KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 59 DEKLARACIJSKE RAZGLEDNICE (ob 70-letnici Majniške deklaracije) JANEZ J. ŠVAJNCER »Podpisani poslanci, združeni v Jugoslovan- skem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na teme- lju narodnega načela in hrvatskega državne- ga prava, naj se vsa ozemlja monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, ze- dinijo po žezlom habsburško-lotarinške dina- stije v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospostva tujcev in zgra- jeno na demokratičnem temelju. Za uresni- čenje te zahteve svojega enotnega naroda se bodo zavzemali z vso silo. S tem pridržkom se bodo podpisani udeleževali parlamentarne- ga dela.-« To je besedilo Majniške izjave, kot ga je 30. maja 1917 v nemščini prebral v parlamen- tu na Dunaju predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec. Letos mineva 70 let od tega za Slovence izjemno pomembnega dogodka, toda obletnice Majniške deklaracije praviloma minevajo skoraj neopazno. Tak odnos do prelomnega dogajanja v slovenski narodni zgodovini je krivičen in se bo prej ali slej obrnil proti tistim, ki mislijo, da za- molčanje določenih delov zgodovine povzdig- ne druge čase in druge ljudi. Tako se rado dogaja, seveda pa med našimi skoraj pozab- ljenimi poglavji zgodovine ni samo Majniška izjava, njen čas in ljudje. Kot da jih nikoli ni bilo, običajno molče obidemo tudi obletnice velikih slovenskih vojaških uporov v Juden- burgu, Murauu in Radgoni ter njihove žrtve. Zgodovinopisno je bila Majniška deklara- cija že dovolj temeljito predstavljena in zato v okviru teh vrstic nima smisla ponavljati že znanega, kar je na primer zapisano v knjigi Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo' in v delu Oris zgodovine Slovencev v stari Ju- goslaviji.2 Ta članek ima namen obuditi spo- min na manj pomemben, vendar zanimiv dro- bec iz časov gibanja za Majniško deklaracijo — deklaracijske razglednice.^ Nastale so po- 60 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 leti 1918 in nam ob nekoliko skrbnejšem po- gledu še dandanes veliko povedo o svojih ča- sih. Pravzaprav nam te razglednice niso ne- znane, saj se pojavljajo ob predstavljanju Gasparijevega dela in so zato našle posa- mezne svoj prostor že v raznih publikacijah/ tokrat pa predstavljamo vseh osem znanih motivov. Deklaracijske razglednice so nastale v času, ki slovenskim narodno prebudnim razgled- nicam ni bil naklonjen. Spomladi 1918 je pri- šlo do neke vrste otoplitve pri odnosu oblasti do slovenskih razglednic, saj so lahko izšle nekatere prej prepovedane razglednice iz skupine Vojska v slikah, toda 30. junija 1918 je na primer Slovenec sporočil, da je cesarsko kraljevo policijsko ravnateljstvo v Ljubljani prepovedalo razširjanje razglednice s sliko dr. Antona Korošca in napisom, ki se priče- nja: »Dvignite glavo...« Tudi to razglednico je izdala uprava Ilustrovanega glasnika. Slo- venski narod je istega dne k tej odločitvi obla- sti dodal še svoj komentar: »Kakor nam po- ročajo, so razglednice s sliko načelnika Jugo- slovanskega kluba dr. Korošca v Ljubljani konfiscirane. V tem trenutku še ne vemo, kateri zaščitnik državnih interesov je zagrešil to oslovščino, s katero je pač dosežen višek državniškega modrijanstva.«^ S stališča celote slovenskih razglednic v prvi svetovni vojni predstavljajo deklaracij- ske razglednice nadaljevanje razglednic iz skupine Vojska v slikah.* O tem pripoveduje tudi oštevilčenje razglednic na zadnji strani. Zadnja razglednica iz skupine Vojska v slikah je nosila številko 137, številko 138 pa je že do- bila deklaracijska razglednica. Tako razgled- nice Vojska v slikah kot deklaracijske raz- glednice so imele na zadnji strani levo zgoraj natisnjeno pripadnost eni ali drugi skupini in zaporedno številko. Deklaracijske razgled- nice so imele ob črti, ki deli razglednico na zadnji strani na polji za naslov in besedilo, dodano ime tiskarne Katoliška tiskarna Ljub- ljana. V Slovencu z dne 30. jiilija in v Sloven- skem narodu z dne 31. julija 1918 je bilo ob- javljeno naslednje besedilo: »Deklaracijske razglednice, osem vrst, poleg raznih narodnih motivov s sliko dr. Kreka in dr. Korošca, izi- dejo prihodnji teden. Razglednice so posebno primerne za razne narodne namene, posebno za slovenske šole v ogroženih krajih. Naročila sprejema Katoliška tiskarna.« Enako je ob koncu julija 1918 začel Ilustrirani glasnik, ki je bil tudi založnik razglednic Vojska v sli- kah, napovedovati, da bodo izšle deklaracij- ske razglednice. Napovedal je, da bo v začetku avgusta izšlo »osem ličnih razglednic s po- menljivimi narodnimi reki, nanašajočih se na Majniško deklaracijo«. Dodano je bilo, da je slike izdelal Maksim Gaspari in da naročila sprejema Katoliška tiskarna v Ljubljani. Ka- toliška tiskarna je izdajala tudi Ilustrirani glasnik in že ime tiskarne pove, kateri strani v slovenskem političnem življenju so deklara- cijske razglednice dejansko pripadale. S tega vidika so zanimive, saj kažejo založnika »ju- goslovanskega« celo v jezikovnem smislu. Pri predstavitvi razglednice z besedilom: »Primi cjelov, zemlja mila, primi srce moje v dar ...« je bila zaradi bralcev dodana razlaga, da je beseda celov hrvaška in pomeni po naše po- ljub.' Toda ta jezikovna mešanica slovenskih in hrvaških besed je bila precej značilna za čase ob koncu prve svetovne vojne in še bolj po njej, ko so nekateri na Slovenskem videli v jugoslovanski združitvi tudi konec Sloven- Deklaracijska razglednica št. 138 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 1987 61 Deklaracljska razglednica št. 139 cev in v tej smeri razpravljali ter delovali. Pri tem so v svojem idealizmu ali idealizira- nih predstavah o bodoči združitvi jugoslo- vanskih narodov zašli v skrajnost, ki jo je najbolj zgovorno predstavil Ivan Cankar že leta 1913, ko je o slovenskih ilircih dejal, da do omedlevice navdušeni niso pozabili samo na slovensko kulturo, temveč so navsezadnje pozabili kar sami nase, na svoje ime in svojo domovino. Dobesedno je dodal: »Ime- nuj se dandanes v Ljubljani Slovenca, pa boš tepen, ne od nemških, temveč od ilirskih šo- vinistov,« zraven pa razložil, kaj misli ljud- stvo o jugoslovanstvu, kot si ga predstavljajo ilirci : »O kakšni ilirski navdušenosti pa v slo- venskem narodu še govora ne more biti — to veste prav dobro vi sami in neumno bi se mi zdelo, če bi se lagali drug drugemu v obraz.«^ Ze dr. Metod Mikuž je odgovoril na vpra- šanje,' ali naj obravnavamo Majniško izjavo takšno, kot je bila zapisana, ali tako kot so jo kasneje že v stari Jugoslaviji razlagali tudi tisti, ki so jo sodoživljali, torej da je bil v iz- javi zapisani habsburški okvir samo zato, da je prikril pravo naravo vsebine dokumenta, in to naj bi bila politična združitev tudi z Ju- goslovani izven Avstro-Ogrske. Vendar če bi bilo res tako, ostaja veliko vprašanje, ali bi imela izjava med slovenskim narodom tako množično podporo, če bi res pozivala k raz- bitju monarhije in združitvi Slovencev ter Hrvatov s kraljevinama Srbijo in Črno goro. Tak javni akt seveda ne bi mogel biti sprejet, saj bi pomenil veleizdajstvo, toda tudi politič- no gledano mu večina slovenskega prebivalst- va ne bi bila naklonjena. Dr. Mikuž na primer poudarja da se slovenske žene s podpisova- njem Majniške deklaracije niso izrekale niti za preureditev države, kako je zahtevala Maj- niška deklaracija, temveč predvsem za vrni- tev mož, fantov in sinov z bojišč. V stari Ju- goslaviji je bilo seveda politično koristno raz- glašati, da je bila Majniška deklaracija korak k po prvemu decembru 1918 uresničeni skupni državi, toda takšna razlaga je bila samo v skladu s političnimi cilji razlagalcev, ki so ho- teli dokazovati, da je bila kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev uresničenje resnične želje teh narodov. Uresničenje Majniške izjave je bila repu- blika Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, de- jansko pa še več kot to, saj ta država, ki je združevala Jugoslovane iz razpadle Avstro- Ogrske, ni bila več pod habsburškim žezlom. Svojo državnost je gradila v vseh pogledih kot samostojna država in ne kot vmesna stop- nja k združitvi v neko drugo politično tvorbo, kjer Slovenci spet ne bi imeli svoje vlade, voj- ske in še marsičesa ne, kar je prinesla re- publika Država SHS. Med tem je potrebno posebej poudariti gospodarsko področje, saj bi bilo nesmiselno verjeti, da bi se Slovenci opre- delili za državo, kjer bi jih prevlada buržoa- zije vladajočega naroda (v sodelovanju z de- lom domače buržoazije in politikov) naredila za dolgoročno gledano izkoriščani del države, kot je potem po bivšem avstro-ogrskem delu kraljevine SHS udarila skrajno neugodna za- menjava kron za dinarje, večji davki in sploh večja bremena kot v južnih delih države. Pred prvo svetovno vojno in med njo, kakor- koli je bilo politično življenje okrnjeno, je imela na Slovenskem večino klerikalna stranka. Kljub temu, da sta se njena stari in mladi del razšla, ocena starih o koncu vojne gotovo ni bila osamljena. »Ce bodo zmagali Italijani, bomo ob najlepše, kar imamo. Ce zmagajo Srbi, bodo ti poslali v imenu bratstva 62 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 nad nas srbske upravitelje. Srbi so danes i najbistrejši in najagilnejši del Jugoslovanov, i ponosen in zrel narod, ki bo v teoriji lepo ' pisal tudi o nas, v praksi pa tako delal, kot i dela zmagovalec. Srbi so jugoslovanski Angle- ži in slovenska zemlja bo njihova kolonija. S Naša rešitev je le, če ostanemo v zvezi z mo- i narhijo, ki je danes na najboljši poti do obno- ve.-«" S kakršnimikoli motivi že je bila ta ocena izdelana, zaradi kasnejše realnosti ji politične nejasnovidnosti ni mogoče očitati, ko se nanaša na bodočo skupno državo s kralje- vino Srbijo, če pa bi se razvoj političnih do- godkov obrnil drugače, bi se po drugi strani pričakovanja ob ohranjeni Avstriji skoraj za- i nesljivo pokazala kot utvara. : Pred samo predstavitvijo posameznih de- klaracijskih razglednic navedeni drobci niso odveč, saj povedo — in tega bi lahko našteli ^ še več — da leta 1918 na Slovenskem pri : vprašanjih bodočih vezi med jugoslovanskimi < narodi niso vladale zgolj romantične pred- ; stave o idealnih bratih, ki se bodo združili, j junakih iz pripovedk in podobnem z razgled- j nie, kar z resničnostjo in z zamotanostjo poli- i tične igre, ki je nazadnje pripeljala do veliko-i srbske kraljevine, ni imelo prav nič skupne- ga. Deklaracijska razglednica št. 140 Deklaracijska razglednica št. 141 Po napovedih sodeč, je skupina osmih de- klaracij skih razglednic izšla prve dni avgusta 1918, kar pa še ne pomeni, da je mogoče vsako izmed teh razglednic, če nanjo naletimo, po- stavljali v ta čas. Na razglednicah, ki jih po- znam, so večinoma znamke in poštni žigi iz obdobja po prevratu, predvsem iz leta 1919. Razglednice z znamkami in žigi iz obdobja Avstro-Ogrske so redkejše. Najdejo se tudi neodposlane razglednice brez znamk in žigov; te so si posamezniki spravljali za spomin. Ob prvih osmih razglednicah iz poletja 1918 je prišlo kasneje do ponatisa zanesljivo ene, mogoče pa tudi drugih deklaracij skih raz- glednic. Prvih osem razglednic je imelo šte- vilke od 138 do 145, razglednica s številko 146 pa je dejansko ponatis razglednice št. 144, le da je risba deloma modro in rdeče obar- vana, razen tega je natisnjena v rjavem in ne sivem tonu. Črte na zadnji strani in napis »Deklaracijska razglednica št. 146« so modre barve. Razglednica, ki jo poznam, je bila od- poslana februarja 1920. Tako je verjetno upra- vičeno sklepanje, da je bila že kakšno leto po vojni ponatisnjena vsaj ta ena ali celo več deklaracijskih razglednic, vendar v nekoliko drugačnih barvah. Kljub temu pa lahko go- vorimo o osmih motivih na deklaracijskih razglednicah. Ti so: i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 35 i987 63 Deklaracij ska razglednica št. 142 — deklaracijska razglednica št. 138: Stcirec in otrok gledata vrsto mož, žena in otrok, ki upognjeni prenašajo težka bremena, videti je, kot da bi stopali sužnji. V ozadju je značilna slovenska cerkvica s pokopališčem in v da- ljavi gore. Desno spodaj je avtorjev podpis Maksim Gaspari. Pod risbo je natisnjeno besedilo : »Streti nas moreš, potreti nikdar j — usode sovražne besneči vihar!« i Deklaracij sta razglednica št. 143 — deklaracijska razglednica št. 139: Slo- venska družina v sobi, kjer so na stenah zna- čilne stare podobe svetnikov na steklu, na predalniku pa že meščanska ura, sprejema sv. Cirila in Metoda. Pod njima je risar izpisal: »Sv. Ciril in Metod: blagoslovita naš rod.« Levo spodaj je podpis Maksim Gaspari z let- nico 1918. — deklaracijska razglednica št. 140: Ob mi- zi s slovenskimi kmečkimi stoli in z maj oliko — na njej so črke SHS, stoje in si nazdrav- ljajo Slovenec, Hrvat in Srb, kot je mogoče logično sklepati glede na majoUko SHS. Nad nazdravljaj očimi je v oblakih bog, ki jih bla- goslavlja, levico pa ima na zemeljski krogli. Pod risbo je napis: »Trčimo še enkrat vsi, ži- vili Slovani, bratje naše so krvi, bog nam jih ohrani.« — deklaracijska razglednica št. 141 : V slav- nostno okrašeni dvorani pod zastavami in Krekovo sliko predstavnice slovenskih žena izročajo dr. Korošcu zbrane podpise za Maj- niško deklaracijo. Korošec in nekaj drugih likov okoli njega je portretno predstavljenih in jih je mogoče prepoznati. Pod risbo je be- sedilo: »24. marca 1918. Slovensko ženstvo iz- roča dr. Korošcu 200.000 podpisov za dekla- racijo.« V soboto 23. marca 1918 je dr. Korošec do- potoval z Dunaja v Ljubljano. Ljubljana ga je sprejela z velikim navdušenjem, pozdravlja- joči so šli celo tako daleč, da so med potjo skozi mesto izpregli konje Koroščeve kočije in jo sami vlekli po ulicah. V nedeljo popold- ne je v svečano okrašeni in nabito polni veli- ki dvorani hotela Union Fran j a Tavčarjeva dr. Korošcu v imenu slovenskih žena slav- nostno izročila v sedem knjig vezane pole s 64 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 Deklaracijska razglednica št. 144 (in 146) podpisi za Majniško izjavo. Med drugim je dejala: »Slovenska žena zahteva svobodno dr- žavo jugoslovansko, v okviru vaše deklara- cije.« Govorila sta še sestra pokojnega dr. Kreka Cilka Krek in dr. Korošec. Navzoči so bili ljubljanski župan dr. Tavčar, podžupan ! Triller, državni poslanci dr. Pogačnik, dr. j Ravnihar, Demšar, Gostinčar, ravnatelj Ivan Hribar in drugi. — deklaracijska razglednica št. 142: Ob Blejskem jezeru — lepo sta vidna grad nad jezerom in otok s cerkvico — sedita mati in sin, oba v preprosti slovenski noši. Nad njima je krošnja lipe, pod risbo napis: »Primi cje- lov, zemlja mila, primi srce moje v dar: da bi vedno majka bila nepozabljena nikdar.« Desno spodaj je podpis Maksim Gaspari. — deklaracijska razglednica št. 143: Pod drevesom sedi žena ali dekle, brenka na tam- burico ali pa tudi lutnjo in poje o junakih iz davnih časov. Na krošnji nad njo so podo- be kralja Matjaža, kralja Sama in kraljeviča Marka, v daljavi gore in doline. Zgoraj in spodaj je na risbi besedilo - »Kjer izvira bistra Sava, teče Soča, Krka, Drava, tam je dedov zemlja krasna, dom junakov dom je moj.« Desno spodaj sta avtorjevi začetnici GM. — deklaracijska razglednica št. 144: V ven- cu iz lipovega listja je podoba dr. Janeza Evangelista Kreka, venec mu drže Srbkinja, Slovenka in Hrvatica. Spodaj je natisnjeno: »Človek ni rojen sebi — ampak domovini! Cicero.« Maksim Gaspari se je podpisal v de- snem spodnjem kotu risbe. — deklaracijska razglednica št. 145: Na dveh velikih lipovih listih sta portreta dr. Janeza Evangelista Kreka in dr. Antona Ko- rošca, na manjšem listu je datum 30. maj 1917, ko je bila prebrana deklaracija, spodaj je izpisano: »Prvoboritelja naše deklaracije.« Kot je že bilo zapisano, je bil avtor vseh osmih deklaracijskih razglednic Maksim Ga- spari. S temi razglednicami je nadaljeval delo, ki ga je za istega založnika opravil že pri skupinah razglednic Vojska v slikah. Pri de- klaracijskih razglednicah ni hotel narediti Deklaracijska razglednica št. 145 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 35 1987 65 kakšnih velikih umetnin, njihov namen je bi- lo preprosto, lahko razumljivo, vendar pri- kupno navdušujoče sporočilo. To se mu je posrečilo, čeprav je opazna razlika pri skrbi za posamezne razglednice. Večina jih je izde- lanih zelo skrbno, lahko je razbrati, da so terjale svoj čas in zavzeto delo, razglednici s podobami Kreka in Korošca ter izročanje podpisov za Majniško deklaracijo pa sta v primerjavi z drugimi risarsko veliko bolj skromni. Kljub temu je mogoče reči, da je Gaspari tudi pri deklaracij skih razglednicah ohranil svojo visoko risarsko raven, ni pa do- segel tiste občutenosti, otožnosti in vsega le- pega, kar je znal pričarati na svojih božičnih in velikonočnih razglednicah v letih prve sve- tovne vojne. Seveda je bilo pri deklaracij skih razglednicah poslanstvo njegovega dela dru- gačno in zato mu tega ni potrebno šteti v sla- bo. Tudi za naše deklaracijske razglednice ve- lja, da so pravi majhni spomeniki iz obdobja slovenske zgodovine, ko se je naš narod po- stavil, da vrže s sebe breme pritiska tujca in začne odločati o sebi. OPOMBE 1. Janko Pleterski: Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, Slovenska matica 1971. — 2. Me- tod Mikuž: Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917—1941, Ljubljana 1965. — 3. V deklaracijskem gibanju je nastal poseben znak. Oblikovan je bil kot bršljanov list, s tem je bilo deklaracijske gibanje simbolično pove- zano s kmečkimi punti, saj je bil zimzelen tudi znamenje upornih kmetov. Spomladi 1918 so bili deklaracijski znaki izdelani na Češkem. Za žen- ske so bili oblikovani kot broške (srebrna in zeleno emajlirana različica), za moške kot manjši znak z iglo za zatikanje (z emajlom ali samo srebrn). Več o tem sem napisal v članku Znak Majniške deklaracije, Numizmatični vestnik, Ljubljana 1986. — 4. Gasparijeve razglednice, katalog k razstavi razglednic Maksima Gaspa- rija iz zbirke Marjana Marinška, Titovo Ve- lenje 1986, Maksim Gaspari ilustrator. Narodna galerija, Ljubljana 1986. — 5. Slovenski narod, 30. junija 1918, str. 2. — 6. Več o teh razgledni- cah sem napisal v Kroniki, leta 1985, št. 1, str. 41—49. — 7. Ilustrirani Glasnik, 22. avgust 1918, str. 405. — 8. Ivan Cankar: Slovenci in Jugoslo- vani, predavanje 12. aprila 1913 v Ljubljani. — 9. Metod Mikuž: Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917—1941. — 10. Metod Mikuž: Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917—41, Ljubljana 1965, str. 28. Predstavljene razglednice so iz moje zbirke, razen deklaracijske razglednice 138, ki je iz zbir- ke Miloša Mikoliča, Ljubljana, in se mu za po- moč zahvaljujem.