Telesna kultura s stranskega tira
Sredi februarja je aktlv komunistov - telesnokultur-nih delavcev razpravljal o tistem delu poročila CK ZKS in MK ZKS Ljubljana, ki govori o telesni kulturi. Žal, zopet nl bilo prisotnih družbenopolitičnih delav-cev, ki so bili slcer povabljeni, vendar ko se govor! o telesni kulturi, kar preradl manjkajo.
Razprava o dokumentih je bila zavzeta. Kmalu je bilo ja-sno, da se prisotni ne strinjajo s pisci teksta, saj so ocenili gradivo kot zelo slabo. V njem se preveč ponavljajo deset in več let stare ugotovitve, o ka-terih že ravno toliko časa raz-pravljamo, žal, samo razprav-' ljamo. Slišali smo nekaj gor-kih na račun družbenopolitič-nih delavcev in funkcionar-jev, ki se ne vključujejo v re-ševanje problemov telesne kulture. Menili so, da je to eden od vzrokov, ki slabo vplivajo na njen samoupravni razvoj. Vedno mora sama, brez pomoči reševati svoje probleme. Posledica takega stanja je, da ni telesna kultura enakovreden partner drugim družbenim dejavnostim, da ostaja zunaj samoprispevka in je vedno zadnja.
Izraženo potrebo po pomoči družbenopolitičnih delavcev so podkrepili z analitičnim prikazom razvoja telesne kul-ture od ustanovitve sisov pa do sedaj. Že pred leti je bilo očitno, da ie razvoi družbenih
odnosov,         samoupravnih
odnosov in sodobnost življe-nja ter dela toliko prehitela te-lesno kulturo, da je na tem področju začel prihajati do izraza zaostanek. Ne bi smeli pozabiti, da telesna kulutra ni imela strokovnih služb, ni imela meril in normativov, po katerih bi. lahko ocenjevala storitve in merila vrednosti. Tako so pričeli od nič takrat, ko so drugi imeli za seboj dol-goletno tradicijo.
Komunisti - so menili, da mora kongresni dokument odražati resnično stanje v te-lesni kulturi in da zato ne bi smelo manjkati nekaj življenj-sko pomembnih stvari. N. pr. da še vedno ni amortizacije športnih objgktov, da že nekaj let v Ljubljani ne gradimo no-vih športnih objektov in nič ne kaže, da jih bomo pričeli, pa čeprav v daljši prihodno-sti, da je finančno stanje zara-di vzrokov vedno slabše, da je področje vrhunskega športa vedno bolj zadolženo, da nih-če resno ne rešuje problemov orofesionalneea      noeometa
itd. Ocenili so tudi dosedanje uresničevanje usmeritev in sklepov 98. seje MK ZKS Ljubljana in po poročilu ugo-tovili, da se moramo izogibati črnobelega slikanja proble-mov, pri katerem je več črne-ga kot belega.
Na koncu so razpravljali o samoupravnem sporazumu o ustanovitvi delovne skupno-sti delavcev v telesni kulturi. Predlog je bil nekajkrat do-polnjen in dobiva vedno bolj sprejemljive oblike. Zato so sklenili predlagati TKS, da ga privede v zaključno fazo in sprejem. Telesna kultura je del družbe in odnosov v njej. Nepravilno bi bilo, če bi jo ocenjevali ločeno od te celote. Podvržena je zakonitostim, ki v družbi odločajo. Zato ne moremo reči, da je dobra ali da je slaba. Pomembno je, da smo se vsled dovolj tehtnih razlogov odločili, da jo bomo imeli, jo razvijali in skrbeli za-njo.
Ali smo se odločili prav ali ne, tudi ni dvomov, ker rezul-tati govore v prid telesni kul-turi. Telesnokulturni delavci-komunisti se trudijo z vsemi naprednimi ljudmi potisniti telesno kulturo s stranskega tira tja, kamor sodi. Njihova volja, odločnost in tudi ne-strpnost je razumljiva, saj je zahteva 51.000 občanov in de-lovnih ljudi v Ljubljani, ki soj vključeni v redno dejavnost telesne kulture, popolnoma; jasna in narekuje odločnejše konkretne ukrene.             B. Ž.