Ko so se ob koncu druge svetovne vojne demokratièno misleèi Slovenci pred komu- nistiènim nasiljem umikali v tujino, so za- pušèali domovino samo telesno. S seboj so odnašali vse, kar oznaèuje pojem duhovna domovina: jezikovno, duhovno kulturo, zgo- dovinsko spominjanje, razpolo`enjsko nave- zanost in smisel za medsebojno povezanost. Predvsem pa niso izgubljali volje za ohranja- nje borbenega duha in dejavnega upanja na rešitev trpeèe domovine. To so dokazovali od prvih dni na vetrinjskem polju, v begun- skih taborišèih ter potem v izseljenstvu. Stanje duha se je hranilo predvsem iz izro- èila slovenskega katoliškega gibanja, ki je ime- lo v `ivljenjskem razvoju naroda pomembno zgodovinsko vlogo. Ohranjalo se je naèelo o dogovornem sodelovanju Cerkve s civilno dru`bo, ni bilo pomišljanja pri sprejemanju uveljavljenih nravnih naèel, posebno tudi ne o etièni vrednoti narodnosti, vzdr`eval se je moèan smisel za organizirane oblike `ivlje- nja v skupnosti in pri vseh dejavnostih je bila prisotna zavest, da vsaj posredno slu`ijo do- movini. Z ljudmi iz drugih miselnih in po- litiènih krogov je bilo sodelovanje skladno, brez sledu nekdanjega kulturnega boja. Po preselitvi so razliène skupine razvile moèno dejavnost, med njimi tudi tista v Ar- gentini. Oblikovala se je v organizirano skup- nost, z namenom, da z njo ustvari umeten nadomestek domovine. Nastajale so skupine za preuèevanje, vzgajanje in izobra`evanje, za umetniške dejavnosti, izdajanje glasil in dru`abno povezovanje. Najprej pa se je izob- likovalo civilno središèe, ki naj bi skupnost predstavljalo in organizacijsko povezovalo, v harmoniji z dušnopastirskim vodstvom. - ./ <     % 7 Poleg te`avnega v`ivljanja v tuje okolje so se znotraj dru`benega organizma pojavljale tudi napetosti, ki so najveè izvirale iz premoè- ne osebne pobudnosti. Razrašèala se je tek- movalnost, s tem pa razpršenost sil. Zaskrb- ljujoèe je postajalo vprašanje, ali naj se po- glavitna skrb posveèa splošnemu izobra`eva- nju, prosveti, domaèijstvu, šele podrejeno pa višji kulturi. Napenjalo se je razmerje med osrednjim predstavništvom in pobudami v okoliških naselitvenih obmoèjih. Pojavljale so se razlike tudi med izrazito politiènimi de- javniki, kolikor so posegali na podroèja kul- ture, in kulturniki, ki so svoje delovanje na- menjali tudi politiènemu uèinkovanju. Kljub neskladnostim je skupnost uspevala, ker je enotno ohranjala neokrnjeno zavest o svojem poslanstvu. Vendar se je zdelo potreb- no poskrbeti za to, da se dru`bene pobude smotrno porazdelijo, pred tem pa še, da se utrjuje pomen vrednot, ki naj nagibajo dru`- bena prizadevanja. Zato je `e v èetrtem letu po mno`ièni pri- selitvi zrasla v krogu laikov in duhovnikov po- buda, naj se preuèi stanje in poišèejo potrebne odloèitve, ki naj bodo sprejete na mno`iènem zborovanju. To se je izvršilo s prireditvijo, ki so jo imenovali Slovenski katoliški shod v iz- seljenstvu, ob spominu na shode, ki so pred prehodom v 20. stoletje in nato v prvem èe- trtletju pomembno usmerjali razvoj naroda. Ime katoliški shod se morda zdi neustrezen — predsednik glavnega zborovanja je celo go- voril o šestem slovenskem katoliškem shodu. Vendar je poimenovanje mogoèe sprejeti, èe upoštevamo, da se je politièna emigracija sme- la imeti za edino vidno predstavnico svobod- nega dela naroda, prireditelji pa so tudi vztra-  % 7 &    *  # jali, naj shod zajema problematiko vsega slo- venskega izseljenstva. Priprave za shod je vodil odbor laikov in duhovnikov, ki je spodbudil oblikovanje odsekov za posamezna podroèja, poskrbel pa tudi, da je zamisel pridobila razumevanje in podporo vse javnosti. Med drugimi pri- pravami na shod je bil prirejen tudi koncert duhovne glasbe v mestnem jedru Buenos Ai- resa. Po pripravljalnih dejanjih so odseki izoblikovali resolucije, ki so bile sprejete in razglašene na sklepnem zborovanju dne 17. avgusta 1952. Glavni odbor je v resolucijah opozarjal pred ̀ ivljenjskim materializmom in spodbujal kršèanski idealizem, spominjal na zapoved lju- bezni do bli`njega ter klical k zvestobi Cerkvi in sprejemanju njenega nauka. Predlagal je tudi, naj se ustanovi Slovenski katoliški kul- turni svet, ki naj skrbi, da se bodo izvajale re- solucije, ter usmerja splošno kulturno ̀ ivljenje slovenskih katoliških izseljencev. Duhovniški odsek je ugotavljal, da je bilo stališèe Cerkve na Slovenskem do komu- nizma pravilno in dosledno, ob`aloval je, da nekateri v domovini novo oblast podpirajo, ter je obljubil zvestobo domovini in razse- ljenim rojakom, tudi prejšnjim ekonomskim. Zagotavljal je spoštovanje in pokoršèino kra- jevni cerkveni oblasti ter vdanost lastnemu ordinariju. Poseben odsek se je posveèal mi- sijonstvu in zedinjenju kristjanov ter vabil k pospeševanju prizadevanja za beatifikacijo Barage in Slomška. Socialni odsek je obravnaval naèela o dru`benem `ivljenju: o vestnosti v poklic- nem in slu`benem delu, o vzajemnosti v de- lovnih odnosih, samopomoèi in poklicni or- ganiziranosti. Priporoèil je poglobljen študij socialnih vprašanj ter znova zavrnil komu- nistièni materializem in tudi mamonistièni kapitalizem. Poseben odsek je povabil izobra`enstvo, da se predaja delu za narodno skupnost in skrbi za višanje lastne in splošne kulturne rav- ni. Za izobra`ence je priporoèal posebno du- hovno oskrbo in jih pozval, naj odpravlja- jo vse morebitne ostanke nekdanjih skupin- skih nasprotij. Odsek za ljudsko vzgojo in izobrazbo je izpostavil pomembnost slovenskih duhovnih vrednot, obenem pa dopustil mo`nost zdrave sinteze kultur. Priporoèil je stalne teèaje z du- hovnimi in dru`benokoristnimi vsebinami. Posebna skrb je bila namenjena mladini, tako da je imel mladinski odsek še pododseke za fante in dekleta. Mladi so zagotavljali zve- stobo narodu in njegovim vrednotam ter pri- poroèili organizirano zbiranje, pripravljanje teèajev, ustanovitev mladinskega glasila, os- krbovanje z uèbeniki in knjigami ter navezo- vanje stikov z mladimi rojaki v drugih delih sveta. Fantje in posebej še dekleta so v nadrob- no razèlenjenih posebnih izjavah napovedo- vali, kako bodo ohranjali in razvijali znaèaj kršèanske in narodnozavedne osebnosti. Organizacijske zadeve je obravnaval po- seben odsek in ugotavljal, kako potrebna je organiziranost, opozarjal na škodljivost ne- zaupanja do avtoritete in nergaštva ter sva- ril pred diletantizmom v organizatorni stroki. Ob`aloval je nekontrolirano nastajanje or- ganizacij. Poleg drugih priporoèil je predlagal ustanovitev Slovenskega katoliškega organi- zacijskega sveta v Argentini. Katoliški shod je pokazal na veliko du- hovno in narodno zavednost ter `ivljenjsko silo ljudi v èasu, ko so se šele sooèali s tu- jim svetom. Njegovi moralni uèinki so se kazali v nadaljnjem ugodnem razvoju skup- nosti. Nekateri sklepi pa vendar niso mo- gli biti zadovoljivo uveljavljeni. Organiza- cijski svet ni mogel za`iveti zaradi premoène osebne avtoritativnosti in partikularnosti, gotovo pa tudi zaradi premajhne poprejš- nje dogovorjenosti o njegovi zamisli. Veèji uèinek je imela ustanovitev Kulturnega sveta. Njegov poglavitni pomen je bil v tem,  % 7 &    *      da je dajal prostor za neposredne stike med vplivnimi osebami, ni pa se mogel razširi- ti in vzpostaviti povezave z izseljenskimi sku- pinami drugod po svetu.  Po veè desetletjih sicer uspešnega razvoja argentinske slovenske skupnosti se je ponov- no pokazala potreba, da se pregleda stanje dejavne kršèanske zavesti. Presoditi je bilo treba, koliko sta vpliv okolja in tuja misel- nost oslabila duhovno in narodno èutenje. V tem èasu pa so se v Sloveniji zaèenjali pre- miki, ki so kazali na slabljenje partijske dik- tature, in se je nakazovala potreba, da se oceni dogajanje in oblikuje skupno stališèe do nje- ga. Zato je bil sklican nov katoliški shod, ki naj bi ugotavljal in razglasil naèelna in prak- tièna vodila, po katerih naj katolièani usmer- jajo konkretno dru`beno `ivljenje. Shod naj ne bi bil verska prireditev in tudi ne samo študijska akcija, temveè naj bi bil njegov na- men potrjevanje kršèanskih naèel in uve- ljavljanje pobud, po katerih naj se naèela tako o`ivljajo, da bodo v prid skupnosti in sloven- ski domovini glede na prese`ni cilj èloveka. Pripravljalno delo so pod vodstvom glav- nega odbora opravljali odseki za versko-nrav- no `ivljenje, za narodno-dru`bena vprašanja, za kulturo, za dru`ino, za mladino in za or- ganizacijska vprašanja. Priprave so spremljali èasopisni èlanki, predavanja in sestanki, re- zultati pa so bili izoblikovani v sklepnih iz- javah, ki so bile razglašene na zborovanju dne 22. novembra 1987. Sklepne izjave so bile obširne in so za- jemale mnogo vidikov skupinske problema- tike. Nanašale so se na versko-nravno `iv- ljenje in udele`evanje laikov pri dušnopa- stirskih dejavnostih, na zdravo dru`insko `ivljenje in prenašanje duhovne dedišèine na mlade, na `ivljenje v organizacijah zaradi ohranjanja jezika, kulture, izroèil, zavesti po- slanstva in zdravega so`itja, na narodno za-  % 7 &    * Marija z Detetom, 2007. Vitraj, poslikava na plošèo iz taljenega stekla, premer 36 cm. Kapela Doma dr. Janka Benedika, Radovljica. # #  % 7 &    * vest in dejavno èutenje z usodo slovenske domovine ter na konkretna medsebojna dru`bena razmerja. Izpostavljena so bili nekatera podroèja, katerim se je bilo treba posebej posveèati. Z vso moèjo je bilo treba zavraèati komunistièni re`im in kritièno presojati vabila k narodni spravi. Ocenjevati je bilo treba pobude za od- piranje skupnega kulturnega prostora in na- vezovanje kulturnih stikov. Priporoèeno je bilo preuèevanje prihodnje dru`bene ureditve Slovenije in posebej poudarjeno tudi uteme- ljevanje njene dr`avne samostojnosti. Na shodu so bila razglašena še nekate- ra druga splošna in posebna priporoèila. Po- `ivila naj bi se akcija za beatifikacijo in ka- nonizacijo bo`jih slu`abnikov, ohranjala naj bi se skrb za kakovost kulturnih prireditev in šolskih teèajev, mladini naj bi se nudi- la še veèja pomoè pri kulturni rasti in na- vezovanju stikov z drugimi deli naroda, po- veèala naj bi se skrb za prisotnost sloven- skih tem v argentinskih obèilih in raz`ivljalo naj bi se kršèanskodemokratièno gibanje med izseljenci. Sprejeti so bili tudi nekateri praktièni skle- pi. Ustanovijo naj se uèiteljski teèaj ter te- èaji za mladinske voditelje in oblikovalce kul- turnega dela, organizirajo naj se kulturni sklad, skupni arhiv in zgodovinski muzej, iz- daja dru`inska revija in sestavi mladinski svet. Vsako leto naj bi se sestajal zbor predstav- nikov javnega `ivljenja. Poleg versko-moralnega dela, ki ga je od- sek obdelal v nadrobno razèlenjenem progra- mu, je bila posebna pozornost namenjena utrjevanju kršèanske osebnosti v odnosu do slovenstva in do konkretne slovenske dru`be. Za to je bilo treba potrjevati naèela, ki naj bi bila èasu in posebnim razmeram primerno razporejena in izra`ena, potem pa nakazo- vati metode in sredstva, da se razširja poz- navanje naèel in odpira sprejemljivost zanje. Ponujen je bil poskus racionalizacije priza- devanja za osebno narodno zavedanje. Dogajanje v domovini in razmere v skup- nosti so nakazovale potrebo po usmerjanju dru`be: idejno z ugotavljanjem dru`benih in narodnih smotrov ter programsko z nakazo- vanjem vodil za doloèene naèrte o ureditvi dru`be in z odkrivanjem poti k uveljavljenju zamisli nove dru`be. Pri tem je bilo posebej priporoèeno razglašanje zahteve po slovenski dr`avni samostojnosti. Resolucije prvega shoda so bile objavljene v brošuri, o drugem shodu pa je bil izdan zbornik, ki vsebuje splošna poroèila, priprav- ljalno gradivo in sklepne izjave. Na pospravni seji je odbor sklenil, da pri- poroèi zasebno molitev za Slovenijo, ki se zdaj uporablja v sledeèi prilagojeni obliki: Gospodar vesolja in kralj vseh narodov in jezikov, prosimo Te, razlivaj svojo milost na Slovenijo, domovino naših prednikov in našo duhovno domovino. Ohranjaj ji svobodo, varnost, mir in pra- vo mesto v svetovni dru`ini narodov. Podpi- raj jo na poti k duhovni in dru`beni prenovi po Tvoji volji. Sprejmi kri, ki je bila darovana za njeno pravico, in vse trpljenje njenih otrok, da bo v zadošèenje za kršitve Tvoje postave na njenih tleh. Posebej Te prosimo, vlivaj njenim sinovom in hèeram duhá edinosti v resnici in pravici, da bo sreèen dom vsem, ki skupaj `ivijo v nje- govem zavetju. Nam v svetu, ki zavestno sprejemamo slo- vensko duhovno domovinstvo, pa pomagaj, da se ohranimo v dejavni zvestobi svoji zavezi in Tvoji postavi, da bomo `iveli Sloveniji v èast in razcvet, de`eli, ki ji pripadamo, in vsej èlo- veški dru`bi v blagodejen razvoj in Tebi v slavo, ki Ti jo neprenehoma klièemo.