Celje - skladišče D-Per 452/1972 Poštnina plačana v gotovini MISLI OB NAŠI INTEGRACIJI POSEBNA IZDAJA PRED REFERENDUMOM ZA ZDRUŽITEV GLASUJMO ZA INTEGRACIJO Vse oblike združevanja in sodelovanja so na sedanji stopnji družbeno ekonomskega razvoja nuja časa in ena od osnov za hitrejši gospodarski razvoj. Integracija je postala močan faktor ne samo kot nosilec tehnološkega napredka, ampak tudi usklajevalec družbenega dela in samoupravnih odnosov. O vprašanju vseh vrst sodelovanja je bilo tudi v Celju veliko povedanega. Sedanja razdrobljenost gospodarstva nujno pogojuje temu primerne delovne uspehe in pogoje za hitrejši gospodarski razvoj. Poziv občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij za iskanje ustreznih oblik sodelovanja dolgo časa ni našel odmeva. Vzrokov za to je bilo veliko. Največkrat pa je bila glavna ovira ozkost odgovornih ljudi, bojazen pred večjo odgovornostjo in bojazen za lasten položaj. Omenjene ovire vse bolj očitno premagujejo spoznanje, da tudi za Celje ni možnosti za hitrejši razvoj brez združevanja. Pred nami je odločitev, da tudi naša dva kolektiva prispevata delež k hitrejšemu razvoju gospodarstva v Celju in s tem tudi ustvarita večjo materialno osnovo za naš boljši jutri. Prednosti, ki se nam ponujajo s predvideno integracijo, so predvsem v racionalnejšem poslovanju, združevanju sredstev za hitrejši razvoj, osvajanju tujega trga itd. in bodo imele neposreden učinek na hitrejšo rast družbenega standarda in osebnih dohodkov vseh zaposlenih. V integracijo gremo z zavestjo, da nam ni ničesar v naprej danega, ampak si bomo morali vse s pridnim delom ustvariti sami. To pa je tudi lastnost obeh kolektivov že do sedaj, zato se ne bojimo novih naporov, ker vemo, da bodo dali pričakovane rezultate. Vse člane kolektiva AERA in CETISA vabimo, da se dne 23. decembra 1971 udeležijo referenduma ter da glasujejo za združitev. Prepričani smo, da si bomo v združenem podjetju zagotovili vse samoupravne pravice, boljše osebne dohodke pa tudi večje možnosti za družbeni standard ter za politično in sindikalno delo. Združeno podjetje bo poslovalo racionalnejše, dosegalo bo večjo proizvodnjo, pa tudi večjo akumulacijo, kar bo ustvarjalo možnosti za nova vlaganja in hitrejši razvoj. To bo v korist tako kolektiva, kakor tudi širše družbene skupnosti, v kateri se lahko danes večja in velika podjetja uspešneje uveljavijo. Vse to, pa še številna ostala dejstva, ki so nanizana v integracijskem elaboratu, govorijo za združitev. Zatorej dne 23. decembra na referendumu »DA« za priključitev CETISA k AERU. Celje, 8. 12. 1971 Sindikalna podružnica AERO Sindikalna podružnica CETIS OOZK AERO OOZK CETIS Mladinska organizacija AERO Mladinska organizacija CETIS IVAN MELIK- GOJMIR direktor CETISA SREČKO FRANKO v. d. direktor AERA IVAN MELIK se v svoji izjavi opredeljuje pritrdilno predvsem zato, ker vidi v razvojnih načrtih srednjeročnega razvoja občine poudarek na razvoju kemijsko predelovalne in grafično predelovalne industrije. CETIS in AERO sta tu na isti valovni dolžini, sožitje pod skupno streho pa pomeni efektnost koncentriranega kapitala in kadrov. AERO gre v ekspanzijo proizvodnje izdelkov, ki so predmet finali-zacije grafike. Kaj pomeni samo to, da bo grafika finalizirala proizvodnjo kemije in z njo prodrla tudi na zahodni trg. Devize iz 100-odstotne retencijske kvote bodo na razpolago za uvoz prepotrebnega repromateriala tako za kemijo kot za grafiko. »S skupnimi kapacitetami In s skupnimi izkušnjami bomo lahko hitreje dosegli tudi na tržišču trdnih valut konkurenčnost izdelkov«, je poudaril direktor Melik. Vodja komercialne in hkrati vršilec dolžnosti direktorja v AERU, tovariš SREČKO FRANKO meni, da je skoraj dveletne priprave in*razgovore o integraciji treba čim prej premakniti na stopnjo odločitve. Je prepričan zagovornik integracije v celovito podjetje, ki bo združevalo grafično in kemično industrijo v Celju. »Ne dvomim v uspešnost referenduma, ker so prednosti združitve dokazane, hkrati pa verjamem, da bo ta prvi korak pomemben za nadaljnji razvoj integracijskih dejanj pri povezovanju sorodnih gospodarskih dejavnosti. Predvidena proizvodna vrednost v letu 1975 naj bi v združenem podjetju znašala okoli 40 starih milijard, kar nas bo uvrstilo med velike proizvajalce in še povečalo prodornost in ugled v nastopanju pred družbo in na tržišču.« NEKAJ BESED O ZDRUŽITVI PODJETIJ AERO IN CETIS Pregled materiala, ki ga je pripravila in obdelala posebna delovna grupa nam kaže, da so prednosti integracije Aera in Cetisa v skupno podjetje številne in utemeljene. Z organizacijskega vidika je osnovna prednost integracije v predvideni funkcionalni pripojitvi Cetisa k Aeru. Še zlasti, če upoštevamo obseg poslovanja, vložena sredstva, število članov kolektiva, sličen poslovni predmet, dosedanje sodelovanje in ne nazadnje tudi teritorialnost, z ozirom na lokacijo v občini Celje. Aero in Cetis sta kot samostojni podjetji dosegli z dosedanjo organizacijsko strukturo srednjo raven, ki daje še zlasti za organizacijsko strukturo skupnega podjetja velike možnosti za nadaljnji razvoj. Pripojitev ne potrebuje nobene organizacijske nadzgradbe obstoječih podjetij, s čemer odpadejo tudi vsi dodatni stroški za organizacijsko nad-zgradbo. Za notranjo zakonodajo se kaže velika prednost da jo bomo v letu 1972 pripravili le za skupno podjetje in po široki razpravi ter po splošni podpori vseh članov delovne skupnosti tudi čimprej sprejeli. Na področju delovnih odnosov je prednost integracije v združevanju kadrov po delovnih nalogah, skupinah in enotah tako za izdelke, kakor za grupe sličnih ali različnih izdelkov. S primernim razporejanjem delavcev na delovna mesta se bo zmanjšala fluktuacijA, ki jo je doslej pogojevalo različno nagrajevanje z ozirom na delovni staž. V Aeru so migrirali mlajši in v Cetisu starejši člani kolektiva. Z integracijo se odpirajo široke možnosti za sistematično izobraževanje zaposlenih in študentov, s tem pa seveda tudi večji vpliv interesov skupnega podjetja na programe šolanja tako visoko kvalificiranih, kvalificiranih kakor pol-kvalificiranih kadrov. Predvideno povečanje produktivnosti na zaposlenega v višini 16% na leto je garancija za ureditev individualnih in skupinskih meril dela, razumljivo v popolni odvisnosti od normalnega napora človeka z visoko produktivnimi sredstvi za delo, po vnaprej določenem tehnološkem postopku z absolutno varnostjo pri delu in s primerno kvalitetnimi predmeti dela. Primerno delovnim uspehom in v skladu s samoupravnim sporazumom bo naraščal tudi življenjski standard zaposlenih. Posebna skrb bo še naprej veljala lastni družbeni prehrani, stanovanjski izgradnji, rekreaciji in upokojencem. Glede sredstev za delo je zlasti važna ugotovitev, da je Aero s stroji dobro opremljen za proizvodnjo do leta 1975. Nova vlaganja so v pretežni meri predvidena v skladišča in dopolnilne objekte, med katerimi je tudi večje upravno poslopje. Cetis je strojno sicer dobro opremljen, manjka pa mu življenjski prostor za razširitev in predvsem dopolnilne kapacitete za proizvodnjo neskončnih obrazcev. Prednost integracije glede združevanja sredstev za delo se ponuja kar sama od sebe in sicer v izgradnji skupnih objektov za smotrnejšo organizacijo in delitev proizvodnje z notranjim transportom, z objekti za skladiščenje surovin in gotovih izdelkov ter odpremo in drugih objektov za potrebe skupnih strokovnih služb in objektov družbenega standarda. O obratnih sredstvih velja ugotovitev, da je prednost integracije v možnosti vplivanja viškov obratnih sredstev s hitrejšim obračanjem v osnovna sredstva kot rentabilnejšega vlaganja v skupno podjetje. Velika prednost integriranega podjetja so tudi lastni viri sredstev, ki bodo ob združitvi znašali 70 %, čez 4 leta pa celo 83 % vseh, virov sredstev. Na proizvodnem področju so evidentne zlasti naslednje prednosti integracije: takojšnja aktivizacija nekaterih Aerovih kapacitet za Cetisova naročila, takojšen pristop k organiziranju skupne tehnološke priprave proizvodnje, skupne kartonaže, reprodukcije in odkrivanje rezerv v racionalizacijah tehnoloških postopkov. Takoj je pristopiti tudi k organiziranju skupnega razvojnega dela in kontrole kvalitete. Integracija na komercialnem področju daje možnost, da se Cetisovi proizvodi vključijo v že obstoječo Aerovo tržno raziskovanje. Nastopanje na domačem in tujem trgu bo enotno v cenah kakor tudi v dobavnih pogojih. Za Aero je zlasti interesanten plasman grafičnih proizvodov v tujino zaradi 100% retencije deviznih sredstev. Pri skupnih dobaviteljih bo združeno podjetje z ozirom na večji odvzem lažje zahtevalo ugodnejše popuste. Združeno podjetje bo tudi lažje nastopalo na trgu ob vedno močnejši domači in tuji konkurenci. Uspešnost združenega poslovanja se bo pokazala z ustvarjanjem dohodka. Opozoriti je treba, da je predvideno povečanje skupnega obsega poslovanja neposredno pogojeno od razpoložljivih sredstev za predvideno nadaljnjo izgradnjo, ki jih bomo morali sami ustvariti. Dosedanji štiriletni trend gibanja dohodka obeh podjetij se je letno zviševal za 22 %, v bodočem štiriletnem obdobju pa predvidevamo, da se bo zviševal celotni dohodek za 23 % na leto. Paziti pa bomo morali, da se ne bodo preveč povišali stroški, ki so jih doslej močno pospeševala splošna inflacijska gibanja in še nekateri ukrepi izven pristojnosti podjetij. Naj omenimo še, da se je doslej zviševal po 19% letno, v bodočem obdobju pa predvidevamo, da se bo zviševal za 24 %, predvsem na poslovne rezultate Cetisovih proizvodov. Del akumulacije za Aero, ki se je doslej zviševala za 19,5% na leto, se bo v bodoče zviševala le za 15%.. Iz tega izhaja tudi finančna prednost novih vlaganj združenega podjetja v proizvodnjo grafičnih izdelkov. Prednosti integracije je seveda še več. Zaznavajmo jih vsi in jih tudi izkoristimo v splošno družbeno korist. Nunčič Marjan Potek priprav za združitev Priprave za združitev so se dejansko pričele, ko so samoupravni organi v obeh podjetjih imenovali komisiji z nalogo, da pripravita združitev. Komisiji sta se prvič sestali 2. julija t. 1. in sprejeli načelno stališče, da se podjetje CETIS priključi k tovarni AERO. Imenovana je bila skupna delovna grupa z nalogo, da pripravi ekonomsko tehniški elaborat o upravičenosti združitve. Delovna grupa, ki so jo sestavljali Ivan Melik, Edo Gaspari in Ersillja Vaši (CETIS) ter Marjan Nunčič, Maks Bastl in Zoran Vudler (AERO), je pričela z delom 21. septembra in ga opravila na osmih sejah do 23. novembra 1971 tako, da so določene naloge opravili posamezni člani, ali po dva skupaj, pa tudi s pritegnitvijo še nekaterih strokovnih uslužbencev v obeh podjetjih. Elaborat, ki obsega 114 tipkanih strani, je sestavil Marjan Nunčič. Na podlagi tega elaborata je delovna grupa sestavila povzetek (o ekonomsko tehniški upravičenosti priključitve CETISA k AERU), ki ga objavljamo v celoti. Komisiji sta se sestali k zaključni seji dne 6. dec. 1971. Odobrili sta elaborat, se izrekli za združitev ter posredovali delavskima svetoma svoje mnenje, da sprejmeta potrebne sklepe o združitvi. Delavski svet Cetisa je imel sejo dne 6. 12. popoldne, delavski svet Aera pa 7. decembra. Oba sta se izrekla za združitev ter sprejela sklep o razpisu referenduma. POVZETEK INTEGRACIJSKEGA ELABORATA PRIKLJUČITVE CETISA X AERO RAZVOJ IN STATUS INTEGRIRANEGA PODJETJA Dosedanje študije, razprave in sodelovanje kažejo, da je integracija podjetij AERO IN CETIS koristna in realna. S tega vidika bi radi nakazali predvsem razvojne možnosti, pa tudi status integriranega podjetja. Razvojne možnosti, ki jih daje pripojitev CETISA k AERU, sta obe podjetji dobro raziskali in jih prikazali tudi v integracijskem elaboratu. Skupne cilje bi lahko povzeli v naslednjih točkah: — modernizacija in povečanje obsega poslovanja s pomočjo investicijskih vlaganj; (nova tiskarna, upravno poslopje, nekateri novi objekti in stroji) — zmanjševanje poslovnih stroškov na proizvodni oziroma prodajni artikel; (enotno usmerjanje proizvodnje in prodaje) CIRIL DEBELJAK, predsednik sindikalne podružnice CETIS CIRIL DEBELJAK je o predlogu pripojitve dejal, kako mu je že dolgo povsem jasno, da do predvidene integracije mora priti, ker CETIS sam ne bi zmogel uresničiti svojega razvojnega programa, predvsem pa ne tako kmalu, kot bo to mogoče v okviru združenega podjetja in nadaljeval: »Zelo sem vesel, da grafičarji tudi na področju družbenega standarda, ki je predme! sindikalne aktivnosti, nastopamo kot »petična nevesta«. Ta pe-tičnost se ne odraža zgolj v počitniških zmogljivostih, kot sta dom v Ve-lem Lošinju in brunarica na Golteh. Naš kolektiv ima veliko izkušenj in obilico uspehov na področju športne rekreacije; Smo pravzaprav pravcati športni kolektiv, med prvimi v ligi sindikalnih športnih tekmovanj v občini. Prepričan sem, da bo prav to področje dejavnosti prvi integracijski element s tovariši v AERU, če seveda obidem skupen proizvodni in ekonomski interes.« — povečanje produktivnosti, s tem pa tudi večja akumulacija; (normirano delo), sodobna organizacija dela in povezava) — možnost boljšega zaslužka in dvig osebnega ter družbenega standarda zaposlenih (hitrejša gradnja stanovanj, dopusti, rekreacija ipd.), kar tudi ugodno vpliva preko povečanih prispevkov iz osebnih dohodkov in zaradi povečane skupne moči na razvoj občine, kjer živijo zaposleni delavci; — možnost koncentracije sredstev in kadrov z vsemi pozitivnimi posledicami, ki jo koncentracija prinaša (hitrejša in zaporedna izgradnja novih objektov). V integraciji z AEROM, ki ima razvite poslovne zveze doma in v tujini, vidi CETIS jamstvo za pospešeno razširitev in modernizacijo poslovanja, stalno spremljanje razvoja tehnologije s svojega delovnega področja in za prilagajanje lastne tehnologije sodobnim zahtevam, za pravočasno nabavo repromaterialov, za boljšo prodajo svojih izdelkov na debelo in drobno na jugoslovanskem in inozemskem trgu. Integrirano podjetje nudi CETISU večje možnosti za prodor na nove trge za doseganje ugodnejših cen. Razširitev proizvodnega programa daje tudi možnost za odpiranje novih delovnih mest. Uvajanje sodobne tehnologije in razširitev pa zahtevata izboljšano kadrovsko strukturo. AERO je pridobil s pripojitvijo CETISA možnost neposrednega vpliva na industrijsko tiskarsko dejavnost ter si je tako zagotovil stabilnejši položaj na trgu in večji plasman svojih polizdelkov. Lastna proizvodnja zagotavlja AERU bazo za večji in kvalitetnejši asortiman na domačem in tujem trgu, proizvodnja CETISA pa še uspešen prodor na inozemsko tržišče v sodelovanju z AEROVO proizvodnjo. Prelivanje akumulacije bo omogočilo vodenje gibljivejše poslovne politike z možnostmi vlaganja na tistih področjih, ki se glede na spreminjajoči se tržni položaj izkažejo za bolj rentabilna. Gospodarski organizaciji bosta imeli položaj enotnega podjetja, katerega sektorji bodo poslovali v imenu in za račun podjetja. Vse enote v podjetju bodo imele enake pravice in dolžnosti. Razmerja med obema dosedanjima podjetjema bodo urejena s statutom in pripojitveno pogodbo. S pripojitvijo bo podjetje CETIS resda izgubilo pravno samostojnost, njegove samoupravne pravice pa s takim načinom združitve dejansko ne bodo okrnjene. S povečanjem akumulacije posameznih obračunskih enot kot rezultatom pripojitve se bo okrepila materialna baza, ki je osnova za dejanske samoupravne odločitve nove skup- ne organizacije. Nadalje se bo kakovostno in količinsko izboljšala informiranost samoupravljalcev o rezultatih njihovega dela, ki je eden osnovnih pogojev za možnost samoupravnega odločanja. Hitrejše in podrobnejše vodenje organizacije bo omogočil elek-tronsko-računski center AERA, s kate- LOJZE BANIC, predsednik delavskega sveta AERO Predsednik delavskega sveta AERO, Lojze Banič je sodeloval od samega začetka v razgovorih in zbiranju gradiva za elaborat, še več, po svojem položaju je sodeloval v pripravah že v času, ko se je CETIS v proizvodno-po-slovnem sodelovanju začel povezovali z AEROM. »Izražena težnja po enotnem podjetju z enim samoupravnim organom ne more vzbujati pomislekov o kakršni koli izgubi samostojnosti v samoupravi. Ko se bomo združili, bo prva naloga, da v interesu delavcev obeh združenih kolektivov in v smislu ustavnih amandmajev razvijemo v proizvodnih obratih kar najbolj ustrezne oblike neposrednega odločanja. Pripadnost in zvestoba velikega dela graflčarjev svoji delovni organizaciji je kvaliteta, dragocena tudi za nov, združeni kolektiv.« rim se bo spremljal promet in bruto dohodek za potrebe skupnega podjetja. Tako bo samoupravljalcem omogočeno redno zasledovanje tekočih dogodkov in hitro poslovno odločanje. Samoupravljanje na ravni skupnega podjetja AERO—CETIS bo potekalo na zborih delovnega kolektiva, v delavskem svetu, upravnem odboru, odboru za kadre in odboru za stanovanjske zadeve ter po drugih samoupravnih organih. Po vodstveni liniji bo načeloval podjetju direktor s pomočnikom in vodji sektorjev. To so glavna načela, ki so nas vodila, da smo se odločili za integracijo. (Nadalj. na naslednji strani) Povzetek integracijskega elaborata o ekonomsko-tehniški upravičenosti priključitve Cetisa k Aeru Nadaljevanje s prejšnje strani 1. SPLOŠNI PODATKI ZDRUŽENEGA PODJETJA Ime in sedež: varianta A: Aero, kemična in grafična industrija, Celje, Kocenova 4 varianta B: AERO, kemično grafično industrijsko podjetje, Celje, Kocenova 4 Skrajšano ime: AERO, Celje Panoga: ostala podjetja kemične predelovalne industrije 120 — 58 Datum priključitve: 1. januar 1972 Primopredajo opravita direktorja AERA in CETISA na osnovi bilančnega stanja sredstev in njihovih virov z zapisnikom o primopredaji. Direktor tovarne AERO prevzema, direktor pod-podjetja CETIS pa predaja. Poslovni predmet: Dosedanji poslovni predmet AERA se razširi s kompletnim poslovnim predmetom CETISA. Registracija: Iz registra gospodarskega sodišča v Celju se izpiše podjetje CETIS. MARIJA KROFLIČ, predsednica poslovnega odbora CETISA Zaščitni znak: Zaščitna znaka AERA in CETISA ostaneta nespremenjena. AERO ostane vodilni zaščitni znak. Podpisniki: Podpisnike bosta imenovala delavska sveta na svoji prvi seji. Organizacija: CETISOVE organizacijske enote se funkcionalno vključijo v obstoječo organizacijo podjetja AERO. Notranji akti Vsi notranji akti podjetij AERO in CETIS ostanejo v veljavi do sprejema skupnih aktov, ki morajo biti izdelani najkasneje v letu dni po združitvi. Z ozirom na notranje akte je zlasti važna ugotovitev, da veljajo v primeru premestitve delavca iz enote v enoto, tiste osnove, ki so zanj ugodnejše. V CETISOVEM pravilniku se ukinejo naslednji del. mesta: direktor podjetja, direktor komerciale, direktor proizvodnje, računovodja in sekretar. V pravilniku podjetja AERO o delitvi osebnih dohodkov je formirati in postaviti skladno s statutarno pogodbo delovno mesto pomočnika direktorja podjetja. Osebe, zaposlene na ukinjenih delovnih mestih, se razporedijo na delovna mesta po pravilniku podjetja AERA o delitvi osebnih dohodkov, kot pomočnik direktorja in pomočniki vodij sektorjev. Poslovanje Poslovanje, dokumentacija, planiranje in finančni račun skupnega podjetja bo v eksternem pogledu enotno urejeno. V internem pogledu pa bo poslovanje decentralizirano po enotah AERO in CETIS s kompletnimi finančnim obračunom celotnega dohodka s posebnima žiro-računoma, vendar brez pravice pravne osebe. MARIJA KROFLlCEVA vidi v priključitvi AERU zanesljivejšo in predvsem hitrejšo pot razvoja in meni, da sami zase v programu zastavljenih nalog ne bi mogli uresničiti. Integracija z AEROM je zanjo najbolj ugodna od vseh dosedaj obravnavanih integracijskih ponudb za CETIS. Združitev pomeni predvsem odločnejši prodor na jugoslovanski in inozemski trg. Na usodo delavcev v skupnih službah gleda realno. Zanika upravičenost bojazni, da bi v okviru AERA, ki že ima IBM računalnik in ga kani zamenjati z še boljšim, zahtevnejšim, bili uslužbenci CETISA ogroženi. Elektronska obdelava podatkov terja ne samo večjo kvalifikacijo, marveč tudi večje število umskih delavcev. Optimist, kot vedno. Samoupravni organi Delavska sveta obeh podjetij opravljata skupno vsa dela iz tekočega poslovanja do novega konstituiranja skupnega delavskega sveta v roku od 60—90 dni po združitvi. Ločeno obravnavata in sprejemata zaključke glede poslovanja za leto 1971 po zaključnih računih vsakega posameznega podjetja. Politične organizacije Politične organizacije obeh enot se združijo. Izvedbo pripravijo vodstva političnih organizacij AERA in CETISA v roku 60—90 dni po združitvi. 2. DELOVNI ODNOSI S priključitvijo zaposlenim v CETISU delovni staž ne preneha. Delovni čas traja 42 ur tedensko. Delo poteka po potrebi v treh izmenah. Skrb za izobraževanje zaposlenih in štipendistov bo še naprej potekala v maksimalnih možnostih in razpoložljivih sredstvih skupnega podjetja. Merila dela ostanejo ob združitvi za obe enoti nespremenjena. Produktivnost se bo v obdobju do leta 1975 povečevala po 16% na leto. Osebni prejemki zaposlenih se bodo povečevali v okviru samoupravnega sporazuma po 9,5 %, na leto. Leta 1975 bodo dosegli poprečni MILAN RUDNIK, predsednik upravnega odbora AERA Predsednik upravnega odbora MILAN RUDNIK je tudi sodeloval v skupini, ki je pripravila elaborat. O njegovi privrženosti integraciji torej ni treba dvomiti, svojo izjavo pa dopolnjuje z dokazi upravičenosti na področju, ki mu je najbližje. »Ekspanzija osvajanja elektronike v poslovanju obsega vedno več gospodarskih organizacij. Tisk in kemija s finalizacijo brezkončnih obrazcev pod eno streho morata biti v koraku s to ekspanzijo doma, imeli pa bi združeni veliko pogojev za prodor na tuja tržišča, zlasti ker bomo le ob enkratni, ne pa kot doslej, dvakratni akumulaciji, konkurenčni tudi pri cenah. Pridobljene devize bodo še kako prav prišle za uvoz repromateriala, zlasti za kemijo.« osebni prejemek 2.560 din na mesec na zaposlenega. Družbena prehrana ostane še naprej locirana v obeh enotah, financirala pa se bo v skladu s samoupravnim sporazumom. Do leta 1975 bomo zgradili 60 stanovanj v družbeni lasti in s krediti podprli zasebno gradnjo v mejah razpoložljivih sredstev. Tudi za rekreacijo se bodo sredstva določevala skladno z družbenim sporazumom. Za rekreacijo bo na razpolago (Nadalj. na naslednji strani) Povzetek integracijskega elaborata o ekonomsko-tehniški upravičenosti priključitve Cetisa k Aeru Nadaljevanje s prejšnje strani počitniški dom CETISA na V. Lošinju (34 ležišč) in obeh enot na Golteh (17 ležišč). V združenem podjetju naj ostane pokojninski dodatek, kakor je uveden pri AERU, še naprej v veljavi s tem, da se vključijo tudi upokojenci CETISA. Osrednja služba za varnost pri delu prevzame tudi skrb in nadzor nad varstvom pri delu za enoto CETIS. Faktor obračanja 2,4 v letu 1975 ni nedosegljiv. Smatra se, da je s še hitrejšim obračanjem sredstev pri kupcih možna dodatna sprostitev obratnih sredstev, ki naj služijo v rezervne svr-he, za vlaganje v nepredvidene kapacitete (kemični papirji) in za pokrivanje inflacijskih gibanj. Rentabilnost vloženih sredstev skupnega podjetja (dohodek + amortizacija: poslovna sredstva) se bo gibala v odnosu od 0,42 v letu 1971 do 0,52 v letu 1975. Poprečna letna stopnja rasti znaša 5,5%. DRAGO VRACUN, predsednik komisije za kadre CETISA 4. VIRI SREDSTEV Predvideni razvoj AERA in CETISA do leta 1976 je možen z lastnimi sredstvi združenega podjetja. Ob združitvi bodo predvidoma znašala lastna sredstva 119,704.000 din, ali 70% vseh sredstev. Leta 1975 bod znašala lastna sredstva 214,927.000 ali 83 % vseh sredstev. Tujih virov, predvsem kreditov, se kaže v skupnem podjetju posluževati v premostitvenih situacijah in v posebnih poslih, ki bi še povečali predvideni obseg poslovanja. DRAGO VRAČUN, od prvih vajeniških dni v kolektivu, je opozoril na to, da bi nekateri mogli napačno sklepati, češ, da je »buntovnik«. Če je menil, da je za združitev potekel prekratek pripravljalni čas, da mnoge podrobnosti niso čisto jasne, s tem ni nasprotnik združitve, narobe, z vsem bistvom je zanjo. Sentimentalnost spričo formalnega »izginotja« CETISA je stvar srca in ne razuma, zato tudi naj ne bo ovira. V združitvi vidi napredek stroke, ki ji je ves predan. Tako združeni celjski grafiki nobena strokovna naloga ne bo prevelika. »Postali bomo velik, pomemben kolektiv, kar ob našem nenehnem ugotavljanju CETISOVE majhnosti, tudi ni kar tako,« zaključuje Drago. 3. SREDSTVA PODJETJA V obdobju do leta 1976 bodo znašala vložena sredstva v skupno razširjeno reprodukcijo 170,264.000 din, od tega za CETIS 48,200.000 din. Računamo, da bi se CETIS v celoti izgradil v letih 1972—1973. V obdobju do leta 1976 bodo obratna sredstva znašala 171,253.000 din, obračanje pa bo znašalo 2,4. Na področju obratnih sredstev bodo v skupnem podjetju velike rezerve in možnosti angažiranja v osnovna sredstva na osnovi njihovega hitrejšega obračanja. 5. PROIZVODNJA Obseg proizvodnje bo letno naraščal po stopnji 23% in bo dosegel leta 1975 v skupnem podjetju 12.262 t neto proizvodnje. Na področju proizvodnje se kažejo že v začetnih razgovorih naslednje prednosti združenega dela: a) Že v začetni fazi združitve bo mogoče močneje aktivirati nekatere strojne kapacitete AERA za pokrivanje naročil CETISA. b) Takoj po združitvi je treba pristopiti k organizaciji skupne tehnološke priprave proizvodnje. c) Cimprej je pripraviti razvojni projekt skupne proizvodnje enote kar-tonaže in reprodukcije ter proučiti obseg dela teh enot z ozirom na lastne in tuje potrebe. d) Perspektivno je treba v združenem podjetju delovati na področju proizvodnje v smeri delitve dela po zaokroženih celotah z ozirom na poslovni predmet grafike in kemije, vendar s prednostnim upoštevanjem tehnološke zaokroženosti posamezne proizvodnje. e) Nedoločene oziroma še neugotovljene rezerve se nahajajo v racionalizaciji tehnološkega postopka. Zaradi kratkega delovna časa ni bilo mogoče raziskati vseh racionalizacij, po združitvi pa jih je treba pospešeno reševati z združevanjem delovnih faz ob uporabi visoke mehanizacije. f) V najkrajšem možnem času je pristopiti k novi organizaciji notranjega transporta v okviru proizvodnega sektorja. g) Interni obračun stroškov se naj organizira v okviru obeh obračunskih enot po stroškovnih mestih na osnovi vrednotenja po direktnih stroških (MS in dir. OD) za enoto AERO, za CETIS po vseh direktnih stroških. Po končnih nosilcih je stroške poračunati do lastne cene skupinsko ali posamezno s primerjavo napram planski lastni ceni. h) V združenem podjetju se naj organizira skupna posebna služba za kontrolo kvalitete, ki bo povezovala obratno in izvenobratno kontrolo v zaokroženo celoto za potrebe grafike in kemije. Ta služba naj poskrbi, da se v okviru kontrole kvalitete neskončnih obrazcev čimprej organizirajo pogoji za delo testirnega centra. i) Bodoče razvojno delo se naj odvija na stalnem izboljševanju obstoječih proizvodov z ozirom na uspešnost po višjem neto finančnem efektu, po visoko kvalitetnih lastnostih uporabe proizvodov AERO—CETIS in po nižjih fizičnih naporih za zaposlene. Smer novih proizvodov se kaže v uvedbi kemičnih papirjev, elektrostatičnih pa- (Nadalj. na naslednji strani) ANDREJ BAJEC, predsednik sindikalne podružnice AERA ANDREJ BAJEC, predsednik osnovne organizacije sindikata AERA je pravtako sodeloval pri sestavi elaborata o upravičenosti integracije in se z izsledki v njem povsem strinja. Kot predsednik sindikalne organizacije pa meni, da bosta kolektiva našla najprej točke stapljanja na področjih, ki so predmet aktivnosti. To velja za družbeni standard, ki vsebuje vse od stanovanjske Izgradnje do rekreacije ter oddiha, od reševanja socialnih in drugih vprašanj do strokovnega in političnega izobraževanja zaposlenih. »Po združitvi bomo vsak s svojimi izkušnjami, vsak s svojimi, že doseženimi pridobitvami, kos mnogo težjim in zapletenejšimi nalogam v korist vseh zaposlenih. Povzetek integracijskega elaborata o ekonomsko-tehniški upravičenosti priključitve Cetisa k Aeru Nadaljevanje s prejšnje strani pirjev in aparatov, embaliranih proizvodov iz celofana ter pvc folije in uvedbi strojev za uporabo naših potrošniških artiklov. 6. KOMERCIALNO POSLOVANJE Na osnovi posebne analize raziskave trga z ozirom na možnost plasmana in trenda prodaje ugotavljamo, da je možen plasman predvidene proizvodnje. Na področju cen bodo potrebne spre- od leta 1966 do 1970 naraščala po 15%, od leta 1971 do 1975 pa bo predvidoma naraščala po letni stopnji 21 %, in bo skupno znašala 80,660.000 din. Po poprečno zaposlenem delavcu je evidenten naslednji celotni dohodek: leta 1966 leta 1971 leta 1975 94.000 din 190.000 din 347.000 din podjetniška akumulacija bruto: leta 1966 28.000 din leta 1971 40.000 din leta 1975 69.000 din Položaj delovnih organizacij AERO in CETIS v merilu občine Celje, SRS in SFRJ prikazujemo na osnovi udeležbe v doseženih poslovnih rezultatih leta 1970: membe takoj po njihovi sprostitvi. Cene v internem poslovanju med enotama pa se bodo formirale po planski lastni ceni (PLC). Takoj po priključitvi v občinskem merilu industrije in rudarstva AERO o/ /o CETIS % SKUPAJ % je treba pristopiti k skupnemu nastopu na trgu. V skupnem podjetju se je a) celotni dohodek 7,35 1,22 8,57 b) osebni dohodki 4,83 1,91 6,74 c) podjetniška akumulacija neto (AM + PS) 20,95 1,08 22,03 č) število zaposlenih 3,93 1,66 5,59 v merilu kemično-predelovalne industrije SRS a) celotni dohodek 38,25 22,69 — b) osebni dohodki 31,12 18,93 V ZDRUŽENKM c) podjetniška akumulacija neto 49,08 14,78 — PODJETJU IMAMO č) število zaposlenih v merilu kemično predelovalne 34,76 21,21 — in grafične industrije SFRJ NEPRIMERNO VEČJE a) celotni dohodek 15,30 1,32 MOŽNOSTI b) osebni dohodki 11,01 1,31 — c) podjetniška akumulacija neto 23,66 1,58 — ZA NADALJNI RAZVOJ č) število zaposlenih 10,04 1,10 — ZDRUŽENO PODJETJE še ni bil sprejet, so iz dnevnega čašo- IN DRUŽBENI PLAN SFRJ pisja že znane predvidene poprečne Čeravno družbeni plan razvoja go- letne stopnje rasti. V naslednjem pri- spodarstva SFRJ za čas od 1971 do kazu si oglejmo primerjalne letne 1975 in občine Celje za isto obdobje stopnje rasti: Zdrpženo maksimalno angažirati na področju iz- podjetje DP SFRJ DP ind. voza, zlasti grafičnih proizvodov, pri Aero-Cetis obč. Celje katerih ima podjetje pravico do 100 11 „ retencije. Z ozirom na to je treba čim- prej proučiti novo organizacijo z vidika povezave izvozno-uvozne službe. Družbeni produkt gospodarstva 23 8 15 Uvozno-izvozna bilanca kaže narašča- Zaposlenost 7 3 11,5 nje pozitivnega efekta od 4,068.000 dolarjev v letu 1971 do 13,623.000 dolar- Produktivnost 16 5 3,5 jev v letu 1975. Bruto investicije 20,5 7,5 14,3 Življenjska raven 9,5 7 10 7. FINANČNI REZULTAT Izvoz blaga 70 11—13 31,5 Celotni dohodek skupnega podjetja Uvoz 10,5 9—11 — je od leta 1966 do 1. 1970 naraščal po stopnji 22 %, od leta 1971 do 1975 pa Cene 5 5 bo predvidoma naraščal po 23 % na le- Skupno podjetje predvideva po vseh realizacijo svojih načrtov pozitivno to in bo znašal leta 1975 403,050.000 din. Podjetniška bruto akumulacija je kazalcih družbenega plana ugodnejše stopnje rasti. Zato menimo, da bo z vplivalo tudi na stabilizacijo. 9. STATUTARNA POGODBA (OSNUTEK) Za uresničitev integracije mora biti najprej izdelan ekonomsko tehniški elaborat, ki upravičuje to dejanje, za to se morajo izjasniti samoupravni organi, člani obeh kolektivov pa morajo izraziti svojo voljo za združitev na referendumu. Pravno gledano je statutarna pogodba temeljna listina, s katero so dogovorjeni organizacijski elementi integracije ter urejeni medsebojni odnosi, ki s tem nastanejo. Sprejeti jo morata oba delavska sveta na skupni seji po opravljenem referendumu. V nadaljevanju objavljamo o-snutek celotne statutarne pogodbe, kakor so ga sestavili zastopniki obeh podjetij. STATUTARNA POGODBA Z namenom, da se doseže večji ekonomski učinek v poslovanju obeh podjetij, ki se med seboj tudi tehnološko dopolnjujeta in da se izkoristijo razvojne, finančne, materialne ter kadrovske prednosti, ki jih prinaša dobro zamišljena integracija, skleneta Tovarna AERO Celje in Grafično podjetje CETIS Celje naslednjo statutarno pogodbo: 1. GP CETIS, Celje se integrira s Tovarno AERO Celje tako, da se s 1. januarjem 1972 pripoji tovarni Aero z združitvijo poslovnih funkcij. 2. Podjetji soglašata, da se firma po integraciji glasi: AERO, kemična in grafična industrija Celje; skrajšano: AERO Celje. 3. Ime CETIS se uporablja le za označbo tiskovin — proizvodov kot blagovna in storitvena znamka. 4. Po integraciji se podjetje organizira kot temeljna organizacija združenega dela s samoupravnimi organi na nivoju podjetja in z razvijanjem neposrednih oblik samoupravljanja po enotah. Notranjo organizacijo podjetja se bo razvijalo v smeri kemične in grafične dejavnosti. 5. Sedež integriranega podjetja je v Celju, Kocenova ulica 4. 6. Predmet poslovanja AERA se dopolni s predmetom poslovanja CETISA v vseh tistih točkah, kjer se sedanja predmeta poslovanja ne ujemata, kakor sledi: a) tiskanje vseh vrst časopisov, knjig, brošur, prospektov in komercialnih tiskovin, razglednic, reprodukcij in obrazcev; tiskarske, knjigoveške, kartonažerske in klišarske storitve ter ekonomsko propagandne usluge; b) izdajanje knjig, brošur, revij, razglednic, reprodukcij in obrazcev; c) izdelovanje štampiljk in brušenje knjigoveških nožev; d) opravljanje gostinskih uslug izven gostinske dejavnosti; d) poslovno-tehnično sodelovanje z inozemskimi firmami in združenji; f) uvoz grafičnih storitev, proizvodov in strojev; g) izvoz grafičnih storitev in grafičnih proizvodov lastne proizvodnje. 7. Vse pravice in dolžnosti, terjatve in obveznosti ter vso aktivo in pasivo podjetja Cetis, ki se pripoji, prevzame po stanju dne 31. 12. 1972 podjetje Aero. 8. Do novih volitev, ki bodo po potrditvi zaključnega računa za leto 1971, opravljata delavska sveta sedanjih podjetij svojo funkcijo kontinuirano, in sicer za minulo delo vsak za svoje podjetje, tekoče naloge pa oba skupaj kot enoten delavski svet. V enaki meri opravljajo svoje funkcije ostali kolektivni izvršilni organi. Ključ za prve volitve v organe delavskega samoupravljanja je število zaposlenih v posameznih podjetjih, za naprej pa se to določi v statutu ob upoštevanju enotnih kriterijev za vse enote — obrate. Enoten delavski svet (oba dosedanja delavska sveta skupaj) posluje do volitve novih članov delavskega sveta in sprejme nov statut. Vse dotlej pa se uporabljata oba dosedanja statuta in določila te pogodbe. Ostali splošni akti morajo biti sprejeti do konca leta 1972. Do sprejetja novih pa se uporabljajo sedanji, v kolikor ne nasprotujejo določilom te pogodbe. 10. V predhodnem obdobju (v letu 1972) ostaneta v veljavi tudi dosedanja pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in se takšna tudi uporabljata. V istem obdobju je treba izdelati nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov z novim sistemom analitične ocene delovnih mest. Osnove in merila za delitev osebnih dohodkov se lahko regulirajo samo primerno doseženim poslovnim uspehom in produktivnostjo v obeh enotah. Osebni dohodki se oblikujejo po obeh samoupravnih sporazumih s tem, da se za dodatek za pogoje dela v grafični dejavnosti uporabljajo merila, ki NA REFERENDUMU DNE 23. DECEMBRA 1971 BOMO GLASOVALI ZA INTEGRACIJO PODJETIJ AERO IN CETIS veljajo za to panogo. Celokupna masa za podjetje pa se oblikuje po sporazumu 10. skupine — kemične predelovalne industrije Slovenije. 11. Določeno število vodilnih, pa tudi ostalih delavcev, bo z ozirom na integracijo premeščenih. V teh primerih pa tudi za kasnejše premestitve veljajo za delavca tiste finančne osnove, ki so ugodnejše. V pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja AERO se vzpostavi po tej statutarni pogodbi delovno mesto pomočnika direktorja, ki se vrednoti na sredini med vsemi osebnimi dohodki za delovno mesto direktorja in tehničnega vodje. Osebe, zaposlene na ukinjenih delovnih mestih po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v Cetisu, se razporedijo na delovna me- (Nadalj. na naslednji strani) STATUTARNA POGODBA Nadaljevanje s prejšnje sta po pravilniku osebnih dohodkov v Aeru kot pomočnik direktorja in pomočniki vodij sektorjev. Vsak sektor ima lahko dva ali pa tudi več pomočnikov vodij sektorjev. 12. Poslovanje podjetja po združitvi bo potekalo po enotnem principu enkratnega evidentiranja poslovnih dogodkov, to je v skupnem knjigovodstvu, skupnem obračunu in skupni delitvi dohodka. Obračun in zasledovanje stroškov proizvodnje se bo začasno vodilo po enotah CETIS in AERO, kasneje pa po organizacijskih enotah. 13. Ne glede na to, da je samo AERO po združitvi pravna oseba, ostanejo do nadaljnjega sredstva žiro računov pri svojih bankah, CETIS pri Ljubljanski kreditni banki, AERO pa pri JUGOSLOVANSKI banki za zunanjo trgovino. 14. Podjetji ugotavljata, da sta njuna razvojna programa sprejemljiva in da bosta v skupnem podjetju tudi realizirana tako, kakor je predvideno z integracijskim elaboratom. 15. Združitev sredstev in virov sredstev obeh podjetij se opravi na podlagi podatkov iz zaključnih računov za leto 1971. Skupno poslovanje prične s 1. januarjem 1972. Za pravilnost izvedbe združitve, primopredaje in za začetek skupnega poslovanja sta zadolžena direktorja obeh podjetij. strani Primopredaja mora biti končana do konca konstitutivnega obdobja. 16. Pogodbeni stranki se sporazumeta, da eventualne spore, ki bi utegnili nastati iz te pogodbe, rešuje zunanja arbitraža. Stranka, ki ni zadovoljna z odločitvijo arbitraže, lahko sproži postopek pri pristojnem sodišču. 17. Ob neskladnosti s statutom veljajo za obe pogodbeni stranki določila te statutarne pogodbe. Integracijski elaborat, ki sta ga sprejeli obe stranki, služi za tolmačenje te pogodbe in kot usmerjevalec za nadaljnje delo podjetja. Celje, dne 1971 Za tovarno AERO Celje Predsednik DS Lojze Banič V. d. direktorja Srečko Franko Za GP CETIS Celje Predsednik DS Daniel Novak Direktor Ivan Melik PRIPOMBA K STATUTARNI POGODBI Delavski svet Aera želi v statutarni pogodbi spremembo. Vstavi se naj poseben člen, v katerem bo nedvoumno povedano, da bo ob premeščanju vsakomur zagotovljeno enakovredno delovno mesto ob vsaj dosedanjih prejemkih. Wll316/* Sestanki v Aetu Družbeno-politične organizacije tovarne Aero Celje sklicujejo sestanke delovnih ljudi, na katerih se bomo pogovorili o združitvi s CETISOM po naslednjem redu: 1. Obrat Šempeter 14. decembra 1971 ob 13. uri; 2. Obrat I 15. decembra 1971 ob 13. uri v jedilnici; 3. Obrat II a) oddelek jasnit, skladiščne službe, delavnice in konstrukcija 16. decembra ob 13. url v hali oddelka jasnit; b) tiskarna in karlonaža 17. decembra 1971 ob 13. uri v jedilnici; c) proizvodnja barv, proizvodnja matric in laboratorij 18. decembra 1971 ob 13. uri v jedilnici; č) popoldanske izmene 16. decembra 1971 ob 18. uri v jedilnici. Zboi delovne skupnosti CETISA bo sklican v dveh delih: — dne 13. decembra 1971 ob 13. uri v dvorani Narodnega doma — skupno za vso delovno skupnost; — od 14. do 17. decembra pa po obratih oziroma oddelkih. Na skupnem zboru bo podana temeljita obrazložitev integracije, na razgovorih po oddelkih pa podana podrobnejša diskusija. PREDNOSTI INTEGRACIJE JE VELIKO. PREPRIČANI SMO, DA NISO SAMO V KORIST NAŠEGA ZDRUŽENEGA KEMIČNEGA IN GRAFIČNEGA KOLEKTIVA, TEMVEČ TUDI V KORIST SOCIALISTIČNE DRUŽRENE SKUPNOSTI Skupna številka glasila podjetja CETIS »OD A DO 2« in podjetja AERO »NAŠ AERO«. Uredil uredniški odbor, odgovorni urednik Zoran Vudler. Tisk in klišeji CETIS Celje,