AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANCUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER »O. 151 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JUNE 29, 1939 LETO XLII. — VOL. XLII. Med Angleži in Japonci pride do pogajanj, Japonci so zaprli se dvoje kitajskih pristanišč Tientsin, 28. junija. Spor, ki 16 prevladoval med Anglijo in taponsko radi položaja angleških "teresov na Kitajskem, zna biti Uravnan, glasom poročil, ki pra-'jo, da so se začela tozadevna gaj an j a. Toda ob istem, času so japon-i konziili v raznih kitajskih 'estih naznanili, da bodo japon-e vojaške oblasti zaprle' pri-nišča Fučov in Venčov in da morajo tujezemske ladje kniti iz omenjenih pristaše. • Japonski konzuli posebno poudarjajo, da morajo odpluti iz pristanišč tujezemske vojne in trgovske ladje. Japonska je pripravljena iti do skrajnosti, da ustavi vsako nadaljno pošiljanje orožja Kitajcem. Da ni prišlo že prej do dogovorov med japonsko in angleško vlado je bil vzrok, ker se niso mogli sporazumeti, kje naj se dogovori vršijo. Japonska je bila za Tientsin, dočim je Anglija zahtevala, da se dogovori vršijo v Tokiju. emška vlada baje zgubiva kontrolo nad rebivalslvom. Upor med narodom narašča Paris, 28. junija. Zadnje čase 'hajajo iz Nemčije poročilo, ki takor niso ugodna za vlado dik-orja Hitlerja. Sicer ni nobe-i sigurnih novic, toda zname-kažejo, da se nekaj priprav-1 v Nemčiji. Predvsem je nacijska vlada v 8rlinu v sporu z delavci. Nemški :'avci so prisiljeni delati 60 ur teden, proti čemur ostro, toda "o protestirajo. Zlasti je delo ?*avno, ker nemški delavci ne 'bivajo dovolj hrane. tudi politične in vojaške or-lizacije postajajo nezadovolj-Hitlerjevim režimom. To je ok, da Hitler zadnje čase mol- či in je postal neaktiven, ker se ne more več zanašati na svoje ljudi. Ob istem času se poroča iz Londona, da je angleški ministerski predsednik naročil angleškemu poslaniku v Moskvi, da pospeši pogodbo med Rusijo in Anglijo, katero bo končno podpisala tudi Francija. Chamberlain je baje naročil angleškemu poslaniku v Moskvo, naj pristane na skoro vse, kar Rusija zahteva, da pride končno do pogodbe. Računa se, da ko bo pogodba podpisana bo Anglija lahko bolj odločno nastopila proti Nemčiji in ob istem času tudi proti Japonski. redsednik državne univerze v Louisiani je *je dobil pol milijona od raznih bank 0 &aton Rouge, La., 28. junija. 'edsednik državne univerze dr-ve Louisiana, ki je jako pono-4 na svojo veličastno univerzo, zginil preteklo nedeljo in ga sedaj kljub zasledovanju niso Ogli dobiti. Predsednik univerze je bil ne-dr. James Monroe Smith, star let in o njem se trdi, da je do-f»a nepošten način od najmanj h bank $500,000. Izdajal je te univerze s svojim podpisom banke so zamenjale note za lar. Seveda so omenjene note brez ^ke vrednosti in veljave, ker bi ^ale biti podpisane od nadzorov univerze. Kako so banke °h izplačevale denar na pona-'ene note je še uganka, katero bo skušal rešiti državni proseku-tor. Državni prosekutor se je že izjavil, da bodo zgubo morale trpeti banke, ne pa univerza, kajti banke bi morale dobro znati, da se ne posojuje denar na podpis predsednika univerze. Drugega mnenja so pa banke, ki so posodile denar. Predsedniki treh bank, kjer si je dr. Smith izposodil denar, so izjavili, da bodo držali državo odgovorno za posojilo, ki je bilo narejeno popolnoma postavnim potom. Obenem je država Louisiana dobila novega governerja, ki je včeraj nastopil svoje'mesto. Novi governer je Earl Long, brat ranjkega governerja Longa, ki je bil ustreljen leta 1935, in ki je bil velik nasprotnik Roosevelta. Nemčija ne bo odgovorna za evropsko vojno Berlin, 28. junija. Nemška vlada je z zanimanjem slišala novico iz Londona, ki je povedala, da mora biti angleško vojno bro-dovje pripravljeno za avgust. Obenem je nemška vlada izjavila, da če pride do vojne v Evropi, da Nemčija za vojno na noben način ne bo odgovorna, ker jo ona ne bo povzročila. "Naj pride ta ali ona kriza," mi je ne bomo povzročili," se je izjavil nemški minister za zunanje zadeve. Ako so Angleži zadovoljni, da je njih vojna mornarica oborožena do zob, tedaj je to njih zadeva, ki nas absolutno ne briga. Obenem je nemška vlada izjavila, da je absolutna laž, da bi nemški minister za propagando izjavil, da je Anglija kot idiot. Ta izjava, pravi nemška vlada, izvira iz Anglije, da se hujska narode proti Nemčiji." --—o- Ali so dobili policisti graft od unije? Policijskega načelnika v Cleve-landu skrbi obdolžitev od strani gotovih krogov, da je tekom konvencije unijskih železničarjev dobilo devet policistov nekako "nagrado," ker so stražili gotove unijske uradnike. Načelnik Ma-towitz je izjavil, da še ne ve, kaj bo ukrenil glede policistov, ker ni dobil še navodil od direktorja javne varnosti Mr. Eliot Nessa. Konvencija je veljala organizacijo unijskih železničarjev precej nad en milijon dolarjev. Zborovali so skoro osem tednov. Prizadeti policisti se izgovarjajo, da so delali ob svojem prostem času in so bili torej upravičeni zahtevati denar za to. Kot se čuje bo vsa zadeva najbrž potlačena. Frigidaire na najboljših električnih le-na današnjem trgu je Fri-tire, ki ima zaslombo Gene-Motors korporacije. Oglejte to ledenico pri slovenski trgo-"i s pohištvom Norwood Fur-•Ute & Appliance Co., na 6104 ' Clair Ave. in prepričali se bo-H da je to v resnici ledenica, potrebujete za svoj dom. > Kralj se zahvaljuje Norveški kralj Ilaakon se je °javnim potom zahvalil me-4 Clevelandu, ki je tako lepo '^jelo norveškega prestolona-%ika in njegovo soprogo pre-teden. Zastonj voda l^estna zbornica v Clevelandu sPrfejela predlog, da se voda ktja zastonj mestnim in far-^ šolam, javnim knjižnicam in kopališčem. Več ljudi je priseljenih tožiti mesto radi te 'stave. Na počitnice Mrs. Frances Lesjak, 723 E. 160th St., je odpotovala zadnji teden na kratke počitnice. Obiskala je svoje prijateljice v Chi-cagu kot tudi v Jolietu, in v Le-montu. Z njo se nahaja tudi njena hčerka Ida Lesjak. Prav dobro zabavo Mrs. Lesjak in zdravi se vrnite v Cleveland! Mr. Beros Naš fotograf Mr. Beros, 6116 St. Clair Ave., ki zna^ izdelovati tako fine slike za vse, posebno za prositelje za državljanstvo, nam naznanja, da bo tekom meseca julija in avgusta njegov studio zaprt ob nedeljah, kar naj občinstvo prijazno upošteva. Zvezno gledališče Kongres je včeraj zopet odobril zvezno relifno gledališče, katerega je pred 14. dnevi prepovedal. Kakih 50,000 igralcev in igralk ima pri tem gledališču svoj zaslužek potom WPA admi nistracije. Nevihta ponoči Cleveland je zadela sinoči precej ostra nevihta, ki je bila spremljana z obilnim dežjem. Več sto dreves je porušila nevihta in strela je udarila v neko hišo na 7105 War Ave. Zlasti je bil prizadet vzhodni konec mesta. Vremenski prerok pravi, da bo tudi danes padal dež, toda vreme se ne bo prav nič ohladilo. Toplomer je včeraj kazal ves dan 85, dočim se je ponoči shladilo na 76 stopinj. Pozdravi Obilica pozdravov se je vsula včeraj na uredništvo "Ameriške Domovine," ko so nam poslali sledeči naši prijatelji, ki so šli na obisk v domovino, prav lepo pisemce :• Joseph in Pauline Birk, Frank Drdich, Louise Drdich, Joseph šuštaršič, Ana, Julija in Martin Bolha, Mary Marsich, Mamie Pershe, Mici Skraba, John in Mary Perač, John Hribar, Josephine Kolenc, Ciril Je vec, Frances Drenik, Joseph Gor-she in Mrs. Zagorc. Prav lepa hvala vsem skupaj za srčne po zdrave. Tridesetdnevnica V petek 30. junija se bo brala sv. maša zadušnica v cerkvi sv Vida ob 9. uri zjutraj v spomin tridesetdnevnice smrti pokojnega Louis Strnada. Sorodniki in prijatelji, so vabljeni, da se udeležijo. Po operaciji Mrs. Jenie Krištof je srečno prestala operacijo v Emergency bolnišnici, ki sei nahaja na 928 E 152nd St. Prijatelji jo lahko ob iščejo po 7. uri vsak dan. --°~rl— Seja Slovenskega demokratskega kluba v 32. vardi Danes, v četrtek, 29. junija, se vrši ob 7:30 zvečer jako važna seja Slovenskega demokratskega cluba v 32. vardi. Seja se vrši v Turkovi dvorani mi Waterloo Rd. Na tej seji se%6 izvolil hov odbor, katerega naloga bo, da vodi uspešno kampanjo za volitve, ki se vršijo v tem letu za razne mestne urade. Torej' že samo tP dejstvo vam dokazuje, da bo seja zelo važna. Prav resno se pozivi je vse naše državljane, da prav gotovo pridejo na sejo nocoj večer. Oni pa, ki niste še člani Kluba, se pridružite Klubu ob tej priliki. Odbor pozivlje vse člane in članice, ki so bili kdaj količkaj aktivni pri tem ali onem demokratskem klubu, da gotovo pridejo nocoj večer na sejo. Vsi ste prijazno vabljeni. — Lawrence Leskovec, tajnik. Prvi amendment Cleveland. — Zvezna ape-latna sodnica, zwina Cleve-landčanlca Florence Allen, ki hi je prva ženska, ki je dosegla v zgodovini tako visoko čast, je izjavila v slojem govoru sinoči, \ da ljudje v Ameriki ne razumejo dobro prvega dostcevka k ustavi Zedinjenih držav. Prvi 'dostavek k usicipi govori o svobodi' govoratiska, verskega prepričanja in javnega zborovanja . Praktično je v sleherni civilizirani deželi na svetu svoboda govora in tiska mrtva, razven v Angliji in v Ameriki. Ako kje drugje kritizirate javne razmere, se znajdete v koncentracijskem taborišču. Toda nič kaj dobrega ne vidim za bodočnost Amerike, je rekla sodnica Allen. Od vseh strani se dela pritisk, da se nam odvzame svoboda, govora, tiska in javnega . zborovanja. Ako zgubimo te svobodščine, tedaj postane Atjierika mrtva dežela. Poljaki so razbili nemški vojaški zrakoplov London, 28. junija. Brzojavke iz V&ršave poročajo, da so poljski topničarji razbili neki nemški vojaški zrakoplov, ki je naredil polet preko poljske meje. Zrakoplov se ni zmenil za poljska sva rila, nakar so Poljaki začeli stre ljati proti njemu. Dogodek se je pripetil v bližini mesta Gdansk, katero mesto želi Nemčija zasesti. Toda v istem času nemški viri absolutno zanikajo, da bi Poljaki uničili kak nemški zrakoplov. In sedaj verjemite komur hočete. Ponovni boji med Japonci in Rusi Šangaj, 27. junija. Tako japonske kot ruske vojaške vesti poročajo o ponovnih spopadih med ruskimi in japonskimi zrakoplovi ob meji. In kot ob drugih prilikah tudi sedaj poročati obe stranki o zmagah. Glasom j aponskih poročil so trije japonski zrakoplovi pregnali 60 sovjetskih vojaških zrakoplovov. Baje je bilo 6 sovjetskih zrakoplovov uničenih v spopadu in so na ta način tekom enega/meseca Rusi zgubili že 140 vojaških letal. Uradno rusko poročilo pa pravi, da je v okolici mesta Riba prišlo do'spo-pada med ruskimi in japonskimi vojaškimi zrakoplovi in da je vršila trdovratna bitka. Rusi trdijo, da so uničili Japoncem 25 zrakoplovov, a Rusi so zgubili samo tri. Enaki boji trajajo že šest tednov. Boji se vršijo, ker skušajo Japonci pregnati Mongolce od rusko-japonske meje« -o- Za Barberton! Podružnica št. 1, Slovenske moške zveze, ki se nahaja in posluje v Barbertonu in okolici, priredi prvi piknik v nedeljo 2. julija v Hopocan Gardens, Barberton. Prijazno so vabljeni člani od blizu in daleč, da se udeležijo. Lukežičev orkester bo igral na pikniku. In na pikniku bo nekdo dobil tudi radio, ki je vre-deh $60.00. Se^ bo že izplačalo priti. Odbor vas "prav prijazno vabi. Odpadki se morajo tedensko pobirati, pravijo demokratje v mestni zbornici. Travnikar proti Cleveland. — Demokratična večina v mestni zbornici je odgla-sovala, da se morajo odpadki v privatnih stanovanjih pobirati ysak teden. Za predlog je glasovalo 17 demokratov, proti predlogu pa' 14 republikancev. Na vsak način je čudno, da edini demokrat, ki je glasoval proti predlogu je councilman George Travnikar iz druge var-de. Mr. Travnikar je že prej večkrat glasoval proti predlogom svojih kolegov. Obenem je mestna zbornica odredila, z glasovanjem demokratskih councilmanov, da se mo- rajo smeti in enaka stvar pobirati vsaj enkrat na mesec, ali pa mora župan povedati zbornici, zakaj tega ne more narediti. Tekom zasedanja mestne zbornice se je oglasil direktor javne postrežbe Mr. Evans, ki je izjavil, da nima dovolj denarja na razpolago, da bi njegov oddelek pobiral smeti vsak mesec. K večjemu se jih more pobrati devetkrat na leto. Odgovorilo mu je več demokratskih councilmanov, da so ljudje v Clevelandu letos ponovno odglasovali skoro devet milijonov mestni vladi, da slednja skrbi za temeljito postrežbo prebivalstvu. Nova vojaška kriza grozi Evropi« Zgodaj v jeseni zna nastali vojna, poročajo iz Londona Ne bo posredoval Arthur Limbach, ki je predsednik demokratske stranke za državo Ohio, je izjavil, da ne bo posredoval v sporu, ki ga imajo demokratje v Clevelandu glede vodstva stranke. Mr. Limbach je povedal, da si umije svoje roke in da naj se demokratje sami poravnajo medsebojno v Clevelandu, ne da bi svojo zadevo prinašali pred celo državo. "Dobrodošel" Na 1811 W. 25th St. se nahaja neka gostilna, kateri pravijo "Welcome Inn." In v tej gostilni je bartender tako hudo česnil nekega pivca, da se je bartender moral včeraj zagovarjati na sod ni j i. Pivec se nahaja v Fairview bolnišnici in zdravniki pravijo, da ima prebito lobanjo. Smrtna kosa V torek je preminul Leo Rov-tar, ki zapušča tu soprogo in šest otrok, Leo, Mary, Viktor, Mirko, Millie in Josephine. V stari domovini zapušča otroke pokojnega brata. Doma je bil iz vasi Križ pri Ipavi. Pokojni je bil član društva Vipavski Raj št. 312 S. N. P. J., društva Kras št. 8 SDZ in član podružnice št. 3, Slovenske moške zveze. Pogreb pokojnega se vrši v petek zjutraj ob 8:30 iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in na sv. Pavla pokopališče. Dobitki Na pikniku, ki so ga preteklo nedeljo priredila skupna društva fare sv. Vida na Pintarjevi farmi, je bilo oddanih troje nagrad v gotovini. Prvo nagrado je dobil naš John Jadrich, tiskarski mojster v naši tiskarni. Dobil je $25.00, drugo nagrado v svoti $15.00 je prejel Mr. Joe Meglic, in tretjo nagrado v svoti $10.00 pa Wm. Slogar. Naj vam vsem skupaj prav dobro tekne! Senator Gallagher Danes so pokopali demokratskega državnega senatorja Thos. Gallagherja, ki je nepričakovano umrl. Star je bil šele 55 let. Bil je znan kot velik podpornik katoliške akcije in je zaporedoma stavil v senatni državni zbornici predloge, da se pomaga katoliškim šolam. Prišel iz domovine Iz Podcerkve pri Rakeku je včeraj srečno prispel v Cleveland Anton Perušek k svoji sestri Miss Jennie Perušek, 5393 St. Clair Ave. Prispel je sem za stalno bivanje potom potniške tvrdke A. Kollander & Co. Dobrodošel v naši sredini! Nova garaža Mestna zbornica je sprejela predlog, glasom katerega se bo zgradila nova mestna garaža na Aspinwall Ave. za mestno elektrarno. London, 28. junija. Nov vojni strah se je pojavil v Evropi, ko je angleška vlada odredila, da mora vojna mornarica Anglije biti absolutno mobilizirana v mesecu avgustu. Noben vzrok ni bil podan za to povelje. Obenem je angleška vlada poslala nova navodila svojemu poslaniku v Moskvi glede hitrejšega podpisa vojaške pogodbe med Rusijo in Anglijo. Anglija je pri volji mnogo žrtvovati, da pride do take pogodbe. Obenem se pa naznanja, da bo prišlo med Japonci in med Angleži najbrž do sporazuma in to je vzrok, da je Anglija zopet začela obračati večjo pozornost položaju v Evropi. Angleški pomorščaki na vojnih ladjah so imeli običajno počitnice tekom mesecev avgusta in septembra. Da je prišlo sedaj povelje, da morajo vsi ostati v službi je nekaj izvanrednega. Obenem se pa poroča iz Moskve, da je Rusija posvarila Anglijo kot Francijo, da če ne pride do vojaške pogodbe v najkrajšem času, da bo Rusija prekinila vsa pogajanja. Anglija mora sprejeti ruske pogoje. Nemška vlada vabi Bolgarsko v svojo zvezo Berlin, 28. junija. Nemška vlada je odposlala svojega posebnega zastopnika v Sofijo, glavno mesto Bolgarske, ki je povabil načelnike raznih bolgarskih političnih strank, da. jih pridobi za zvezo z Nemčijo. Obenem ima nemški zastopnik pooblastilo, da ustvari j ugoslovanski-bolgarski blok pod patronanco Nemčije in Italije. Od tega bloka se pričakuje, da bi bil kot nekak proti-utež napram Grčiji, Turški in Romunski, ki so prijateljice Francije in Anglije. Nemci morajo služiti Arthur Kuecken, podpredsednik zveze nemških telovadcev v Detroitu, je včeraj izjavil, da je dobil od nemške vlade povelje, da mora naznaniti svojim članom, ki so bili rojeni v letu 1920, da se morajo zglasiti najkasneje do 15. julija pri nemškem konzulatu v Clevelandu za vojaško službo v Nemčiji, sicer bodo, ako kdaj pridejo v Nemčijo, poslani v koncentracijska taborišča. Kuecken je tozadevno poslal protest nemškemu konzulu v Clevelandu. Izvrstna ledenica Če želite v resnici izvrstno električno ledenico se obrnite dp našega trgovca Antona Dolgana, 15617 Waterloo Rd., ki ima v zalogi priznano najboljše električne ledenice od General Electric korporacije. Prečita j te oglas! Zamorec zmagal Včeraj se je v New Yorku vršila rokborba med zamorcem Louisom in med Italijanom Ga-lento, ki je bil popolnoma prepričan, da bo uničil zamorca, toda že v četrtem nastopu je zamorec Italijana tako zbil, da ni bil več za rabo. Italijan Galento je gostilničar iz Orange, N. J. Kongres bi odbil 10 odstotkov od proračuna Washington, 28. junija. Kon-gresman Martin iz države Massachusetts, republikanec in vodja manjšine v kongresu, je izjavil včeraj, da ima pripravljen predlog, glasom katerega naj kongres zniža ves zvezni proračun za deset odstotkov, kar se bo poznalo najmanj za $700,000,000, kateri denar si bo vlada prihranila. Med demokrati je takoj nastal upor proti temu predlogu, ker so prepričani, da bi bilo radi enake postave tisoče delavcev prepodenih od dela. Kongresman Martin je izjavil, da je stavil svoj predlog iz vzroka, da dežela ne zapravlja več na tako nezaslišan način kot je zapravljala zadnjih šest let. -o-- Ljudje imajo denar Pretekli torek večer se je vršila prva baseball igra v cleve-landskem stadionu. Stadion je bil sijajno razsvetljen, tako da se je lahko igralo kot po dnevu. Nič manj ikot 56,000 ljudi je bilo navzočih pri igri. Ti ljudje so plačali nekaj nad $40,000 vstopnine. Milijoni na razstavi Iz New Yorka se poroča, da je včeraj število obiskovalcev na newyorski svetovni razstavi prekoračilo 10,000,000. Razstava je sedaj otvorjena že 58 dni. Računali so, da bo razstavo posetilo kakih 50,000,000 ljudi. Koze in zbornica Med drugimi zadevami je mestna zbornica pri svoji zadnji seji sprejela tudi predlog, da koze ne smejo biti bližje stanovanjskih hiš kot 100 čevljev. Glede kozlov ni zbornica omenila ničesar. * V bližjni mesta Pomacanchi, Peru, je nastal potres, ki je ubil osemnajst oseb. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Oblo __Published dally except Sundays and Holidays___ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. UJ3. and Canada, $3.00 for 6 month« Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 151, Thurs., June 29, 1939 Japonska blokada Angleži, Francozi kot Amerikanci imajo večje koncesije v kitajskem mestu Tientsinu, kjer so Japonci pretekli teden začeli jzyajati blokado napram Angležem in Francozom, do-čim občujejo z Amerikanci z največjim spotšovanjem, ker se Japonci bojijo zameriti Amerikancem, dočim jih očividno jeza Angležev in Francozov prav malo briga. Japonci so svojo blokado opremili tudi z žičnimi prežami, katere so prepojili z električnim tokom. To je ustavilo normalni promet med naselbino, kjer prebivajo Angleži in med ostalim delom mesta. To je vzrok, da je med Londonom in Tokijem nastala nevarna kriza, ki zna vsak čas imeti najbolj nevarne posledice. Toda Japonci izkoriščajo položaj, ker dobro vedo, da so Angleži preveč zaposleni z Nemčijo, da bi mogli obrniti vso svojo pozornost na Kitajsko. Japonci so začeli z blokado, kot sami naznanjajo, ker so Angleži baje skrivali nekega kitajskega morilca v svoji naselbini. Omenjeni Kitajec je baje izvršil politični umor v Tientsinu. Obenem imajo Japonci željo, da začnejo s splošnim pogonom tujezemcev iz Kitajske in da so sami absolutni gospodarji. S tem bo Japonska politika na Dalnjem vzhodu popolnoma spremenjena. Položaj tujezemcev na Kitajskem je danes jako nevaren. Le Amerikanci še uživajo dobršen del varnosti. Brez dvoma so Japonci v mestu Tientsinu najprvo pokazali svoje roge in bodo nadaljevali s svojo taktiko tudi v drugih mestih. Dasi je življenje v angleški koncesiji v Tientsinu zaenkrat še normalno, pa je gotovo, da bo postalo v kratkem neznosno. K tej nežnosti bo pomagala japonska blokada. In pričakovati, da Japonci ne bodo preganjali samo Angležev, pač pa pridejo tudi druge narodnosti na vrsto. Japonci sploh ne želijo, da bi tujezemci na Kitajskem sploh imeli kako besedo, pač pa si za sebe lastijo absolutno kontrolo. Japonci dolžijo Angleže in Francoze, da direktno in in-direktno pomagajo 'Kitajcem z denarnimi sredstvi, z orožjem in sicer, in da bi bil na Kitajskem že zdavnej mir, ako se ne bi vmešavale evropske velesile v kitajsko vprašanje. Temu Angleži sicer odločno oporekajo, toda Japonci jim ne verujejo, rekoč, da imajo dokaze za svoja očitanja. Japonska blokada angleškega in francoskega dela mesta Tientsin je že pokazala svoje posledice. V naselbini primanjkuje živeža^ poleg tega so pa Angleži, ki prihajajo v naselbino ali odhajajo, izpostavljeni vsakovrstnim zasramovanjem od strani japonske policije in soldateske. Angleži lev sicer renči radi tega, toda dosedaj se ni še premaknil. Japonska vlada želi, da Angleži zgubijo ves vpliv, katerega so dosedaj imeli na Kitajskem. Ako zgubijo vpliv, bo narastel japonski vpliv in Japoncem bo laglje zavojevati zmago. V resnici se nahaja Anglija radi nastopa Japonske v jako težavnem položaju in ne zna njen vpliv trpeti samo na Kitajskem, pač pa tudi po ostalem svetu. In Japonci pričaku jejo, da se dvignejo narodi, ki se nahajajo danes pod angleškim žezlom. Anglija vlada v Indiji kakim 300 milijonom podanikom in Japonci so že zdavnej izdali parolo, da morajo Azijati sami sebe vladati. Vse drugače pa nastopajo Japonci napram Amerikancem. Njih naselbina v Tientsinu dosedaj ni bila blokirana, pač pa se Amerikanci lahko prosto gibljejo. Tudi so postali Japonci zadnje čase napram Amerikancem skrajno vljudni, ker s tem nameravajo odtujiti Amerikance od Angležev, a ob istem času nima stric Sam nobenega vzroka, da bi se pritožil napram Japoncem in skupno nastopil proti njim. Kako bo ta mednarodna igra se končala, še ni gotovo. Pribito pa je, da so Japonci trmasti, in kar si enkrat vtepejo v glavo, to tudi storijo. Japonci enostavno izkoriščajo mednarodni položaj, in pri1 tem jima krepko pomaga Italija in Nemčija. Japonska želi nadvlado in kontrolo nad Kitajsko, in to bo v danih razmerah dosegla, ker je ni sile, ki bi ji to preprečila, Amerika pa zaenkrat, dokler so njeni interesi deloma varni, ne bo vtikala svojega nosu v to najnovejšo japonsko nesramnost. predek. Res so slabe delavske razmere, me to vemo, a kljub temu naj vsak žrtvuje po svoji moči. Ne smemo pričakovati, da bi delal samo gospodinjski klub ali direktorij, ampak mo-rano vsi skupaj vsak po svojih močeh. Direktorij ima dovolj dela, da skrbi in upravlja dom, da gre vse v redu. To je njegova glavna naloga. Priznati moramo, da nam gre direktorij v vseh ozirih zelo na roke in delujemo roka v roki in tudi za sedaj so nam obljubili svoje sodelovanje; kaj pa ostali delničarji? Ali ste pripravljeni sodelovati z nami, bodite prepričani, da le z skupnim sodelovanjem bomo deležni napredka, ki smo ga tudi resnično potrebni. Torej še enkrat vas vabim, da se udeležite našega piknika, vsi delničarji in splošno občinstvo širnega Clevelanda. Zagotavljamo vas, da bo postrežba prvovrstna, vsega bo dovolj pijače in jedače in pr-vo-vrstna godba. Povsod vas bo spremljala ena naših najlepših deklet in tudi pri mizah vam bodo postregla naša brhka dekleta. Teh imamo v našem klubu dovolj, ki so vedno pripravljene, da postrežejo gostom in so pripravljene žrtvovati svoj čas za SDD. Pa da ne pozabim, tam so tudi lepi prostori za balin-carje. Veselje za naše Krasev-ce! Na piknik bodo vozili "truc-ki," prvi odpelje izpred SDD ob eni uri popoldne, drugi pa cb treh popoldne. Vožnja bo brezplačna, otroke se sprejema na truck samo v spremstvu staršev. Torej na svidenje na Zornovih prostorih 2. julija. Cecilia Vatovec, predsed. kluba. častitke na njih napredku. Joško Penko, zastop. Amer. Domovine. -----o- LORAIN RIFLE AND HUNTING CLUB Piknik Gospodinjskega kluba SDD na Jutrovem Gospodinjski klub SDD na Prince Ave., si je izbral nedeljo 2. julija, da priredi svoj piknik. Pričakujemo, da bo precej vroče ta dan," zato bo treba precej pijače, da bomo mogle dobro postreči vsem u-deležencem in kar brez skrbi bodite, da jo bo dovolj in jo ne bo zmanjkalo. Saj smo že Mr. Potokarju naročile, da bo za ta dan naložil ta veliki "truck," ker že tako veste, da ima Mr. Potokar najboljše pi- vo, zato ni treba meni še posebej poudarjati. Torej cenjeni delničarji in ostali prijatelji našega doma ste vljudno vabljeni, da si odločite ta dan in pridete na piknik našega kluba. Pokažite s tem, da priznate delo in trud našega kluba in s tem, da se vas odzove veliko število. Nam boste dali več poguma in veselja za delovanje v korist SDD na Jutrovem. Ako je priznanje od strani delničarjev tega doma, se bodo gotovo vsi odzvali in prišli na ta piknik. Ako bomo skupno delovali bo gotovo tudi na- Collinwoodski drobiž Napredek v obrti: Anton Baraga, ki lastuje vinsko zalogo in trguje z vinom na debelo in drobno na 15322 Waterloo Rd. je dogradil veliko klet in v njo namestil ogromne sode, ki drže nad 3,000 galon vina. Tone pravi, da ima toliko odjemalcev za vino, da bodo komaj novi prostori odgovarjali zahtevam odjemalcev. V bodoče bo lahko vkletil do 50,000' galon vina v svojih prostorih. Joe Tekaučič, ki je svoječasno vodil dobro idočo trgovino s slaščicami in mehko pijačo na St. Clair Ave. in Bliss Rd. gradi na 882 E. 185. cesti novo obrtniško stavbo v španskemu slogu. V novih prostorih bo namestil gostil no v ploskovni izmeri 36x47 čev ljev. Kakor nam je Joe zatrdil, bo stavba v teku meseca gotova in pozneje izročena obrti. Euclid Dairy, slovenska mlekarna, vogal Arbor Ave. in 200. ceste gradi poslopje, kjer se bo izdeloval in prodajal sladoled. Louis Starman, predsednik obrtnega podjetja, nam je zagotovil, da bo dal obilnim svojim prijateljem in odjemalcem najboljšo postrežbo. Zelo vrjetno, ker Euclid Dairy je priznana v dobri postrežbi. Frank Lavrich, 15601 Holmes Ave. je pretekli teden namestil v svojih prostorih najmodernejše stroje za izdelavo sladoleda. Otvoritev prostorov je dokazala, da uživa v naselbini splošno zaupanje. Frank nam je zatrdil, da bo s sladoledom postregel tudi društvom, kakor bodo sladoled rabila ob prireditvah. Zagotovil je dobro postrežbo in nizke cene. Frank se ne umakne, vselej in povsod možato besedo drži. Mrs. Joe Mlakar in nje sin Joe, ki sedaj trgujeta blizu farne cerkve sv. Kristine na Bliss Rd., sta renovirala vse trgovske prostore in napravila iz prejšnjih zapuščenih sedaj prikupljive in udobne trgovine. Okoliški odjemalci se zelo pohvalno izražajo o dobri postrežbi, veliki izberi in nizkimi cenami. Vsem tem obrtnikom iskrene (Piše Max Kragely) Kdo bi si bil mislil, že zopet je tu sezona piknikov. Piknik, piknik in zopet piknik čitaš po časopisih, pa najsibo v slovenskih ali drugih. Piknike prirejajo družine, društva, cerkve, tovarne, trgovci, profesionalne skupine ter razni klubi. Sezono piknikov tu v Lorainu sva otvorila z mojim "švogrom" Francetom, po domače Sirkom, že meseca maja, ko sva šla lepega dne preizkusit težko med-vedovko 22 cal. Z proviantom sva bila dobro preskrbljena, imela sva par funtov "steka," hlebec rženega kruha, čebule, petršila, popra, soli, mrzle pive in mleka. (Kdo je pil ali kaj sva počela z mlekom, tega pa ne bom povedal.) No, vidite, pa sva imela piknik. Lahko vprašate L. Kusa, kakšni nebeški duhovi so prihajali iz gozda na njivo, kjer je on nekaj sadil. Ne, ni bilo treba delit, ker ni mogel najti smeri, kjer sva se midva nahajala in "tom-tom" bobnala pa nisva imela, da bi mu bila naznanila v katerem kraju se nahajava. Ker smo že pri piknikih naj omenim, da je L. R. and H. Club sklenil že meseca januarja, da napravimo piknik 2. julija, to je v nedeljo popoldne, z vsemi potrebščinami, katere gredo v program dobrega piknika. Naj omenim samo nekaj za primer: V prvi vrsti bo tekma v streljanju lončenih golobov, ki; se prične ob eni popoldne. Za prvake v strelski tekmi so določene tri nagrade. Ena teh bo šla tistemu, ki bo pustil največ celih,golobov za klubo-vo bodočo vporabo. Vsi strelci bodo imeli, enako priliko, da si lahko pridobijo eno izmed nagrad. Ko se bodo puške preveč razgrele, se bomo šli pa hladit. . . Za najboljšo postrežbo je odbor že vse preskrbel. Zabaval se bo lahko vsak po svoje in poleg tega pa bo za plesa-željne igral dober orkester. Plesali boste lahko dokler vas bo volja, četudi izrabite podplate. Tem potom se vabi vse prijatelje športa, posebno še klube iz ostalih slovenskih naselbin, da si določijo nedeljo 2. julija za poset Lorain Rifle and Hunting Club piknika. vGeslo lanskega leta še vedno drži: "Rain or shine, the picnic goes on." -—o- ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB V nedeljo 25. junija se je vršila strelska vaja na naši farmi, obenem smo tudi delali. Član«? opozarjam, da vselej kadar imamo strelske vaje, pridete malo bolj zgodaj na prostor, da bomo deli našo farmo enkrat v red. Delati se mora začeti zgodaj zjutraj, ko je še hladno in ne opoldan, ko je najbolj vroče. Izid predzadnjega streljanja je bil sledeči: F. Sietz...... 16 A. Urankar.....14 F. Kramar.....14 F. Spenko.....12 J. Papež.....13 A. Antonin---- 16 A. Novak.....18 F. Kobal.....9 J. Novak.....12 F. Virant..... 9 J. Pintar.....13 A. Podpadec----13 F. Buch......15 A. Bozich..... 9 Tajnik. (Opomba uredništva: Ta dopis smo prepozno prejeli za priobčitev zadnji teden. Prosimo tajnika, da drugič pošlje prej, ne zadnjo minuto in bo vse pravočasno priobčeno.) Slavnosti in zabave v stari Ljubljani Poročila o družabnem življenju v stari Ljubljani segajo daleč nazaj v stare čase. V preteklih stoletjih se ljubljanski meščani niso toliko brigali za javne in politične razmere kakor dandanes. Takrat tudi ni bilo toliko in takih prometnih sredstev, kakršna imamo v novejši dobi, zato v starih časih ljudje niso toliko potovali v druge kraje, temveč so iskali razvedrila in zabave'doma. Dobrodošla jim je bila vsaka domača slovesnost in preprosta zabava, da so se po svoje izživljali. Posebno slovesno je sprejemala stara Ljubljana vladarje, cesarje, kralje, nadvojvode in ostale odličnike. Eden največjih sprejemov, ki je prekašal po svojem sijaju vse podobne prireditve, je bil prirejen leta 1660 cesarju Leopoldu I. V Ljubljano je dopotoval s Koroškega čez Ljubelj, skozi Tržič in Kranj. Dne 7. septembra je obedoval v gradu v Goričanah pri Medvodah. Po obedu se je pomikal ves cesarski sprevod proti Ljubljani. Pol milje od mesta je stal krasen paviljon, okrašen s kranjskim deželnim grbom. Tukaj je sprejel in pozdravil cesarja deželni maršal grof Ivan Herbart Turja ški. Na čelu sprevoda je jahal cvet hrvatskega plemstva in vi-teštva, 600 s kopji oboroženih in s tigrovimi kožami ograjenih konjenikov.' Pred njimi je ple sal in kazal svoje jahaške umet-nije dvajsetletni mladenič na ne osedlanem konju, z veliko zastavo v roki. Sledile po štiri stotnije deželnih brambovcev z rumeni mi, modrimi in rdečimi perjani-cami. Nato je jahalo na plemenitih konjih vse kranjsko plemstvo v oklepih in čeladah, v krasnih opremah in oblekah. Potem so vodili konje cesarja in ostalih nadvojvod, odete s prelepimi ogrinjali. Sledili so vsi knezi in grofje cesarskega dvora z nadvojvodi na konjih in cesarski podmaršal grof Lamberg z golo sabljo v roki. Nato je pri-jahal cesar Leopold pod razkošnim, z zlatom pretkanim balda-hinom, katerega je nosilo osem starešin. Za njim so jahali pa-peški nuncij, poslanik beneške republike, veliki majordom grof Porzia, veliki mojster konjuštva grof Dietrichstein, cesarski in nadvojvodski paži. Nato je korakala cesarjeva telesna straža, peljali so dvorne kočije in nosili nosilnice. Slavnostni sprevod je zaključevalo osem stotnij voja štva. Ob straneh v špalirju pa so se zgrinjale nepregledne množi ce ljudstva, ki so v nemem obču dovanju gledale dotlej nevideno razkošje cesarskega dvora. Ves čas sprevoda so streljali s topovi na Ljubljanskem gradu. Pred vicedomskimi mestnimi vrati na Dvornem trgu je stala oborožena stotnij a imeščanov 5 zastavo, razporejenih v špalirju Tukaj je pozdravil cesarja mestni župan v spremstvu sedmih starešin. Nato se je sprevod pomikal do stolne cerkve, kjer je bil slovesni Te Deum. Cesar je stanoval v škofijskem dvorcu, pred njim je stalo vojaštvo, ki je med banketom pri zdravicah streljalo salve. Zvečer je bila bajna razsvetljava mesta z umetnim ognjem, to se je ponavljalo tri noči zaporedoma. Na mali šmaren, 8. septembra, je bil cesar v stolni cerkvi pri službi božji dopoldne in popoldne. Prihodnji dan je povabil cesarja Leopolda deželni glavar kranjski, grof Turjaški, naj obišče njegov vrt, ki se je nahajal med Rimsko in Tržaško cesto. Vsa pota so bila pokrita z rdečim suknom. Tam se je izvajala spevoigra v italijanskem jeziku. Cesar je obiskal tudi samostan bosonogih avgu-štincev (diskalceatov) na prostoru današnje Kmetske posojilnice in kolegij oo. jezuitov, kjer je bil pri maši, obedu in gledališki predstavi jezuitskih gojencev. Dne 13. septembra je bila slove- sna poklonitev deželnih stanov z obljubo zvestobe. Cesar je slovesno potrdil stanovom njihove pravice in privilegije. Pri slavnostnem obedu je bilo devet deželnih dostojanstvenikov v službi. Ta jim je delala veliko preglavico, saj so bili prvič v takem poslu; ti so bili: veliki majordom, dedni maršal, veliki komor-nik, veliki konjušnik, veliki lovec, dedni poveljnik konjuštva, dedni nadsokolar, dedni stotnik in veliki točaj. Vsak dan so bile v Ljubljani velike veselice, kjer je bilo pogoščeno tudi meščanstvo z jedjo in pijačo. Vse dni se je tudi streljalo iz pušk in topov. Dne 15. septembra se je cesar Leopold I. poslovil in odpeljal po Ljubljanici do Vrhnike, kamor so ga spremljali vse plemstvo, vitezi in dvorjani, nato pa je odpotoval naprej v Trst in Gorico. Še v poznejših dobah je sprejemala Ljubljana svoje vladarje, toda nikdar več tako slovesno in razkošno, pa seveda tudi ne tako potratno. Kako drugačen in skromen je bil sprejem, ki ga je priredila Ljubljana svojemu vrhovnemu cerkvenemu poglavarju, sv. očetu papežu Piju VI. Vendar je treba poudariti, da se je to zgodilo zato, ker je sam odklonil vsak slavnostni sprejem. Papež je potoval na Dunaj z namenom, da bi pregovoril cesarja Jožefa II. k preklicu njegovih verskih reform. V Ljubljano se je pripeljal 16. sept. 1782 med tretjo in četrto uro popoldne. Stanoval je v komendi nemškega viteškega reda v Križankah. Tu so ga čakali škofa ljubljanski in lavan-tinski, deželni namestnik grof Lamberg ter še mnogo ostalih cerkvenih in posvetnih odlični-kov. Papež je takoj sprejel cesarjevo sestro Marijano, opati-njo samostana Mons na Koroškem, ki je prišla prav zato v Ljubljano, da bi se poklonila sv. očetu. Nato je sprejemal duhovščino in plemstvo; zvečer je po novno sprejel opatinjo-nadvojj-vodinjo. Nekoliko dni pred papeževim prihodom je cesar odstavil deželnega glavarja, katerega je to zadelo kakor strela z jasnega. Njegova odstavitev je bila zvezi z goriškim nadškofom Ed-lingom, ki ni hotel razglasiti tolerančnega edikta, deželni glavar grof Lamberg pa je to dolgo časa prikrival. Povsod, kjer je papež prenočeval, je stalo 40 vojakov; kjer so pa menjali konje, pa po 14 mož, ki so skrbeli za red in varnost. Papežu je bil na razpolago tudi del cesarske kuhinje. Cesar je določil diplomata grofa Filipa Cobenzla (iz slovenskega rodu Kobencljev), da je šel papežu naproti ter skrbel za njegovo varno in udobno potovanje po avstrijskih deželah. Ta je hotel na vsak način zvedeti, kaj papež prav za prav namerava na Dunaju, da bi cesarja že naprej poučil, toda na vsem potu se mu to ni posrečilo. Papež je potoval vedno z dvema škofoma v eni kočiji, njegov nuncij pa za njim v svojem vozu. Po sprejemu dostojanstvenikov in vernikov je šel papež v svoje sobe, molil brevir, se razgovarjal z nuncijem, večerjal sam in šel nato k počitku, že prihodnji dan dne 17. marca zjutraj je papež Pij VI. zapustil Ljubljano ter odpotoval naprej čez Celje in Maribor. Med raznimi cerkvenimi slo- vesnostmi v stari Ljubljani sobi- Jfcta le najbolj znamenite in sijajne pasijonske procesije, katere Je zaobljubila bratovščina RedemP* tor mundi (Odrešenik sveta) priliki strašne kuge v letih in 1599. Pasijonske procesije Je omogočil šele pobožni meščan Troppenau, ki je volil v ta namen te: 1,500 goldinarjev. Prvič je Šla pasijonska procesija 24. 1617 iz kapucinske cerkve skoz' vse mesto, nato se je obnavlja'3 redno vsako leto. Velikanske množice od blizu in daleč so J° prišle gledat. Domači zgodoV-nar Valvasor piše o tem: "Da^1 si ogledali procesijo, se zbir^0 mnogo milj od mesta oddaljel" ljudje. Ravno tako jo hvalijo tudi tujci, češ da še nikjer niso vi' deli tako lepe, pobožne in doj£e irocesije. Vrši se ponoči s št®* ilnimi plamenicami in bakla1111. Pri tem se prikazuje Kristusov° trpljenje poleg raznih zgodb starega in novega testame11^1' Vse to se kaže pobožnim gle^a em "deloma s prenašanjem in Pre važanjem, deloma pa peš in na ko' njih. V procesiji so tudi m" . spokorniki in bičarji, ki b^aJ0 sami sebe, osttdi, ki nosijo sse boj velike križe, razni puščav11 ki itd." Po izjavah inozemcev Pc vsej Nemčiji ni bilo tako ven procesije. V prvih letih so predstavlja1 Kristusa, apostole in ostal« ^ menite svetopisemske osebe odli čniki iz visokega plemstva-zneje pa le še najemniki. Ju^e b predstavljali sprva Krakovča" in Trnovčani. Pasijonska Pr0C^ sija je veljala mnogo denai'J3, začetku je skrbela za stroške b tovščina, pozneje pa je radoa ^ nost minila in so oo. kapucim P vzeli vso skrb za stroške in P čila. Pasijonska procesija & pomikala v svitu žarečih p'a nic sveč od današnje Zvezde, je stal kapucinski samota11 cerkvijo, skozi vicedomska ^ ta, Gospodsko ulico, na Novi. ^ ' potem skozi čevljarsko ulico, ^ ^ čevljarski most, mimo jetnik '< Pod Trančo na Stari trg 111 okoli vodnjaka nazaj. ^ šel sprevod čez Mestni trg 111 erkV d< o te ^ 'm< oom stolnice do frančiškanske c' in samostana, ki sta stala n" našnjem Vodnikovem trgu' j se je vračal skozi špitalsk0 ^ co čez most do kapucinske^ J mostana. Procesija se j« P kala v strašni gneči ter nep ^ nem hrušču in trušču, v kateI , ^ je zamrla vsaka beseda: k j^, v?* ji so bobnali, piskači piskač ' fare slovesno donele. Pri Pr )1( j ah pa so se večkrat dogaja ■ rednosti in nedostojnosti« ^ da so jih končno posvetne1"^ j kvene oblasti v dobi cesaric ^ rije Terezije prepovedale 111 pravile. ^ Ljubljanica ni bila sam0 & važna tovorna in prometna^ sta, temveč za ljubljansko P,.c valstvo tudi eno izmed najP1' nejših zabavišč. Vožnje po bljanici so bile od vseh ne zabav prav posebno prilj11; ^ Skozi vse poletje so bogataSl v rejali na ladjah gostije te* ■ černe zabave z godbo in s Pf ^ v Ob Valvasorjevem; času si ^ bljančani skoraj niso niog » sliti večje slovesnosti brez v ^ po Ljubljanici. Poročila 0 . n zabavah segajo v 11. stolew . za j. Valvasor poroča, da U\ >at< u 1 iva ke leta 1602 tekmovanje na (Dalje na priredili za c°- ^ vodi ali i'eg 3. strani Najprej preiščite Pravilna eskrba za preminulega prijatelja rednika se ne more zaupati pogrebniku, kate aH eprema ali osobje ne odgovarja najbolj mode1' zahtevam. Mi poživljamo poizvedbe o naši P°-tre' našemu osebju ali naši opremi. Našlo se bo vsC najmodernejše, da se lahko izvrši vsak pogi'el3 pravilih ameriškega standarda spoštljivosti. LOUIS FERFOLIA SLOVENSKIPOGREBNIK 3515 E. 81st St. Michigan —Dnevna in nočna postrežba—- ,0. to pO 7420 BESEDA IZ NARODA WINNETOU Napadla sva te, branil s' In udarec v boju ni žalitev loj brat je plemenit in v dušen! Nikdar mu tega ne 10 pozabili!" Govoriva o drugem. Danes ttie sprejeli v rod Apačev. 'o pa bo z mojimi tovariših ne moremo sprejeti v rod. Pa naši bratje so." Brez obredov?" Kadili bomo jutri z njimi ovno pipo. ' domovini mojega brata ne ftajo calumeta?" tte. Kristjani so vsi bratje, jim treba šele s posebni-obredi pobratiti." hi so bratje — ? Torej ni fee med vami?" [al —!" Torej niso nič boljši ko mi! Nzen učijo, živijo pa ne plenih naukih! emu je zapustil moj brat fiovino?" i[ed rdečimi taka vpraša- SLAVNOSTI IN ZABAVE STARI LJUBLJANI i po zlatu!" Saj tudi ne hrepenim!" |e _? Pa si vendar dejal iščeš srečo v bogastvu in da "a, res je! Toda bogastva Več vrst. Bogat si lahko z ;om, z modrostjo, z izkušeno, z zdravjem, s častjo in "o, z milostjo pri Bogu in ljudeh — 'llff —i Torej tako boga misliš —? In katero i 4 vseh teh bogastev si mi ( pridobiti?" 'Zadnje." Milost pri Bogu —? Torej Gotovo veren, pobožen krist- Ali sem dober kristjan, te vem, to ve le Bog sam. J pa bi bil." In mi smo v tvojih očeh poli __?» '^e. Tudi vi verujete v ene-&oga, v svojega velikega do-fca Duha, in ne malikuje- "Torej pa mi izpolni eno že ii» ,'^ad! Katero?" Ne govori z menoj o veri! skušaj me spreobrniti! Ze-^lo te ljubim in hudo bi me |lo, če bi se razdrle vezi, "a ju vežejo —. fe pač tako, kakor je pravil p petra. Morebiti je vaša vera prava, pa mi rdeči je ne moremo razumeti. Ce bi nas kristjani ne preganjali iz naših dežel in nas ne morili, bi mislili, da so res dobri ljudje in da je dobra tudi njihova vera. Pa bi si tudi vzeli čas in se tudi naučili, kar je treba znati, da bi razumeli vaše svete knjige in vaše duhovnike —. Toda beli, ki so kristjani, nas preganjajo, nas tirajo v počasno, pa gotovo smrt —. Kako naj verjamemo, da je njihova vera vera ljubezni?" "Ločiti je treba med vero in njenimi pripadniki, tistimi, ki so le po imenu kristjani, živijo pa ne po svoji v&ri." "Tako pravijo vsi belokož-ci. Kristjane se imenujejo, živijo pa ne po krščansko. Mi pa verujemo v našega velikega, dobrega Manitua. In on želi, da bi se vsi ljudje ljubili —. Prizadevam si, da bi bil dober človek. In morebiti sem že kristjan, pa boljši kristjan ko tisti, ki se sicer kristjane imenujejo, pa nimajo ljubezni in iščejo le lastni dobiček. Ne govori mi torej o veri in ne skušaj narediti iz mene človeka, ki se kristjana imenuje, pa ni kristjan! Tega te prosim in to željo mi izpolni!" Molče sem mu stisnil roko. In izpolnil sem mu njegovo željo. Nikdar nisem govoril z njim o svoji veri. Dokler mc ni sam prosil, naj govorim — Ali je vobče treba o veri govoriti, če hočeš koga spreobrniti? Ali ni življenje po veri vse mogočnejša silnejša, prepričevalne j ša pridiga ko bese da? "Po njihovih delih jih bo-dete spoznali!" tako pravi sveto pismo. Nisem Winnetoui; učil z besedami, učil in deli. In nekoč, po mnogih letih nekega nepozabnega večera me je prosil, naj govorim c svoji veri —. In dolge ure sva sedela tistikrat drug ob dru gcm in v tisti posvečeni, blagoslovljeni noči je pognalo se me, ki sem ga tiho in molče sejal v njegovo srce —. Ii rodilo je krasen, prelep sad Nadaljeval je: "Kako je bilo mogoče, di, se je moj brat Old Shatter-hand pridružil zemljemercem 1 Ali ni vedel, da je merjenje po tujem ozemlju rop, tatvina da je zločin, storjen nad rde čim plemenom?" "Nisem mislil na to. Vesel sem bil, da so me imenovali za zemljemerca. Dobro so plačali." ) "Plačali —? Pa niste gotovi z merjenjem —