DELAVSKA POLITIKA
izhaja dvakrat tedensko, ta sicer y$ako sredo ta vsako soboto.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje ln	socialne namene delavstva ter
Uredništvo in •prav«: Maribor, Ruška cesta 5, poštni, predal 22, telefon 2326.	nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. -	Malih oglasov trgovskega zna-
Podružnlce : Ljubljana, Delavska zbornica - Celje, Delavska zbornica -	^ stane beseda Din 1.-. V oglasnem delu	stane petitna enostolpna vrsta
Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ae vračajo.	Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. —	Naročnina za Jugoslaviio znaša
Hfffmnkirana pisma se vc-bče ne sprejemala — Reklamacija se ne frankirajo.	mesečno Din 16.—, za inezemstve mesečno Din	15.—. Čekovni račun št. 143®.
Stev. 26	Maribor,	sreda,	dne	31.	marca	1937	Leto	XII
Delavske zbornice za volitve!
»Slovenca«,
Ljubljana.
Pogodba med Jugoslaviio in Italijo
Prosimo, da priobčite v prihodnji številki Vašega lista naslednji popravek:
Volitve v Delavske zbornice,
V	»Slovencu.« z dne 25. marca 1937 poročate, da je izjavil gospod minister za socialno politiko v proračunski razpravi v senatu:
»Še preden pa je prišel na položaj socialnega ministra, so roki mandatov po mnogih Delavskih zbornicah prekinili. Nekatere zbornice pa so vkljub temu, tako v Splitu in Ljubljani, prosile, naj se volitve ne izvedejo. Skoraj vse zbornice so bile mnenja, naj se volitve ne izvajajo.«
Sklicuje se na tiskovni zakon, Vas prosimo-, da priobčite v zvezi s tem naslednje ugotovitve:
1, V vseh delavskih zbornicah so potekli skupščinski mandati v decembru 1936«
2. Vse Delavske zbornice so obvestile o tem potom Centralnega tajništva Delavskih zbornic gospoda ministra za socialno politiko in prosile, da se volitve takoj razpišejo. Tudi Delavski zbornici v Ljubljani in v Splitu nista zavzeli nikdar drugačnega stališča.
Ljubljana, dne 26. marca 1937.
Predsednik: Sedej Lojze, 1. r.
Tajnik: Filip Uratnik, 1. r.
Plaz pokopal devet smuiarjev pod Stor2iiem
Dne 29. marca je priredila SPD smuško tekmo izpod severnega pobočja Storžiča, katere se je udeležilo 28 tekmovalcev. V višini 1600 metrov pod Škarjevimi pečmi je smučar je zajel plaz in jih devet potegnil s seboj. Vsi so mrtvi.
Svojci ponesrečencev so težko prizadeti.
Prirejati smučarske tekme v marcu in na tako nevarnih pobočjih pač ne bi bilo potrebno.
Sirite naS list!
Za svobodo in tast natega iasoplsla
n.
Zadnjič smo dokazali, da je za razvoj dobrega časnikarstva neob-hodno potreben tak tiskovni zakon, ki mu omogoča življenje, in da je treba izvajati tak zakon brez vmešavanja neodgovornih faktorjev.
Toda dandanes tudi sama politična svoboda ne daje jamstva, da bi časnikarstvo res izpolnjevalo svojo pravo nalogo.
O	Franciji, kjer vlada popolna politična svoboda, je zapisal dopisnik »Prager Presse« Distelbarth v času, ko še ni bilo Blumove vlade: »V Parizu sta samo dva lista, ki ne prejemata nikakih podpor, to sta »Peuple«, glasilo strokovnih organizacij in »Populaire«, glasilo socialistične stranke. Za vse druge dnevnike vemo, da imajo za seboj skrite finančne podpornike. Kolikor časopisi ne pripadajo posameznim koncernom, vplivajo na nje kapitalistični krogi potom inseratov.« Ko je prišel na vlado socialist Blum, je zato med prvimi zakoni predlagal, da bodo morali časopisi pred javnostjo izkazati svoje bilance, da ljudstvo vidi, kdo se skriva za raznimi listi, ki imajo navadno zelo vabljive naslove. Pri nas je ta Blumov predlog kritiziral »Slovenec« — zakaj, bomo kmalu videli.
Nekoč (kakor v pravljici se sliši ta davni nekoč) se je res pretežen del časopisja boril za te ali one duhovne interese v politiki, umetnosti in znanosti in res vzgajal ljudi v smislu nekih načel; boril se je za gotove ideje in skušal dvigniti do njih in z njimi veliko množico ljudstva. Toda večina časopisja je kmalu prišla pod popolni vpliv denarja in se spremenila v najbolj umazano kupčijstvo. Kdor hoče delati mastne dobičke, lahko fabricira n. pr. tekstilno blago in da se radi večjega dobička izogne konkurenci boljšega blaga in ugodnejših cen, lahko zahteva tudi uvedbo visokih zaščitnih carin. Pri tem pač vsakdo ve, da gre za kapitalistično profitarstvo. Toda nekaj popolnoma drugega je, če postane časopis lukrativna špekulacija za delniško družbo, ki je lačna novega kapitala. Tekstilni fabrikant ne dela nobenih idealov iz svojega poslovanja, a meščansko časopisje uganja korupcijo m dobičkarstvo pod krinko boja za vzvišene ideje in blagor ljudstva. Tako časnikarstvo spada med najslabše, najpremetenejše, najbolj zakotno kupčijstvo. Časopisje, ki v službi kapitala vsak dan med stotisoče seje neumnost in zlaganost ter se hlini najnižjim instinktom, je najhujši strup za ljudstvo, ker ljudstvo ne vidi v njem strupa, temveč razvedrilo in informacije.
Vpliv denarja, vpliv kapitalizma, raznih skritih mogočnežev na časopisje je tudi v majhnih slovenskih razmerah mnogo večji, kakor bi človek na prvi pogled mislil. Prav tisto, kar kažejo kot krepost slovenskega časopisja, je ravno najslabše, ker omogoča tem časopisnim gospodarjem, da pod krinko naprednosti ali vernosti izdajajo najbolj neumno in najdražje časopisje v državi, V Sloveniji, pravijo, ni tistega najslabšega, buljvarskega in revolverskega časopisja, pri nas, pravijo, prevladuje strankarsko - nazorsko časopisje, ki je glasnik te ali one politične ali idejne struje.
Že februarja t. I. je centralno tajništvo delavskih zbornic predlagalo, da se naj razpišejo volitve v aprilu, najkasneje pa v maju, ker jih ni hotelo biti v decembru 1936.
Ker so se pojavile trditve, da so se Delavske zbornice izjavile proti izvedbi volitev v samouprave zbornic, je treba javno pribiti, da se je Centralno tajništvo Delavskih zbornic v Beogradu obrnilo glede volitev v Delavske zbornice z dopisom Br. 202-37 z dne 20. februarja na ministrstvo socialne politike s sledečo predstavko:
»Čast nam je obvestiti ministrstvo, da je seja odbora centralnega tajništva Delavskih zbor nic, ki se je vršila dne 7. in 8. februarja 1937 sklenila zaprositi ministrstvo, da razpiše redne volitve v samoupravne ustanove vseh delavskih zbornic, ker je mandat starim zastopstvom že potekel.
Mnenja smo, da ni nobenega razloga, da bi se to ne zgodilo, ker so se vršile volitve že enkrat pod režimom diktature in delavci vsako leto redno volijo tudi svoje zaupnike.
V	naši državi se po prizadevanju kralj, vlade počasi vrača demokratično življenje. Ako se vodi državo v tem pravcu, bi odlaganje volitev v te delavske ustanove res ne bilo mogoče z ničemer opravičiti.
Prejšnje volitve so se izvršile v vsej državi brez kakršnegakoli
Kaj vsebuje?
Nova jugoslovansko - italijanska pogodba, ki je bila minuli teden v Beogradu podpisana, vsebuje po podpisanem formularju osem točk. Nanaša se pogodba na tale vprašanja:
1. obe državi spoštujeta skupne meje;
2. če preti nevarnost eni obeh držav, se sporazumeta eventualno glede skupne obrambe proti tuji sili;
3. svojih sporov ne bosta reševali z vojno, ampak z mirnim sporazumom;
4. obe državi vsaka zase prepo- I vesta akcije, ki bi ogrožale nedotak- ! ljivost mej ene obeh;	!
Kako je stvar v resnici?
Najstarejši slovenski dnevnik »Slovenski Narod« je v prvih časih, posebno pod Jurčičevim uredništvom res izpolnjeval lepo nalogo in si zato med ljudstvom pridobil tudi velik ugled. Toda kasneje je pisal popolnoma po vojji in zapovedi večinskega delničarja Narodne tiskarne. Po vojni pa so nastopili takozva-ni mladini, (ki spadajo danes deloma že med ugledne senatorje), ki so ustvarili pravi ljubljanski meščanski dnevnik »Jutro«, nad katerim gospodarijo danes Brezigar, Kramer (manj Ribnikar) i. dr. delničarji, in se eni pravdajo o mladoletnosti Žerjavovega sina, drugi pa delajo testamente za mlajšega Puca. Drugič se bomo malo pomudili pri tem, kako so kompromisi iz osebnih interesov in politični kompromisi z različnimi režimi določali in spreminjali »linijo« glasila teh odličnih
incidenta (razen krvavega predvolilnega boja v Mariboru, kjer so fašisti z noži, bikovkami, bok-serji in revolverji napadali delavska zborovanja, delavce in delavke. Op, ur.) Ni nobene nevarnosti, ki bi narekovala, da se volitve ne izvedejo. Nasprotno, to je želja vseh delavcev in vseh nameščencev, torej želja vseh zainteresiranih.
Brez rednih volitev pa te ustanove tudi ne morejo normalno delovati. Normalno življenje in delo zbornic sta dandanes za pravilno obravnavanje delavskih vprašanj potrebnejša kakor kdajkoli poprej. In to ne samo s čisto delavskega, ampak tudi s širšega stališča.
Ker nastopa v mesecu aprilu normalno oživljenje gospodarstva, bi bila ta mesec ali pa mesec maj najprikladnejša za izvedbo volitev.
Prosimo ministrstvo, da uva-žuje to željo, ki je želja ne samo vseh samoupravnih zborničnih ustanov, ampak tudi želja delavcev in nameščencev.«
Liubiianska Delavska zbornica »Slovencu
Delavska zbornica v Ljubljani je poslala »Slovencu« ta-le popravek: Uredništvu
5. poglobe naj se trgovinski od-nošaji med obema državama;
6. pogodba ni v nasprotju z že veljavnimi pogodbami in mednarodnimi obvezami;
7. pogodba velja pet let; če se ne odpove šest mesecev pred potekom, velja za nadaljnje leto;
8. ratifikacija naj se izvrši čim-prej v Beogradu.
Vladno časopisje je sklenitev pogodbe spremljalo z veliko propagando.
Inozemstvo ima o pogodbi svoje mnenje. Sklenitev pogodbe pozdravlja italijansko in nemško časopisje.
idejnih »mladinskih« borcev.
Ali poglejte »Slovenca«! Ne bo-uo niti govorili o današnjem rimofil-skem »Slovencu«, temveč samo o »Slovencu« kot takem, recimo o »Slovencu« za časa, ko so še obstojale svobodne stranke: SLS, SDS, SSJ, HRSS itd. Ljudje so mislili, da je »Slovenec« glasilo SLS. Toda »Slo venec« dejansko nikdar ni bil glasnik te politične stranke, ki je nekoč koketirala tudi z demokratičnimi gesli. »Slovenec« je bil vedno glasilo akcionarjev in zadružnikov »Katoliškega tiskovnega društva« in »Jugoslovanske tiskarne«. Člani teh dveh tvrdk pa smejo biti samo duhovniki, ki so po cerkvenih zakonih podrejeni škofu, »Slovenec« ni bil torej nikdar niti glasilo SLS, še manj slovenskega ljudstva, temveč je bil vedno organ cerkvene hierarhije s škofom na čelu.
Med najbolj čedna glasila pa spa-
dajo v naši časnikarski zgodovini uradni dnevniki, kakor »Narodni Dnevnik« in »Glas Naroda«, ki ga je z demokratičnim, zadrugarskim pom-pom in z zbirko fronderjev iz vseh strank ustanovil Jevtičev ban dr. Marušič. Vendar ta tisk ni tako kvarno vplival na naše ljudstvo, ker naši ljudje niso nikdar mnogo dali na erarično časnikarstvo in kulturo. Pri tem tisku bi bilo bolj zanimivo, če bi se obelodanile številke, koliko je porabil zase iz javnih sredstev in koliko so mu dala nekatera industrijska podjetja, ki iz knjigovodskih razlogov rada stoje na dobrih nogah z vsako slučajno vladajočo »osebnostjo«.
Vso kvarnost in propalost časopisja, ki služi mamonu kapitalu, bomo še globlje spoznali, ko ga bomo prihodnjič primerjali z našim socialističnim tiskom.
v
Cetniška vojna za Francovim
Napredovanje vladninih čet severno od Madrida se nadaljuje
Zadnji teden ni bilo posebno velikih operacij na španskih bojiščih.
Na fronti severno od Madrida vladine čete še vedno, dasi polagoma napredujejo ob aragonski cesti, ki vodi preko Guadalajare proti Sa-ragossi, dočim se severozapadno umikajo nacisti v smeri proti Somo-sierri, v pogorju Guadarrama.
Na pogorju Guadarrama so vladine čete na posameznih točkah izboljšale svoje postojanke in obstreljuje njihovo topništvo zbirališča nacistov na zapadni strani Guadarra-
me.
Pred Madridom je vladalo prilič-no zatišje, ako izvzamemo topovske boje in letalske napade.
Opaža se, da ne funkcijonira dovoz čet in municije za fronto generala Franca.
Nove hude skrbi povzroča Francu četniška vojna, ki so jo začeli kmetje in delavci za njegovo fronto, vsled česar je veliko število njegovih čet vezano na varnostno službo v zaledju.
Zelo hudi boji so divjali v pokrajini Almadeen, kjer se nahajajo pri Posoblanci veliki rudniki živega srebra in v Percolanu premogovniki. Tu so napadli nacisti z isto silo, kot pri Guadalajari. Trinajst dni so branilci vztrajali, dokler niso dobili pomoči in odločili boja v svojo koirst.
Pričakujejo pa novih dogodkov na tem delu fronte.
I
Številke pričajo o barbarizmu
Tiskovni urad Fabra poroča:
Madridski občinski urad poroča, da so Francovi fašisti s svojimi zračnimi napadi od 7. novembra 1936 deloma ali popolnoma uničili v Madridu 980 poslopij, in sicer med temi 14 šol, 8 cerkva, 9 starostnih in otroških zavetišč, 4 bolnišnice, 2 muzeja in
hrbtom
akademijo. Ubitih je bilo 907 oseb in 2809 ranjenih, od katerih jih je umrlo pozneje 370. 430 oseb se pogreša. Mestna četrt Arguelles, ki je najlepša, je uničena. Ti podatki se ne nanašajo na materialno škodo in človeške žrtve v delavskih okrajih, ki jih še ni bilo mogoče ugotoviti (to je Te-tuan in Vallescas), kjer je bilo nad 100 hišic uničenih, 14 oseb ubitih in 693 ranjenih.
Koga podpira Anglija v
Španskem voraianiu T
Angleški politiki so glede španske državljanske vojne jako »nevtralni«, češ, da se boje nove svetovne vojne. Tudi londonski odbor za nevmešavanje v državljansko vojno ne napravi resnega koraka, da bi preprečil očitno vmešavanje.
Miroljubni opazovalec ugiba, ali ima londonski odbor take težkoče ali pa se ne upa zaradi vojaške slabosti Anglije in Francije skleniti nekaj pozitivnega, eventualno s sankcijami velesil proti državami, ki se ne bi pokorile sklepom glede nevmeša-vanja.
Taki miroljubi so seveda temeljito motijo.
Zavlačevanje ukrepov london-
skega odbora in navidezna »nevtralnost in dobra volja« je angleška politika. Angležem ni vseeno, kdo zmaga v Španiji ali Franco ali Caballe-ro. Anglija prav iskreno želi, da zmaga Franco in zato podpirajo Angleži njegovo akcijo materijalno. Angleška vlada ve, da dobi ob Caballerovi zmagi zaveznika in sodelavca Francija in deloma tudi Rusija. Če pa zmaga Franco se ojača sicer evropski fašizem, toda Franco se bo moral nasloniti gospodarsko na Anglijo, ker mu izčrpani deželi Nemčija in Italija ne bosta mogli nuditi gospodarske pomoči.
Odtod izhaja preračunana politika Anglije v španskem vprašanju.
Reakcila na Poljskem
Razpust strokovnih organizacij.
— Aretacije in odgon zaupnikov v taborišča
Na Poljskem pripravlja reakcija diktaturo fašizma.
Vse delavstvo in kmeti, celo ta-kozvane režimske organizacije so proti novi politiki, ki že danes prepoveduje politično in strokovno akcijo delavstva in kmetov.
Prvi udarec je sledil te dni v Lvovu. Drohobiču in drugih mestih v Galiciji, kjer so bile razpuščene štiri pomembne strokovne organizacije (med njimi kovinarska in konfekcijskih delavcev).
Razpust utemeljujejo oblasti s komunistično propagando, kar je pa le pretveza.
Oblasti so aretirale par sto delavcev in nameščencev, voditelje or-
Kakšne svoboščine daje nemški general Goring delavcem. Goring je izdal z ozirom na nemški »štiriletni delovni načrt« dekret, s katerim jz-nova omejuje svobodo delavcev. Po tem dekretu smejo delodajalci jeklarske in stavbne industrije delav-
ganizacij pa so odadli v koncentracijsko taborišče Bereza,
V Lodzu je oblast aretirala mnogo intelektualcev, odvetnike in inže-nerje in druge.
Nacističnih agitatorjev poljske oblasti ne preganjajo več, marveč le delavske.
Nasilen razpust občinskega sveta v
Lodzu
V Lodzu, središču poljske tekstilne industrije, kjer je socialna demokracija lansko leto izbojevala veliko zmago, namerava reakcija razpustiti občinski svet in postaviti komisarja, ki bo pozneje enkrat poverjen z izvedbo novih volitev.
253 : 83
čemi, ki bi hoteli izmenjati službo pred potekom) kolektivnih pogodb, pridržati delavsko knjižico. To pomeni, da ti delavci ne bodo mogli poljubno menjati službe, če bi imeli morda priliko,, da dobe boljše ali stalnejše službeno mesto.
Končni rezultati volitev delavskih zaupnikov Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije za leto 1937
SDSZJ je izvedla volitve delavskih zaupnikov v 59 podjetjih v Sloveniji. V teh podjetjih je bilo izvoljenih skupaj 336 zaupnikov, od katerih odpade na Splošno delavsko strokovno zvezo 253 zaupnikov, na bele 42, plave 21, zelene 11 in na neorganizirane 9.
Pregled volilnih rezultatov v zadnjih letih kaže to-le sliko:
Leto Število	Izvoljeni zaupniki
podjetij SDSZJ beli plavi zeleni neorg.
1934	40	186	ni podatkov
1935	56	237	»	»
1936	57	242	40	33	—	22
1937	59	253	42	21	11	9
Te številke ne potrebujejo nobenega komentarja. Delavstvo stoji v ogromni večini za svojo svobodno strokovno organizacijo. Na tem dejstvu vse klevete in intrige nasprotnikov razrednega delavskega gibanja ne morejo ničesar izpremeniti.
Dotna Ut svetu.
Dražja obutev. S 1. aprilom se uvede trošarina na industrijske čevljarske izdelke, ki bo podražila par čevljev za okoli Din 34. Obrtniški izdelki so izvzeti od trošarine. Vendar je pa pričakovati, da se cene obutvi splošno dvignejo, kakor se v zadnjem času dvigajo vobče skoraj za vse potrebščine. — Delavske mezde in na-meščenske plače pa se ne bodo zvišale. In še so ljudje, ki se čudijo, zakaj so delavci in nameščenci nezadovoljni.
Osnovane in povečane delniške družbe 1936 v Jugoslaviji. V letu 1936 je osnovanih 44 novih družb s kapitalom^ 153 milijonov dinarjev. Povečalo je pa svoj delniški kapital 33 družb za 202 milijona dinarjev. Med tem je na novo osnovanih 6 rudniških družb z glavnico 71 milijonov dinarjev. Celoletno povečanje kapitala znaša torej okoli 210 milij onov dinarjev. Seveda nastane pri tem bi-stveno vprašanje odkod je priliv tega kapitala ali v koliko ni iz prebitkov ali dobičkov obstoječih družb, kar v gospodarstvu pomeni pravzaprav le valorizacijo glavnic.
Sneg. Čez praznike je v Sloveniji prav pošteno snežilo. Če je res, kar pravi pregovor, da je marčev sneg revnemu kmetu gnoj, potem je letos dobro pognojeno.
Mussolini hoče preprečiti depo-pulacijo Italije. V Italiji in drugod se bolj malo brigajo za socilani položaj delovnih slojev, pač pa pripovedujejo, da je premalo porodov. Narod izumira, seveda izumira, ker socialno propada in slabi. Mussolini namerava temu napraviti konec. Izdati hoče naredbe za obdavčenje samcev do polovice zaslužka v prid poročenih, ki imajo otroke. Delodajalci pa bodo morali mlade delavce prisiliti, da se poroče. M.i sicer ne verujemo, da bodo taki ukrepi kaj koristili. Koristiti morejo zdravju in napredku naroda le boljše socialne in kulturne razmere, v katerih se more narod razvijati. Toda o tem gospoda, ki ima vedno populacijo na jeziku, kaj rada molči.
Richard Wagner — židovske krvi. V posebni knjigi so izšla pima, ki sta si jih pisala slavni nemški komponist Richard Wagjner in kralj Lu-dovik II. barvarski. Iz teh pisem je razvidno, da je bil oče Wagnerja neki igralec v Leipzigu po imenu Gey-er, mož židovske krvi, — Kaj bodo rekli na to nemški fašisti, ki so doslej slavili Wagnerja kot največjega skladatelja rasno čistih Nemcev?
lumvh'"	)«t)	Sedaj pa tako
strašno odkritje. To je res smola.
Vsak naročnik gotovo želi, da bi »Delavska Politika« začela čimpreje izhajati trikrat na teden. To akcijo pa najbolj ovi-
rajo naročniki, ki se ne zavedajo, da je treba naročnino poravnati sproti vsak mesec. Ali si tudi Ti z naročnino v zaostanku?
A. M. de Jon*:
IZDAJA
Otroška leta Mereyntjeja Geysena
Žgoleče ptice na drevesu je bilo še mogoče razločiti, ako je človek dobro napel oči, toda ti gnusni murni niso bili nič drugega kot cvrčeči glasovi... Ce bi bilo sedaj že popolnoma temno... Nekje v bližini je že pričela skovikati sova! ... Potem bi gotovo umrl od strahu ! In mogoče... mogoče je tod celo strašilo! Strašilo je na več krajih tod v oklici in Mereyntje ni bil popolnoma prepričan, da tu, kjer je sedaj bil, ne bi bilo strahov ... Če bi v črni noči nenadoma šinila mimo njega bela senca duha kakšne umorjene nune! ?...
Srce se mu je krčilo v smrtnem strahu, pred očmi so mu vstajale grozne prikazni; Mereyntje je s težavo vstal in še enkrat poskusil hoditi, stopajoč na prste svoje izpahnjene noge... Pa ni šlo in ni šlo. Kar sesedel se je in vpil od bolečine, domala tako, kot njegova mati, ki je ležala bolna doma. Noga, ki je tičala v cokljah, je bila v gležnju vsa otečena ... Toda hujši od vseh telesenih muk je bil strali pred nočjo, ki mu je polnil dušo, pred nočjo, ki ga bo zajela, predno bo kdo prišel mimo, ki bi mu mogel pomagati.
Ves nemiren, prestrašen in izmučen je bil Mereyntje prav majhen, neznaten črviček, sedeč skrušen in jokajoč na pobočju masivnega, visokega nasipa, ki se je vlekel pod čistim in svetlim
nebom, mogočen ter nebrižen skozi širno pokrajino.
Takega je našel Goort Perdam, divji lovec, med vaščani poznan pod imenom »Vrč«.
Vrč ni bil prijazen človek, zlasti pa ne danes. Pravkar je namreč prišel od Janekee Timmerrs, ki ga je to pot že četrtič odslovila in zaničljivo pristavila, da naj sploh nikar več ne hodi k njej moledovat in jo prosit, naj se ga usmili... Sedaj da ima drugega snubca, čigar mezinec je več vreden, kot pa Vrč, kakor je dolg in širok ter da je med njima končano...
Janekee je prebivala daleč na polju, skupaj s svojim očetom in bratom, ki sta bila Goortova prijatelja in prav takšna pohajača ter divja lovca, kot on. Mati ji je umrla zgodaj, odrasla je med surovimi ljudmi in je postala tudi sama takšna. Divje dekle, razburljivo in oblastno, je pokorilo tudi lastnega očeta in brata. Vrča se ni niti .najmanj balo. dasi so se ga tudi najhujši pretepači radi izogibali, kadar je Goort pogledal pregloboko v kozarec in je mrmraje oprezal z očmi, iskajoč prepira, pripravljen misliti in storiti ravno obratno od tega, kar bi hotel vsak drug na svetu.
Goort Perdam je bil že izza mlada tih in redkobeseden. Naporno delo na polju mu ni bilo nikoli všeč. Zgodaj že je prišel na slab glas radi svoje lenobe in nebrzdanega značaja. Pozneje se je odselil iz vasi in je kakšnih osem let, če ne več, kot mornar brodil križem svet; le redko kdaj ga je bilo videti tod v okolici. Naenkrat, po smrti
svojih staršev, se je zopet pojavil in naselil v stari, na pol podrti koči, ki je postala njegova last. Nikogar ni vprašal za svet ali prosil za pomoč, živel je sam za se in gospodaril, kakor je vedel in znal, hodeč po svojih potih, ne da bi se brigal za mnenje svojih sosedov, ki so mu tudi sicer mnogo spotiašali. Kajti ne samo, da ni nikoli delal na njivi, da je bil divji lovec, ki se ga je bilo treba bati, pijanec in neugnan pretepač, ga tudi nikoli ni bilo k maši; živel je kot pogan in včasih zabavljal čez vse, karkoli je bilo količkaj v zvezi z duhovniki, cerkvijo ali službo božjo. Radi bi ga bili spravili iz vasi. Toda Vrč ni nikogar potreboval, da bi pa s silo nastopili proti njemu — so imeli preveč rešpekta pred njegovo jeznorito in pretepaško naravo; razen tega je bil neverjetno močan, njegova moč je bila nekaj naravnost nečloveškega.
Pri sebi priprave za lov in ribolov ie pohajkoval po polju, se plazil skozi vrbje ob reki ali pa se vozil v svojem starem, razbitem ribiškem čolnu po reki in jezeru, kradel divjačino in ribe poljskim ter lovskim čuvajem', ki so jih tod imenovali graničarje, naravnost izpred nosa, mirno in predrzno, kot da bi zanj sploh ne bilo nobenega zakona. Lovski čuvaji tudi niso posebno natančno pazili, ako so vedeli, da se nahaja kje blizu njih, kajti na tihem so domnevali, da bi Vrč mirne duše in ne, da bi se mu tresla roka, pomeril na lovskega čuvaja ali graničarja, kot na divjačino ...
(Dalje prihodnjič.)
7<z naših Ueaiev
Ljubljana
Mesarji. Združenje mesarjev in preka-jevalcev v Ljubljani je na svojem občnem zboru odklonilo predlog mesarskih pomočnikov, da bi združenje kot tako sklepalo z organizacijo živilskih delavcev kolektivno pogodbo. Sedaj preostane pomočnikom le možnost direktnih pogajanj s posameznimi uvidevnejšimi mojstri, ali pa apel na oblast po 15. IV., da pogajanja razpiše.
Dimnikarski pomočniki so te dtai predložili potom Delavske zbornice dimnikarskim mojstrom v Ljubljani v podpis neke vrste pogodbo, ki pa ureja le delovni čas in prejemke, ostala vprašanja pa so ostala odprta. Ta pogodba naj stopi v veljavo s ,1. IV. 1937.
Pleskarji in sobo-črkoslikar ji v Ljubljani kljub dogovoru doslej še niso stopili v pogajanja z organizacijami pomočnikov, ki so organizirani v Zvezi lesnih delavcev in Na-
| rodno strokovni zvezi. Delodajalci zahtevajo, da se vrše pogajanja brez posredovalcev (zastopnika delavske zbornice odnosno strokovnih tajnikov). Izgleda, da pride do pregovorov med mojstri in pomočniki takoj po Veliki noči.
Občni zbor osrednje protituberkulozne lice se je vršil v Ljubljani v dvorani OUZD v nedeljo, dne 21. t. m. Liga ima na 4500 članov v 55 krajevnih ligah. Liga ima Din
425.000 imetja ter je v poslovnem letu izplačala osebam in ustanovam Din 85.000 podpor. V ambulatorjih in dispanzerjih je bilo preiskanih glede na tuberkulozo nad
20.000 bolnikov, od katerih ima 697 bolnikov odprto, 1914 zaprto pljučno tuberkulozo ter 580 drugih tuberkuloznih obolenj. Te ugotovitve dokazujejo, kako potrebna je
; liga in organizacija dispanzerjev, kjer do-
1	bivajo bolniki potrebno zdravniško pomoč.
Maribor
Ali je to socijalno? V mesecu februarju t. 1. se je vršil občni zbor zadruge krojaških mojstrov in sorodnih strok, na katerem je bilo sklenjeno, da se bo učna doba za vajence podaljšala od sedanjih treh let na štiri leta. Ta sklep je bil baje potreben radi tega, ker posečanje obrtno nadaljevalne šole povzroča, da si vajenci v treh letih ne morejo pridobiti strokovnega znanja, da bi to zadostovalo za pomočniški izpit. Res je, da bi moral vajenec po učni dobi znati izdelati brezhibno vsaj hlače. Nikakor pa ni res, da je kriva njegovi slabi izvežbanosti prekratka učna doba odnosno zamujeni čas vsled obiskovanja obrtne nadaljevalne šole. Z -obiskovanjem obrtne nadaljevalne šole zamudi vajenec tedensko 8 ur. To je en delovni dan na teden. Ostane mu torej še vedno pet delovnih dni ali pa 40 ur tedensko na razpolago za strokovno izobrazbo. Gospodje mojstri in gospe mojstrinje! Ne uporabljajte svojih učencev in učenk za razna domača gospodinjska in druga dela, ki ne spadajo v stroko, ker s tem odtegujete vajencem mnogo več časa, kakor pa znese tistih 8 ur tedensko za šolo. Pritegnite vajence k strokovnemu delu vsaj tistih 40 ur tedensko in videli boste, da bodo vajenci ob koncu učne dobe brezhibno izdelovali ne samo hlače, temveč tudi suknjiče in telovnike. Izgovor na obrtno nadaljevalno šolo ima lahko samo en namen, zagotoviti si brezplačno delovno moč vajenca še 1 leto več kot dosedaj. Mi razumemo težki gospodarski položaj velike večine obrtnikov. Nikakor pa ne moremo dopuščati, da bi se hotelo vprašanje strokovne izobrazbe vajencev rešiti s podaljšanjem učne dobe, ker se lahko dokaže, da tri leta učne dobe za usposobljenost vajenca popolnoma zadostuje. — Več sta-rišev. (Proti podaljšanju učne dobe sa bili tudi nekateri mojstri, žal so bili osamljeni. Op. uir.).
Dr, Ljudevit Pivko. V pondeljek, dne
29.	marca t. 1. je preminul profesor na tuk. gimnaziji dr. Ljudevit Pivko. Pivkovo
ime je znano iz svetovne vojne, ko je na tirolski fronti pri Carzanu prešel s svojimi Bosanci k Italijanom in »otvoril« avstrijsko fronto. Le italijanskemu oklevanju so se imeli Avstrijci zahvaliti, da se že takrat ni odločila vojna usoda Avstrije. — V Javnem življenju je bil Pivko nacionalist, vendar ne eden onih hrupnih, fašistično nadah-njenih rodoljubov, ampak demokrat in tudi sicer poštenjak.
Nova zgradba. Z zgradbo hiše na severni strani palače OUZD bo pričel letošnjo pomlad ravnaetlj Ljubljanske kreditne banke ig. B. Pogačnik. Prostor je sedaj deloma zazidan in stoji na njem pritlično dvoriščno poslopje hiše Aleksandrova c. 12.
Odrska predstava. Diletanti »Vzajemnosti« bodo igrali v soboto, dne 3. aprila ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice burko »Vozek. Kdor hoče biti dobre volje, naj pride!
Vojaški obvezniki morajo javiti vsako izpremetnbo svojega bivališča, t. j. priselitev v mesto, vojaškemu uradu. Istotam je prijaviti vsak nakup ali prodajo konj.
Prepovedano je točiti alkoholne pijače vpoklicanim vojaškim obveznikom v dnevih od vključno 12. do vključno 14. aprila.
Mariborsko gledališče
Plesni večer baleta ljubljanske opere
pod vodstvom bal. mojstra zagrebške opere Maksa Tromaua je uspel prav dobro, Tro-man, ki se je v lastnih točkah odlikoval zlasti v groteski, je dokazal tudi, da ima visoke pedagoške zmožnosti, ker je dvignil ljubljanski balet dosti nad običajni nivo. Ugajal je romantični baletni nastop metuljev s pantomino, v katerem je zlasti Brav-ničarjeva pokazala mnogo mehkobe in razumevanja za baletno ritmiko. V nadaljnjih karakternih točkah je bil klasični balet povezan tudi z moderno izrazno tehniko. Najbolj so občinstvu ugajale »Lutke«, ki so jih morali ponoviti. Izlboren spremljevalec na klavirju je bil kapelnik dr. Švara iz Ljubljane.	e—
Plul
Preloženo predavanje. Podružnica »Splošne delavske zveze« bo priredila v prostorih delavske dvorane »Vzajemnosti« zadnjič odloženo predavanje o novejši zakonodaji delavske« zaščite v četrtek, dne 1. aprila ob 18. uri. Delavce opozarjamo, da bosta predavala ss. dr. Relstnan in urednik V. Eržen zlasti o novi ministrski naredbi glede minimalnih mezd, kolektivnih pogodb, stavk in razsodišč. Ta naredba je sedaj ena najvažnejših delavskih socialnih zakonov, a je zelo komplicirana. Delavstvo se je bo moglo posluževati le tedaj, če bo na-redbo dobro poznalo. Zato je neizogibno, da se vsak delavec ali delavka tega predavanja udeleži, če hoče vedeti, kako se ima v bodoče ravnati v službi. - Toda oblast dopušča predavanje sedaj samo članom organizacije in vidite celo na tem primeru, kako nujno j,e potrebno organiziranje delavstva, v.katero va? sili naša zakonodaja in oblasti. Kdor hoče v bodoče poslušati predavanja in spoznati jugoslovansko socialno zakonodajo, se ne more več izogniti organizaciji. K temu še pripomi-
njamo, da § 35 zakona o zaščiti delavcev izrecno dovoljuje, da se sme pomožno osobje podjetij organizirati — ne glede na spol in starost. Vsak moški ali ženska, star ali mlad od 14. leta naprej sme biti včlanjen v delavskih društvih. Hitite torej s prijavo v organizacijo!
Sijajna nemška prireditev. Minuli četrtek, ko bi se naj vršilo prepovedano predavanje o delavski zakonodaji, so imeli veliko kulturno prireditev ptujski nemški nacionalisti pod okriljem »Mannergesangve-reina«. Na prireditev so vabili po mestu veliki slovensko-nemški lepaki in nemški časopisi ter so se vabilu odzvali kompaktno ptujski Nemci, ki so dejansko še danes v gospodarstvu skoro edini gospodarji Ptuja. Številna je bila tudi udeležba Nemcev iz Maribora, Celja, Čakovca in celo Zagreba. Naši nemški nacionalci se zelo vesele širokogrudne svobode, ki jo uživajo v Jugoslaviji glede svojega udejstvovanja v društvih. Delavstvo jim te svobode nikakor ne zavida. Ima pa vendar o tem svoje mnenje.
Trbovlje
Manj jela, pa večja storitev
Tukajšnje ravnateljstvo je razglasilo, da se bo delalo v mesecu aprilu 12 delavnikov. To bo ravno toliko zaslužka, kolikor ima delavec odtegljaja za davke, zavarovanje in ustanove. Nihče se pa ne vpraša, s čim se bo delavec preživljal, teni manj še, kako bo preživljal svojo družino.
Nekoliko pozneje je pa izdalo obratno vodstvo Zapadnega obrata tudi razglas, da rudarji na takozvanih »širokih čelih« premalo storijo in da se bo rudarje plačalo toliko, kolikor pač znaša njihova storitev. To je grožnja delavstvu v času, ko ponovno začenja doba stradanja vsled premajhnega zaslužka. Obratno vodstvo pač hoče iz lačnega rudarja, v tistih par dnevih, ob katerih dela, iztisniti ono storitev, ki jo je rudar zmogel v času, ko je bil bolje hranjen, kot je pa danes. Gospodje na zapadnem obratu pač niso nikoli poskusili, kaj se pravi preživljati sebe in družino z ono plačo, ki jo rudarji prejmejo. Ako se razglasi manj delavnikov, na drugi strani pa zahteva večjo storitev, mora pač biti vsakomur jasno, da se z lačnimi delavci ne more doseči storitve, ki bi jo gospodje na obratu radi pokazali višjim instancam. Za danes toliko. Ce se bo pa to izsiljevanje na zapadnem obratu še naprej vršilo, potem bomo pač morali napisati še eno resnico, ki smo jo za sedaj zamolčali, ki bo pa gotovo neljuba gospodom na zapadnem obratu.
Prireditev. Pevski odsek »Vzajemnosti« priredi v nedeljo, dne 4. aprila ob S. uri zvečer (ne ob 4. uri pop.) svoj letni koncert v dvorani »Delavskega doma«. 11 krasni glasbeni prireditvi vabimo vse ljubitelje petja.
Zaaorje ob Savi
Občni zbor podružnice ZRJ. V petek, dne 19. t. m. se je vršil redni občni zbor podružnice ZRJ v »Zadružnem domu« na Lokah. Občni zbor je bil izraz visoke harmonije, ki vlada med članstvom ter medsebojne vzajemnosti. Novo izvoljeni odbor je najboljši porok, da bo ibodbče delo na polju delavske izobrazbe in borbe za delavske pravice še intenzivnejše, kljub vsem intrigam nasprotnikov. Pred in po občnem zboru je zapelo naše delavsko pevsko društvo pod spretnim vodstvom s. Riiterja »Slava delu« in »Delavski pozdrav«.
Znamenje časa. Imamo veliko število brezposelnih. So to večinoma sinovi tukajšnjih rudarjev. Nekaj je tudi že oženjenih. Tu in tam pa le eden ali drugi dobi dielo. Posebno v obratu apnenice je bilo v zadnjem času sprejetih precej delavcev. Vidimo pa, da ne dobi dela nobeden, ki količkaj po marksizmu smrdi. To potrjuje dejstvo, da se je sprejelo v delo kmečke fante iz okoliških občin, tudi take, ki bi se lahko doma preživljali, med tem, ko domačini brez dela in jela tavajo okrog. Gospod, ki o tem' odločate, Vas vprašamo: ali je to prav in nepristransko? Ali mislite, da boste s tem v Zagorju socialistično idejo uničili? Motite se, ker tudi Vaši hlapci Jerneji bodo enkrat izpregledali!
Litija
I. Delavske' kolesarsko osrednje društvo
je imelo v nedeljo, dne 14. majrea svoj IV. redni letni oibčni zbor. Namesto dosedanjega predsednika, ki je odpotoval, je vodil občni zbor s. Rancimger Edo. Društvo v preteklem letu ni delovalo. Soglasna želja vseh navzočih pa je bila, da se z delom zopet prične. V tem zmislu je bil izvoljen novi odbor, ki ga tvorijo ss.: preds. Vuk Viktor, nam. Prebil Ivan; tajnik Rancinger Edo; blagajnik Pavliha Alojz; odborniki: Tomažič Lojze, Vegant Franjo, Zupan Ivan in Dečman Franc. Nadzorstvo: Frelih Ivan. Za delegata na centralni ofečni zbor sta bila soglasno izvoljena ss. Rancinger Edo in Prebil Ivan. Članstvo je obljujbilot, da bo podpiralo odbor v njegovih stremljenjih.
Vse naročnike še enkrat opozarjam, da pobiram naročnino za »Delaivsko Politiko« vsako nedeljo od 10. mire do 12. ure v gostilni g. Lapa, Da olajšate delo meni m upra.vi, poravnajte naročnino vsak mesec do 15. Lažje je dati Din 10 sproti, kakor pa za par mesecev skupaj. Vse tiste, ki so z naročnino v zaostanku, prosim, da po možnosti poravnajo svoj dol|g. Bodite v plačevanju naročnine redni, ker »Delavska Politika« se vzdržuje le z naročnino. Kdor dobi priloženo položnico, lahko poravna naročnino tudi sam po pošti. Poverjenik.
RuSe
Ruški veleposestniki, ki so tožili »Delavsko Politiko«, niso uspeli. Radi članka, ki smo ga priobčili v »Delavski Politiki« dne 24. oktobra lanskega leta v zvezi z volitvami v Rušah, so ruški veleposest-mki vložili zoper »Delavsko Politiko«, odnosnoi pjsca navedenega članka s. Magdiča Prl 'Dlcrožnem sodišču v Mariboru tiskovne tožbe. Vložili so kar 6 takih tožb v upanju, da bodo s. Magdiču pošteno zagodli, rr. vsled amnestijskega ukaza je bilo postopanje v vseh zadevah ustavljeno, kar nam je sicer zelo žal, ker so tekom postopanja prišla na dan razna zelo zanimiva dejstva iz pred- in medvojnega delovanja nekaterih naših sedanjih odličnih veljakov. Ce bi proces še dalje trajal, bi bile nedvomno osvetljene še nadaljnje podrobnosti tega »delovanja«. Tako pa je stvar na žalost končana in gospodje morajo še sami plačati stroške treh advokatov, ki so jih zastopali.
Celi«
Z razglasne deske mestnega poglavarstva. Mladeniči, rojeni 1. 1917 in starejši, ki se morajo predstaviti letos naborni komisiji v Celju, četudi niso pristojni v mesto, naj vlože prošnje do najkasneje 15. aprila t. 1. — Vsi vojaški obvezniki, ki še niso prisegli, naj se zglase v sobi št. 6.
Kino .METROPOL- Celje prinaša:
30.	marca LUMPACIJ VAGABUND.
31. marca, 1. in 2. aprila predstave ob 16.15, 18.15 in 20.30 uri NOČ S CESARJEM. V glavni vlogi Jenny Jugo. — Sl. aprilom pričnemo predvajati ob 18.15 ljudske predstave po znižani ceni. Cene: Din 3.50, 5.50 in 6.50. POD SREČNO ZVEZDO. V glavni vlogi; Jan Kiepura.
KoroSka Bela-Javornik
Občinska uprava je zmagala pred upravnim sodiščem. S. Federle Franjo je konč-noveljavno nastavljen za občinskega slugo, ker je Upravno sodišče v Celju na pritožbo občinske uprave razveljavilo temu nasprotno odločbo okrajnega načelrtva. To
naj bo klofuta tistim, ki so na neštetih kra-tih intrigirali, da bi njegovo nastavitev preprečili. Ali ni škoda toliko izgubljenega časa, pa vse zastonj?!
Tako pa ne grel Na osnovni šoli je bil en otrok tako tepen s palico, da mu je koža na roki počila in se je fant, ko je prišel domov, pred pragom onesvestil. Zadeva je prijavljena in bomo še poročali o njej. Do-tičnemu, ki je to povzročil, pa priporočamo, da naj pridno študira peto božjo zapoved, ki jo tolikrat propoveduje. F. Z.
Naroiniki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravna]o, ker le na ta način bomo v stanu, naš Ust vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnal), prosimo, da sl poštne položnice shranilo In Jih porabijo prihodnjič. —- Uprava.
Krami
Predavanje o novejši socialni zakonodaji
V	četrtek, dne 25. aprila je priredila podružnica Splošne delavske zveze Jugoslavije predavanje o novejši socialni zakonodaji. Predavatelj dr. Vito Krajger iz Maribora je temeljito obdelal vprašanje stavke, kot obrambenega sredstva delavstva v socialni zakonodaji preteklih let v zvezi z najnovejšo uredbo o minimalnih mezdah. Zlasti je govornik povdaril potrebo, da se v pravilniku za izvajanje posredoval, postopka predpišejo čim krajši roki za ureditev spora, da bi se preprečilo izigravanje stavke kot obrambnega sredstva, ki se ga delavstvo poslužuje v skrajni sili, kadar vsi drugi argumenti odpovedo in naleti pri delodajalcu na gluha ušesa. Predavatelj je podal tudi kratek pregled uredbe o uvedbi starostnega zavarovanja, ki v sedanji obliki in s sredstvi, ki bodo po tej uredbi na razpolago ne more zadovoljiti delavstva. Delavstvo slej ko prej postavlja svojo zahtevo, da za zavarovanje prispevaj država.
Prevalje
Naročniki »Delavske Politike«. Ker se
večkrat pripeti, da me kateri izmied naročnikov ne najde doma, Vam sporočam, da lahiko poravnate naročnino v Delavski pekarni pri prodajalki s. Burukerjevi. Zaostan-karjem pa: ne ovirajte akcije za trikratno izdajanje »Delavske Politike« na teden! — Poverjenik.
Izmed gostilničarjev in obrtnikov so naročniki »Delavske Politike«:	Gostilna
Rozman, gostilničarka Erlač Julijana in Štefan, gostilna Preglau, gostilna Hauser na Holmecu ter brivnica Galinec Ivana na Prevaljah.
Pritožba radi pošte. Naročnik »Delavske Politike« iz Zagrada, ki mora hoditi sam po list na pošto, se nam pritožuje, da neredno dobiva svoj list. Mi pošiljamo »Delavsko Politiko« redno vsak torek in petek na vse naslove in mora vsled tega biti »Delavska Politika« tudi v Prevaljah na pošti najpozneje v sredo in soboto. Če je naš naročnik iz Zagrada ne dobiva vsako sredo in soboto, mora biti nekje nekaj v neredu in prosimo, da se zadeva preišče. Naročnik se piše F. K. in stanuje v Zagradu št. 30 ter ga lahko poštna uprava na ta naslov zasliši. Ako morda še kak naročnik lista ne dobiva redno, prosimo, da nam to takoj javi, da se moremo pravočasno pritožiti. — Uprava.
Meflca
Število zadružnikov, konzumarjev, v porastu. Dne 7. marca t. 1. se je vršilo člansko ziborovanje Konzumnega društva za Mežiško dolino, za prodajalno v Mežici, katerega se je udeležila skoraj ena tretjina članstva, samo škoda, da niso bile zastopane tudi žene. Zborovanje je vodil naš stari zadrugar Potočnik Karel. Poročilo o poslovanju zadruge in računskem zaključku za
1.	1936 je podal zadr. Topolovec, katerega so zborovalci vzeli z zadovoljstvom na znanje. Razveseljivo je dejstvo, da so mežiški zadrugarji začeli dobivati zopet zaupanje v zadrugo. Stalno pristopajo novi člani in se je promet mežiške prodajalne idlvig/nil za več kot eno tretjino. To je razveseljiv pojav in dokaz, da je vodstvo zadruge na pravi poti. Navzoči člani so se udeleževali debate in stavili zelo pametne nasvete in predloge v korist zadrugi. Po debati se je priglasil k besedi s, Čeh, kateri je izčrpno poročal o odnosih med strokovnim in zadružnim gibanjem in o .principih Rochldalskih pijo-nirjev, na katerih počiva ves zadružni po-kret. Za svoja izvajanja je žel vsestransko odobravanje. Potočnik. Karel se mu je zahvalil in (izrekel željo, da bi še prišel večkrat med nas in da bi njegove besede rodile obilo uspehov.
Mula
Občni zbor podružnice Konzumnega društva za Mežiško ddino se je vršil v nedeljo, dne 21. marca. Na zborovanju sta poročala ss, Koren in Eržen, predsedoval pa je naš stari s. Poderžan. Kljub težkim časom, ki jih preživlja delavstvo ma Muti, je pa vendarle ostalo zvesto zadružni ideji in tvori z ostalimi v Mežiški dolini lepo armado zadružnih borcev za idejo delavskega zadružništva.
VZAJEMNOS1
Studenci
Delavski oder »Vzajemnosti« vprizori v , nedeljo, dne 4. aprila ob 17. uri v dvorani gostilne Mraz burko »Anarhist«. Pričetek točno ob navedeni uri. — Cene običajne. Pridite vsi, ne bo vam žal!
Otroški vozičkj
v najmodernejši izdelavi
„W8nderer“
pokromana kolesa
motorna kolesa — šivalni stroji
po zelo nizkih cenah in ugodnih plačilnih pogojih
Fran^eDoSa^^*o^x.
Maribor, Aleksandrova c. 39
Kamnik
»Delavcu, ki je organiziran v rdeči organizaciji, ie hudič njegov bog«. V kamniški okolici je pred dalj časa prinesla neka tovarniška delavka denar g. župniku za klop svoje tete v cerkvi. Ko je delavka izročila denar in hotela oditi, jo župnik pokliče nazaj rekoč: »Malo počakaj, da tudi midva narediva obračun. Ravno danes sem te mislil poklicati v župnišče, da mi poveš tu vpričo Boga: ali si za hudiča ali za Boga.« Delavka ga je gledala in mislila, da pri župniku ne more biti vse v redu; nazadnje pa ga le vpraša: »Kako pa to mislite, g. župnik?« »Ker si organizirana v rdeči organizaciji, je hudič tvoj Bog. Sedaj se odloči — ali se odpoveš Bogu in boš še naprej služila hudiču.« Delavka mu je korajžnjo povedala, da ona v organizaciji ne vidi nič slabega, da je rdeča organizacija tista, ki se bori za boljši kos hru-ha. Nato je župnik začel z dolgo storijo o preganjanju duhovnikov v Španiji in Rusiji itd. Ker ga ni hotela poslušati, mu je izjavila: »Ne zapustim rdeče organizacije, pa četudi me iz katoliške cerkve izbrišete. Saj hodim v cerkev, kaj pa še hočete!«
i poan rini no tn cp 10 'icrrtnil nriim «iUlPP 1
nik i »» u m - Za enkrat Vas prosimo, g. župnik, da prenehate s takimi neumestnimi izpadi, drugače lahko dobite v razburjenosti še živčni napad. Dobro poznamo tistega človeka, ki vedno hodi v župnišče poročat neresnične vesti iz do-tične tovarne in vasi. Kličem mu, dotične-mu »tovarišu«, da naj najprvo pred svojim pragom pomete in naj dobro premisli svojo preteklost! Delavec. —
Nekateri naročniki »Delavske Politike« so v zaostanku z naročnino. Zato apeliramo na nje, da jo poravnajo in potem plačujejo redno vsak mesec vsaj do 10. dne v mesecu. Din 10 je lahko žrtvovati, za več mesecev nazaj plačati je pa težko. Kdor ne misli lista plačati, naj to sporoči poverjeniku, ker list se vzdržuje samo z naročnino. Za naročnino sprejemata denar ss. Bergant Alojz in Šturm Anton vsako nedeljo ali praznik v »Delavski knjižnici« od
9.	do 11. ure. V »Delavski knjižnici« lahko naročite »Delavsko Politiko«. Ker se bo aprila vršilo predavanje v Kamniku, izpolnite tisto obljubo, ki ste jo na prvem predavanju dali, da naročite »Delavsko Politiko«1 in da jo boste tudi v redu plačevali. Poverjenik.
iMaitlce
Tovarniški konzum, obrtni zakon in
»Slovenec«. V poročilu o sklepanju kolektivne .pogodbe KID z delavstvom je »Slovenec« dne 14, januarja tudi z vidnim zadovoljstvom in škodoželjnostjo poročal, da je baje sklenila KID znižati cene na jeseniškem trgu na ta način, da bo ustanovila svoij lasten konzum. Jeseniški obrtniki in trgovci bodo tega obvestila gotovo s »Slovencem« vred iprav veseli, posebno še ^Slovenčevi« pristaši. Ali gre »Slovencu« v račun, da bi se na ta način delavstvo še bolj zasužnjilo pri podjetni! in ib-i bilo od njega popolnoma odvisno? To bi bilo za delavstvo posebno doibro v času mezdnih gibanj in stavke, ko bi lahko podjetje naenkrat ustavilo izdajanje živil, kakor je to delala v takih slučajih TPD, Drugi trgovci pa bi tudi potem rekli, naj gredo delavci v času stiske tja, kjer so puščali denar, ko so bili pri dtelu in zaslužku. To nevarnost zasuž-njenja delavstva je predvideval tudi jugoslovanski (zakonodajalec. Zato so takšni podjetniški konzumi v smislu § 214 obrtnega zakona dejansko prepovedani. Zakon namreč pravi med drugim:
»Službodaijalci ne smejo dajati svojemu pomožnemu osebju blaga na u|p. Istotako ne smejo obvezovati oseibja, da naj kupuje potrebna živila, ki mu jih oni priporočajo, niti da se ipogode obvezno o uporabi plače za druge namene; smejo pa dajati pomožnemu oseb-
Pesvetovanje o vaiendh
Delodajalci smatrajo, da smejo o vajencih odločati kakor se jim. zljubi.
V	četrtek 25. t. m. je sklicala Delavska zbornica v Ljubljani posvetovanje o vprašanju vajencev, ki so se je udeležili zastopniki delavskih in delodajalskih organizacij in ustanov.
Vprašanje vajencev je pereče. Važno je, kakšen je njih socialni in pravni položaj in kako se v tej dobi pripravljajo za praktično življenje. V dravski banovini imamo okoli 11.000 vajencev, obrtno nadaljevalno šolo jih pa obiskuje le 6200.
Poudariti moramo, da so bili referati zelo lepo podani in usmerjeni v pravcu, da se vajeniške razmere izboljšajo. Nasprotno sta se pa postavila zastopnika trgovske, obrtne in industrijske zbornice, dr. Pretnar in Ivan Ogrin, na stališče, da spada socialno urejevanje in urejevanje odnosov med vajenci in mojstri zbornici. Tudi o nadaljevalnem šolstvu in reformah bodo odločali mojstri z
zbornico. Ta zastopnik zbornice meni torej, da se vajenško vprašanje ne tiče delavstva in staršev vajencev, marveč, da so vajenci samo potrebni pripomoček gospodov za njihove lastne svrhe. Vsa javnost, zlasti pa delavstvo je interesirano na tem, kakšne tovariše bo imelo v bodoče in javnost, kakšne člane družbe.
Referenti ankete so poudarjali, da bo dosežen že velik uspeh, če se doseže sporazum med interesenti v tem smislu, da se odpravijo največje pomanjkljivosti.
Poročali so Uratnik o možnosti zaposlitve naših vajencev, ing. Rado Kregar o izpopolnitvi strokovne vzgoje vajencev, dr. A. Reisman o vajencih in socialnem zavarovanju. Predložili so se anketi razni statistični podatki in učni program za strokovne nadaljevalne šole.
Pregled svetovnih dogodkov
cd 18. do 26, februarja
18. februarja: Balkanska zveza
(Jugoslavija, Rumunija, Turčija, Grčija; Zveza narodov); Ob zaključku
5.	rednega zasedanja Balkanske zveze je izšlo uradno poročilo, v katerem se zatrjuje, da so zastopniki navedenih držav v svojih pogledih »popolnoma edini«. Delovanje Balkanske zveze naj »služi utrditvi miru«. Nadalje pravi poročilo: »Balkanska zveza hoče ostati zvesta zvezi narodov in sodelovati v Ženevi, da bo Društvo narodov v sedanjih težkih časih lahko vršilo svoje visoko poslanstvo.« Balkanska zveza pozdravlja sklenjeni dogovor med Anglijo in Italijo in »prijateljski pakt med Jugoslavijo in Bolgarijo.«
23. februarja: Nemčija : Avstrija:
Po obisku nemškega zunanjega ministra v. Neuratha na Dunaju je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da obe vladi v svoji zunanji politiki popolnoma soglašata s prizadevanji za ohranitev in trajno zavarovanje splošnega miru.« — Rumunija: Sprememba rumunske vlade. Meni-
ju po predhodni privolitvi za račun plače živila in redno hrano po lastni ceni, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, blago za delo, zemljo za uporabo, vse po povprečni vrednosti, kolikor jih to same istane.«
Ali .more kdo pričakovati,da bo kako
podjetje ustanavljalo konzum zato, da bi delavstvu prodajalo po lastni ceni, samo za toliko, kolikor ga to same stane? Tega še menda nihče ni dočakal pri kapitalistih, — samo »Slovenec« je očividno tako naiven, — kdor mu seveda verjame.
Delavski pravni svetovalec
žene državnega
I. Ubožno spričevalo uradnika in posestnika.
II. Prekinitev zastaranja (Sevnica o. S.)
Vprašanje ad I.:	Ali ima žena držav-
nega uradnika, ki je obenem tudi posestnik, pravico do Uibožnega spričevala?
OdgiVor: Ne. Po današnji praksi sodišč se siromaška pravica običajno ne priznava državnim uradnikom, zlasti ne, če je še posestnik, Ne priznava se pa tudi ne ženam državnih uradnikov, ker so zanjo merodajni dohodki njihovih mož.
Vprašanje ad II:	Pred več kot 2 leti
sem posodil nekomu nekaj sto dinarjev. — Med tem časom sem ga parkrat opominjal pismeno. Ali je posojilo še izterljivo?
Odgovor: Zahtevki iz posojilne pogodbe zastarajo šele v 30. letih in je torej Vaše posojilo še izterljivo.
Stroški prepisa posestva in ženine pravice napram možu (Tezno).
Vprašanje: Mož in žena sta vsak do polovice lastnika posestva. Mož hoče prepisati svojo polovico na otroke. Kdo nosi stroške prepisa? Mož se hoče odseliti od žene. Ali ima žena pravico kaj od njega zahtevati?
Odgovor: Kdo nosi stroške prepisa, je stvar dogovora med strankami. Zakon tega ne ureja. Vnese se pa to običajno v iprepo-dajno pogodbo. Žena ima od moža vedno pravico zahtevati, da jo vzdržuje stanu primerno. Če ima tudi na posestvu moževem
sta jo Če ta-
kake pravice zavisi od pogodbe, ki mogoče sklenila ob sklenitvi zakona, ke pogodbe ni, nima drugih pravic.
Telesna poškodba (Loke)
Vprašanje : Moja hčerka se je poškodovala leta 1933, ker jo je deloma zasulo kamenje v kamnolomu. Ali lahko zahtevam odškodnino, ali pa dobim za hčeiko vsaj kako podporo, ker ni za delo sposobna?
Odgovor: Odškodninska ne morete več tožiti, ker so od nezgode pretekla že več kot tri leta. Pa tudi sicer najbrže ne bi mogli dokazati, da je kdo kriv nezgode Vaše hčerke. Podpore najbrže tudi ne boste mogli dobiti, ker ste dolžni Vi za hčerko skrbeti. Šele, če ne bi bilo Vas in drugih bližnjih sorodnikov, ki so jo po zakonu dolžni oskrbovati, bi oskrbovalna dolžnost prešla na občino.
Mezda /.a odpoved (Zagorje)
Vprašanje : Pri nekem gradbenem podjetju sem bil zaposlen kot zidarski pomočnik od 7. januarja do 17. februarja t. L, ko me je podjetje naenkrat odpustilo iz službe, ne da bi mi predhodno po zakonu na 14 dni odpovedalo. Ali lahko zahtevam mezdo za 14 dnevno odpovedno dobo?
Odgovor: Če Vam tvrdka ni prej odpovedala in če niste storili ničesar takega, da bi imelo podjetje zakonit razlog za Vaš takojšnji odpust, imate pravico zahtevati odpovedno mezdo.
Sv. Jedert nad LaSklm
Kmet, zajec, lovci in drugo. Prebivalstvo našega kraja živi po večini v siromaštvu. Kleti po zapuščenih vinogradih so za silo preurejene v stanovanjske hišice in tod živi naš človek težko in nezdravo življenje. Ker pa v našem kraju zadovoljivo uspeva sadje, je večina vinogradov zasajenih s sadnimi drevesci. Neprecenljivo škodo dela našemu sadjarstvu zajec, ki ima posebno zaščito od zakupnika lovišča občine Sv. Krištof, g. dr. Franja Roša, ki v revirjih, kot n. pr. v Gaju, sploh ne lovi. i -jjt je tudi to, da se smatra vsakega, ki noče biti politični hlapec nekega gospoda, za lovskega tatu, uJ.	tait.je
?v« ■'?- v*..	Čudimo se tudi,
da morejo gotovi gospodje loviti brez lovske karte in da se kljub strogi banovinski uredbi nikoli ne pregleda »nedeljskih Jagrov«. Proti predpisom o izvrševanju lova smatramo tudi to, da se je pred razglasom (kakor je pri nas v navadi) našel nastavljen strup deset metrov od javne poti m .ie bil kmet ob psa, hišnega čuvaja. To so reci, katere kmet v bodoče ne bo mogel prenašati. Apeliramo na sresko načelstvo v Laškem, da se za te stvari zanima. — Pozneje pa se ,o fazanih.
strski predsednik prevzame tudi notranje ministrstvo.
26. februarja: Rusija, Portugalska, (Nevmešavanje). Rusija in Portugalska se odpovesta sodelovanju pri izvajanju nadzorstva nad nevme-šavanjem na morju. Švica: Zvezni svet je uradno objavil razgovor nekdanjega zveznega svetnika Schul-thessa s Hitlerjem, ki se je vršil 23. februarja; pri tej priliki je Hitler izjavil, »da je obstoj Švice evropska potreba,« nadalje, da je Nemčija, »naj pride kar hoče, vsak čas pripravljena spoštovati nedotakljivost in nevtralnost Švice.«
NEMOGOČE I?
V	težkem času, ko vse toži o krizi, ko manjka denarja na vseh straneh, je začela poslovati »Karitas«. Začetek je bil zelo težak. Ni bilo lahko premagati nebroj predsodkov in ugovorov. Velika je bila konkurenca v samopomoči, ki je z varljivimi obljubami mamila in vabila ljudi k sebi. »Karitas« ni mogla za kovača obetati jurja. »Karitas« je solidna ustanova.
A zdrava sadika požene krepko kljub cviram in preraste nezdrave. Danes je »Karitas« pri nas že dobro utemeljena in splošno znana. V petih letih je »Karitas« postala največje ljudsko zavarovanje! Skoraj nemogoče — pa je vendar res!
»Karitas« je presajena k nam iz Nemčije. Tam uspeva sijajno, vzorno. Na Nemškem je zavarovano vse. To je dckaz visoke kulture. Črnec v pragozdu in Indijanec v svoji preriji — ta ni zavarovan. On živi brezskrbno iz dneva v dan. Kulturen človek pa gleda v bodočnost, ne prepušča svoje usode slepemu slučaju. Kulturen človek je zavarovan.
Kar se je drugod sijajno obneslo, se je tudi med nami. Nočemo v kulturi zaostajati za našimi močnejšimi sosedi) Naše ljudstvo je kulturno! Naše ljudstvo vedno bolj čuti potrebo zavarovanja in spoznava njegov so1-cijalen in gospodarski pomen. Naše ljudstvo skrbi za svojo bodočnost in se zavaruje.
»Karitas« s ponosom lahko gleda na prvih pet let svojega -prizadevanja. V novem petletju razmahni se še bolj! Velika m lepa je tvoja naloga! Preprečuj socijalno propast našega ljudstva in daj mu lepšo gospodarsko bodočnost!
OPOZORILO! Sporočamo, da Meško Hinko, Maribor, ni naš zastopnik: zato nima pravice sprejemati novih ponudb niti ka-sirati na naš račun. KARITAS, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. KARITAS, Maribor, Orožnova ul. 8.
Književnost
Milica Stupan: Težko vzgojljivi otroci
je naslov zajetni knjigi, ki je izšla v založbi »Zena in svet« v Mariboru. Ime Milice Stupanove ima zelo dober odmev v krogih slovenskih vzgojiteljev, ker ne le, da kot uciteljica svoja vzgojna načela lahko praktično proucava in uveljavlja se poleg tega bavi z intenzivnim in resnim študijem pedagoških dognanj prj drugih narodih. Literature, ki bi se bavila z vzgojo otrok ua podlagi odkritij moderne psihologije, nimamo Slovenci skoraj nič in moramo biti hvaležni za vsako novo razpravico v tem pogledu. Tembolj smo lahko ponosni. da nam je naš domač vzgojitelj po-daril samostojno, obširno in lepo delo, ki naj služi naši moderni mladinski vzgoji. In ni samo slučaj, da je to delo napisala uči-teljica-ženska: to je dokaz, da naše vzgojiteljice vprašanje mladinske vzgoje bolj. resno in globoko sprejemajo in ga študirajo, kakor pa moški-vzgojitelji. Ista pisateljica je že lani izdala knjigo »Kako vzgojim svojo deco«, a tudi drugače pridno sodeluje v raznih listih in revijah. Njen jezik in slog sta jedernata in preprosta, da jo vsak lahko razume. Knjiga se deli v glavnem na dva dela: a) Spjošno o težko vzgoj-ljivih otrocih: b) posamezne vrste težko vzgojljivih otrok. Zanimiva so posamezna poglavja, zlasti o dednostni teoriji, o čutu manjvrednosti, o vplivu kazni in palice, o vplivu spolnosti na vzgojo, o vplivih raznih temperamentov na vzgojo itd., itd. Knjiga bo dobro služila ne samo učiteljem iri profesorjem, ki bi jo morali prečitati in bi jo morala vsaka šola imeti vedno pri rokah, marveč tudi starišem, ki mnogokrat vzgajajo svoje otroke po zastarelih, napačnih vidikih in se potem čudijo, če niso taki, kakor bi si jih želeli. Knjigo toplo priporočamo. Stane 30 Din, se naroča v Mariboru pri pisateljici ali v Ljudski tiskarni. T. M.
Profesor na vojni akademiji polkovnik Emanuel Moravec:	»Die	strategische	Be-
deutung der tschechoslowakischen Republik iiir Westeuropa«. (Polosmerka. 71 str. 7 kart. L. 1936. Cena Kč 10. Založništvo- >Orbis«-Verlag, Prag XII., Fochova 62.
Stjepan Zagorac, Odnošaj izmedju države in cerkve (Ponatis. Cena Din 4. Nakl. Hrvatske starokatoličke ibiskupske kance-larije, Zagreb.)
Delo proti tuberkulozi. Gasilo narodne proti tuberkulozne lige, (četrtinka. Str. 89 do 104. Št. 6. L. 1936. Izhaja 6 krat na leto. Naročnina Din 10 letno. Založništvo: Narodna proti tuberkulozna liga, Ljubljana, Miklošičeva cesta.)
V ogledalu
»Vsem, ki so dobre volje«. V št. 68
»Slovenca« z dne 24. marca 1936 čitamo v članku »Vsem, ki so dobre volje«: Zadnji socialni zakoni v prilog delavstva so nam dokaz, da imajo sedanji krmarji naše države trdno voljo dvigniti višino delovnih stanov in udariti Jugoslaviji temelje pravičnega in plodonosnega sožitja njenih državljanov. To je odlično nacionalno delo.«
 	W(H.	0,0	**'	K4	‘'•''»i*'	"»O.
I. Olup, Ljubljana
Pod Trančo št. 1, Stari trg št. 2 in Kolodvorska ul. 8
Domača izdelava perila in oblek po najnižjih cenah in po najnovejših krojih- lJelavci, podpirajte svoje sovrstnike in Kupujte svoje potrebščine pri domačem podjetju.
MALI OGLASI
jfnSi ettatelji Uupn-
fefo nfllcenejse pri
naH*1 ImterMiHiil
Franc Rormnnnov naslKarl Ro& Maribor, Gosposki« ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh Trat Naj-večja izbira io naiboliši nakup.	FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška c. 18, se priporoča cen). občln«tv» za izdelavo oblek za gospod« in dame po naijnižjih dnevnih cenah. Hitra in »oUdna izdelava. Bogata izbira modnega blaga.
Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski domr.no.z. Maribor. Frankopanoma ulica 1.	Kupujem odpadke železa, kovine, litine in vsakovrstne železne stroje. Plačujem po najvišjih dnevnih cenah. JUSTIN GUSTINČIČ - MARIBOR Tattenbacliova ul.
Zahtevane talno in povsod kruh in nedra Iz Delniške pekarne o Mariboru. K
Telefon 2324
Za konzorcij izdaja In arejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. ▼ Maribora, predstavite!! Josip Ottak v Maribora.