MCaf vse pišefo o učitGlfstvu, šoli, prosveti in JJJJJ —1 Jutro od 6 I. prinaša v »kulturnem pregledu« intervju na bivšega prosvetnega ministra Milana Grola, v katerem p^ravi g. minister glede učiteljstva do prosvete tudi sledeče: »Glede podrobnega pTosvetnega dela na vasi, zlasti pobijanja nepismenosti, smo prej posebno z ljudskimi vseučilišči dosezali lepe uspehe. Vzemimo za primer podrinsko okrožje, kjer imate po vaseh čisto spodobne čitalnice. S šikanami se je to delo zavrlo in ubilo. Zaman je: ni mogoče doseči vidnih uspehov brez živahne zasebne iniciative. Prav tako nc bo z učiteljstvom doseženo kaj prida, dokler ne bo učiteljska služba veljala kot prosvetna služba par excellence. Treba jo je sprostiti birokratizma in izpod oblasti onih, ki vidijo kot šefi učnih zavodov ves smisel učiteljskega dela v samem izvrševanju predpisanih uradniških dolžnosti, ne pa v vzgonu in zamahu tvornega prosvctnega dela med ljudstvom. Za mlad narod, kakršen smo mi, je prava nesreča, da se poklici, kakor so profesorski, učiteljski, zdravniški, veterinarski in inženjerski, popolnoma birokratizirajo in da ti avtentični kulturni delavci na kmetih opravljajo svojo funkcijo samo v okviru predpisanega delovnega časa. Kajpak, tega stanja ni mogoče spremeniti z zakoni in uredbami; treba bi biTo ustvariti novo duhovno atmosfero in v nji novo vzgojo, ki bi izobraženstvo ogrela za njegovo poslanstvo med ljudstvom. Treba je uvesti metode, cla ti praktični nositelji višje kulture ne bodo obravnavani s strani oblasti kakor podnaredniki v vojski, marveč respektira- ni po svoji kultumi aktivnosti v narodu. Značilen znak sedanjega sistema je v tem, da mora oče, ki vodi otroka v šok>, stopiti najprej v trafiko po koleke; zakon, ki ga sili, da daje otroke v šdlo, ga obenem kaznuje in globi zato, ker izvršuje to dolžnost. Naši begunci med svetovno vojno so bili presenečeni, ko so poslali svojo deco v šole v Ženevi: deca ni bila samo zastonj sprejeta, marveč je dobila zastonj tudi učbenike in pisalne potrebščine, torej reči, ki so pri nas predmet najbolj dobičkanosne špekulacije. —1 »Iz zgodovine mariborskega šolstva« prinaša »Večernik« od 15. I. daljši članek, ki ima zanimive ugotovitve glede razvoja našega slovenskega šolstva na severni meji. —1 Učiteljstvo in stanarina je naslov članku v »Slovenskem narodu« od 17. jan., kjer je med drugim tudi ta ugotovitev: Pred dvema letoma je prevzela banovina tudi stanarino in kurjavo v svoj banovinski proračun. Učiteljstvo je ta ukrep pozdravilo v prepričanju, da bo svoje v zakonu zajamčene dohodke bolj v redu prejemalo kakor od občin. In res je banska uprava vsako proračunsko tromesečje redno nakazovala dotacije po sreskih načelstvih šolskim upraviteljstvom. — V zadnjem času je ta točnost ponehala. Dasi smo že sredi prvega meseca zadnjega proračunskega četrtletja, vendar še ni nakazana dotacija za tretje proračunsko četrtletje. —1 Razpis smučarskega tečaja za Ijudskošolske učitelje je priobčen v »Jutru« od 13. januarja 1940.