L. Pintar: Akrostihon v Prešernovih sonetih. 3o5 Akrostihon v Prešernovih sonetih. Spisal L. Pintar. T. Akrostihon ali akrostihida se zove pomemben vzpored v začetnicah posameznih verzov kake pesmi, oziroma pesem, v kateri se začetnice zaporednih verzov dad6 s pomenom citati izrazujoč n. pr. kako geslo ali pa ime tistega, komur pesnik svojo pesem posvečuje ali čegar spominu jo nameni. Pri Prešernu l) je bil zasledil v 27. sonetu (»Poezije« pag. 153.) pokojni Levstik2) skrit akrostihon »Matevžu Langusu* ter tako omogočil razlago tega zamotanega in težko razumnega soneta, katero je podal potem prof. Leveč v »Ljublj. Zvonu* (II. pag. 568. nasl.). Skrit akrostihon pravim, kajti navadno je akrostihon označen z debelejšim tiskom akrostihičnih začetnic, kar se pa v Prešernovih »Poezijah* ni zgodilo. Da ga je Levstik vender našel, to je bil pač srečen slučaj. Drug akrostihon pa se nahaja (kakor znano) v sonetnem venci; v tem akrostihu poklanja Prešeren svoj sonetni venec ,,Primicovi Julji*. V »Poezijah«, izdanih leta 1847., imajo sicer le začetni verzi štirinajstih venčevih sonetov akrostihon ohranjen, v magistralu pa ga je pesnik menda nalašč uničil, izpremenivši nekoliko 1., 7., 10. in 11. verz. (Primeri o tem tudi »Tezičnik* XVIII. pag. 50.). V Jurčič-Stritarjevi izdavi (pag. 173.) je »magistrate* zopet sestavljen natančno po začetnih verzih sonetnega venca tak6, da je iz njega lahko posneti akrostihon. Dasi pa je Prešeren v nekaterih natiskih magistrale (»Poezije* pag. 147.) zmedel ter tako akrostihon uničil, vender je sam na to opozoril, da ima v pesmih svojih vpleteno ime svoje *) Opravičiti se nam je, zakaj smo zadnje čase pesnikovo ime spet začeli pisati »Prešeren«, namestil Levstikove oblike »Preširen«. Odločili smo se za prvo pisavo, ker je g. p. Stanislav Skrabec že leta 1881. (»Kres«, L, 520) neovržno dokazal in dokaze svoje letos razširil in znova podprl (»Cvetje«, VIII., zv. 7. in 8.), da je jedina prava pisava »Prešeren«. Navedena razprava v ,,Kresu" je tudi pri Levstiku samem omajala vero v „Preširna", in o neki priliki, ko sva se z Levstikom 1. 1882. razgovarjala o novi izdavi Prešernovih poezij, rekel je podpisanemu uredniku: ,,Skrabec najbrž pravo trdi in pisati nam bode odslej ,,Prešeren". Ko se na to jaz naglas zasmejem: »Kaj pa poreko ljudje, ki si jih ti zbegal s svojim ,,Preširnom!", obregne se Levstik name: „Naj porekd, kar hočejo! Mene nikoli še ni bilo sram priznati, da sem se v čem zmotil; a sramota bi bila ?ime še delj trdovratno trditi kaj, o čemer sem prepričan, da ni več res!« Ured. 2) Od v e" š č e strani se nam tudi poroča o tej stvari: ,,Da je omenjeni, slavnemu slikarju Langusu posvečeni sonet „akrostih", opozoril je Levstika naj prvi 1. 1876. prijatelj njegov in Vaš sotrudnik Jos. Cimperman, in kako" je ta sonet umeti, razložila je pokojniku pozneje sama Prešernova hči, gospodičina Ernestina Jelovškova". Ured. 20 3o6 L. Pintar: Akrostihon v Prešernovih sonetih. oboževanke. To nam pesnik napoveduje že v gazeli: »Pesem moja je posoda tvojiga imena* (pag. 117.), v kateri pravi: ,,Na posodi v zMtih čerkah slaVa se bo brdla Od naroda cio naroda tvojiga ime^ia" , . , in: ,,B51j ko Delie, Korine, Cintie al LaVre Bi bild pozabit' škoda tvojiga imena". Se jasneje nam pa pesnik to pove" v sonetu, ki stoji (»Poezije* pag. 148.) takoj za sonetnim vencem, namreč v sonetu: »Ni znal molitve žlahtnič terde glave*. Kot primero obsezata prvi dve kitici tega soneta legendo o trdoglavem viteziči, ki se v trdoglavosti svoji ni bil mogel naučiti nobene druge molitve razven začetka angeljevega pozdravljenja, jedini dve besedi: »Ave Maria* (»Pozdravljena bodi Marija!*). Kar se je bil navadil z velikim trudom, to da je molil vedno z iskreno gorečnostjo. Po smrti pa da je iz njegovega groba pognala »roža zala*, ki je imela na cvetnih svojih listih z zlatimi črkami napisani besedi kratke srčne molitve: »Ave Marija*. (To je bilo čudo I) Sličnost tej primeri nam podaje pesnik v zadnjih dveh kiticah. Pesnik pravi: »Noč in dan pojem jaz v ognjeni pesmi le tvojo hvalo, opevam le tebe, sicer nobene Evinih hčera: ni čudo torej, da mi je pred smrtjo (predno je smrt ugasila močni plamen moje ljubezni — moč plamena, ki se razodeva v ognjeni moji pesmi) —- —- čisto naravno je tedaj, da mi je pred smrtjo iz srca vzrasel venec, v katerem je brati tvoje ime —: oprosti mi torej, da sem ti povil (sonetni) venec, ki nosi akrostihično zvrščene črke tvojega imena*. — Ta sonet je torej smatrati za epilog sonetnemu vencu, in zato ga je Prešeren v svoji zbirki uvrstil tudi takoj za sonetnim vencem. V njem se pesnik takorekoč opravičuje pri svoji izvoljenki, ,,Primicovi Julji*, zaradi tega, ker se mu je v sonetni venec vpletlo njeno ime\ TI. Da legenda, na katero je Prešeren naslonil primero svojega soneta — legenda o trdoglavem žlahtniči, ni narodna, o tem, menim, ni treba nikakega dokazovanja. Torej je morala pač Preščrnu znana biti iz knjige, in sodil bi, da se je naš pesnik ž njo seznanil pri nemškem pesniku Juliji Hammerji (181 o-1862). Dokazati sicer tega ne morem, ker mi ni znano' kdaj in kje bi bil Hammer svojo legendo prvič izročil v javnost. Le sumim tako, četudi je seveda mogoče, da sta jo oba zajela iz istega starejšega vira.1) J) Snov vsak svoji pesmi sta utegnila dobiti oba pesnika, nevedoč drug za drugega, v otca Cochema ,,eksempeljnih", katerih, žal, nimamo na razpolaganje; nato nekako tudi me"ri Prešernova opomnja: ,,Lege"nda pravi" itd. Ured. Matej Cigale f. 307 Vzporedno primerjanje obeh pesnikov na tej legendi pa je vsekako zanimivo, zato podajem blagovoljnemu čitatelju ponatisek Hammerjeve legende; ta slove: Ritter und Monch. Es war ein Ritter tapfer und fest, Der war des Kampfens miide worden, Drum trat er in eineD frommen Orden, Zu schliessen seines Lebens Rest: Ave Maria. Die sprach er nun zu jeder Zeit,4) Vom Morgen bis es Abend worden,5) Ein treuer Bruder in dem Orden, Mit grosser Herzensinnigkeit:6) Ave Maria. 2. Der Ritter k ein Pater n oster wusst' Und keinGebet1) zitm Trost im Leben ; Da ward ein Meister ihra gegeben, Bei dem er beten lernen musst': Ave Maria. Und als er nun entschlafen war, Ein stiller Greis, ein Lebensmu der,' Da sangen ihm die frommen Bruder, Das klang gar sanft und \vunderbar: Ave Maria. D o c h hat eralso s c h w e r g e m e r k t,2) Dass er, wie sehr er sich that' plagen, Nur die zwei Worte3; lernte sagen, Die Manchem schon das Herz gestarkt: Ave Maria. In kiihler Erd' er Ruhe hatt', Eine Lilie wuchs aus seinem Munde,5 Die gab vom frommen Schlafer Kunde, In Golde glanzt' auf jedem Blatt: Ave Maria. 9) Pri primerjanji pod št. 8. ponuja se mi opomnja, da je primerneje, če da Preščren roži vzkliti iz srca, nego če jo Hammer vsadi v usta, kajti iz srca (Herzensinnigkeit) je izvirala trdoglavega žlahtniča vroča molitev, naravno torej, da tudi iz srca vzklije lilija z napisom: »Ave Marija !<<: Sploh je opomniti, da Prešeren v osmih granesih razvije obseg legende skoraj jasneje, gotovo pa lepše in poetičneje, nego Hammer v šestih kiticah. Konečno bodi še omenjeno, da nas navedena legenda po zunanjem spominja na grško bajeslovno pravljico o Hvakinthu. (Jf»S MAT K J CIGALE f. Z daljnega Dunaja nam prihaja žalostno poročilo, da je dne" 20. aprila zarana na večno zatisnil oči jeden najboljših sinov Slovenije, g. c. kr. vladni *) Ni znal molitve žlahtnič ... 2) terde glave . . . 3) Ko te začetek . . . 4) ve"dno . . . 5) Od zora, de se nagne dan k večeri. li) 'z misli praVe . . . 7) Ko znebil dvih se trupla je težave. 8) de je roža zala 'Z njegovega serca skoz grob pognala 9) Z napisom zlatih čerk: »Maria ave!« 2cr