NO. 97 Mki$iu Domovi m H/l' E RivA HI— HO IW1 E1 SPIRIT UAS€ ONLY CLEVELAND 3, 0.. TUESDAY M0BN1NG, MAY 17, 1949 LETO LL- VOL. LL VESTI IZ SLOVENIJE ZAPIRANJE PODEŽELSKIH hujše posledice so za splošnost. LJUDI pa služi komunistom tudi za drug namen. Kadar jim namreč na državnih posestvih ali kolhozih ali sovhozih nastane potreba po izredni delavni Ljudem hočejo vzeti zadnjo duhovno oporo. MED KOMUNISTI V TRSTU. — Za skupino komunistov, ki drži s kominformo v Trstu moči enostavno aretirajo neko so se opredelili vsi italjianskiko-vas, jo poženejo v najbližje ka- munisti in znaten del slovenskimi in hrvatskih komunistov. Ta skupina ima veliko večino med zensko taborišče in ljudje morajo delo opraviti zastonj kot kaznjenci. Komuftistični valpti komunisti v Trstu. Ta skupina vihte nad ubogimi kmečkimi tlačani svoj bič huje kot so ga kdaj grajski valpti v davnih časih. NEPRESTAN STRAH, da bo vsak čas priropotal policijski čno le na ozemlju ameriško-bri- avto in odpeljal tega in onega ali pa celo naselbino, ljudem strašno ubija živce in voljo do življenja samega. GOSPODARSTVO PA TAKO. •— Kmetje od Sv. Trojice morajo hodit tlačanit s konji in vozovi na Pohorje, 30 do 40 km daleč in še več. Doma ni nikogar, da bi obdelal domače polje in vinograde. Potem so ljudje pred sodiščem toženi, da so svoje gospodarstvo nalašč zanemarili. ŽIVINO POBIRAJO KAKOR SE JIM ZDI. — Kmetskim hišam so pobrali tudi zadnjega prašiča in zadnjo kravo, če jim je tako bilo treba iz neznanega razloga. Kmet nima ne živine deluje izključno po navodilih ko- ti munistične stranke za Italijo pod vodstvom Palmira Togliat-ti-a. Ta skupina deluje izklju- tanske cone Trsta. V jugoslovanski coni so ti komunisti preganjani tako kot drugod po Jugoslaviji. TITOVSKA KOMUNISTI. 6NA SKUPINA ima samo slovenske in hrvatske komuniste v Trstu. Ta skupina je po razce-ju komunistične stranke napravila svoje .odbore in organizacije. Dela po navodilih iz Belgrade. Ima dnevni časopis. Sedež njene organizacije je v Kopru v jugoslovanski coni a deluje tudi v coni A. Ta skupina pa je v aiperiško-angleški coni zelo majhna ii) še med seboj so razbiti. POŠTA. -T |.Ma Svoboda pisemske ^ .vini. da ESsler aretiran v angleški luki Voditelj komunizma v Ameriki je bežal — Komandant ladje mu je pomagal — Angleška policija odločna — Komunistična navodila za podtalno organizacijo New York. — Ptiča Williams Cummings iz Toleda je pred sodiščem izpovedal, da je komunistična stranka v Ameriki dobila tale navodila za povojni čas: Zmanjša naj se število članov Eislerja zaprli. London, Anglija. —Gerhart Eisler, ved j a ameriških komunistov, ki ga je USA policija označila za najnevarnejšega komunista v Ameriki, je naredil s svojim begom, iz USA sve-ovno senzacijo. Vikncal se je na poljsko ladjo Batory in sicer tajno, bez vseh dovoljenj v zadnjem trenutku predrto 'je ladja odplula iz newyorške luke na svojo redno pot v Gdinuo na Poljskem. Hotel je priti na ta način lepo preko Poljske v vzhodno Nemčijo, kjer je že i-menovan za profesorja na univerzi v Leipzigu. S svojo “črno” vožnjo pa je hotel tudi pobegniti iz rok ameriške policije in sodnije, ki ga obtožujeta, da je ponarejal potne 'listine in naredi] v svojem komunističnem delovanju še druge prestopke ameriških zakonov. Sodno postopanje proti njemu je v teku. Branil se je iz svobode, ker je položil 23,000 dolarjev kavcije, da bo na razpolago sodišču kadarkoli ga bo zahtevalo. Vsekakor se je konca razprave in sodbe tako bal, da je pustil, da je avcija propadla in poskušal Ladjo so zadržali in končno izvršilnega odbora od 44 na 11 članov. Uničijo naj se vsi seznami strankinih Članov. Ne sme se uporabljati navadna pošta v zadevah stranke in ne sme se uporabljati telefon za razgovore o strankinih poslih. Vse članske karte komunistične stranke naj se uničijo. Priporoča se, da naj bodo vsi komunisti pripravljeni, da spremene svojo organizacijo v tajno in podtalno. Sponzorji naj oprosto Prva skupina slovenskih beguncev je prišla v Cleveland nenapejtedana Bled Slovenci v Argentini . Pogreb pok. Jožefa Hladnika, že smo poročali, da so pok. Jože- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice fa Hladnika pokopali na pokopališču v Loma3 de Zamora. Po-,, Včeraj zjutraj je bilo precej g^b je bil 81. marca ob pol pe- °"',0" razburjenja v Clevelandu radi tih popoldne. Pogrebni sprevod! I V sredo ob 7:16 bo v cerkvi nenadnega prihoda prve begunske skupine. O prihodu nihče ni bil obveščen. Niti urad Lige, ni-|ti škofijski odbor za naselitev beguncev, niti sponzorji. Nasprotno, vsa obvestila, ki smo jih prejeli so bila napačna in napovedovala prihod za okoli poldne. Med tem so se begunci pojavili na kolodvoru ob petih zjutraj. šele s kolodvora so nekateri, ki so vedeli za telefonske številke svojih sponzorjev, pri- Sodelovanje z Rusi v Berlinu napreduje Zapadni Berlin dobil samoupravo — Sporazum glede prometa v celem mestu skoraj gotov. Berlin, Nemčija. 4- Zaipadne velesile so dale v svojih conah Berlina dejansko vse tiste pravice nemški upravi,-ki jih bo imela nemška vlada v zapadni Nemčiji. Pozvale so Rusijo, naj stori isto za svojo cono, da bi dobilo celotno mesto enotno ''.amou'pravo. Berlin, Nemčija. — Zastopniki štirih velesil so dosegli ako- je vodil g. župnik Karol Zajc ob asistenci g. Bratuliča in Grčarja. Pogreba se je udeležilo precej slov. emigrantov. V U. S. A. je odpotoval z ladjo Langfitt medicinec Kokalj Danijel. V Argentino je prispel lani ter je bil zaposlen kot električar na državnih javnih delih na Barrio Peron. Na pot mu želimo vso srečo in veliko uspehov. sv. Vida maša za pokojno Rose Vidmar v spomin šeste obletnice njene smrti. “Pri Kapelici”— Prihodnjo nedeljo bodo igralci sv. Vida igrali ob 7:30 zvečer v šolski dvorani na siplošno (zahtevo ponovno igro “Pri Kapelici.” Doslej so jo igrali že štirikrat in vselej z velikim uspehom. Zadnjič so igro predstavili isti igralci v Indianaipols, Ind. Ljudje so bi- šli z njimi v stik, ti pa so potem ci. — V družini Vinka in Pavle obvestili druge. Ob kakih sed-jBakalič v Fraternalu so dobili mih so potem prišli zastopniki v petek, 1. aprila, zdravo hčer-škofijskega odbora na kolodvor, kico. Willemparta Marjana in imenu naše Lige gospod pa Marijo je 4. aprila razveselil Mr. Anton Grdina Sr. Ti so brž sinček, ki je bil ta dan rojen, ukrenili kar . je bilo potrebno. [Finka Božo in Tilko pa nasled-Tekom dopoldneva so bili pa že njega dne hčerka. Srečnim star. vsi begunci na svojih mestih,!šem naše čestitke! tudi tisti, ki imajo sponzorje | Franček Zabukovec. V bolni-izven Clevelanda. Kako je na-'šnici v Ramos Mejia je utnrl 1. stala pomota, da Clevelanda ni aprila Franček Zabukovec, sin-nihče obvestil, še ne vemo. Te- j ček Janeza in Marije Zabukov-kom dneva so organizacije za-jea oj Sv. Gregorija pri Vel. La-htevale, naj se v centrali poskr-|ščah. Pokopali so ga 2. aprila bi, da se v bodoče ne bo več kaj 'na Chaeariti. Težko prizadetim takega primerilo. Prosimo to-staršem naše sožalje! rej naj sponzorji zaenkrat opro-1 ste to zamudo, ki ni nastala radi kakršnekoli napake tukaj, ampak je morala nastati neka zme-| Najmlajši slovenski Argentin- li zelo zadovoljni in igralcem iskreno hvaležni. V nedeljo bo Dmvl u hepue poslednja igra v tej sezoni. Naj nihče ne zamudi. Domov je prišel— Iz Lakesidie bolnišnice se je vrnil John Krnc iz 1069 Addison Rd. Sedaj je doma in lahko sprejema obiske. Znanci in prijatelji bodo dobrodošli. NOVI GROBOVI Mary Tomšič Včeraj popoldne je nenadoma umrla Mary Tomšič iz 6014 Glass Ave. Rojena je bila v vasi Zgornje Bitnje pri Kranju, župnija Šmartno. Gd tam je prišla v Ameriko pred 43 leti. Zapušča nečake Ralph, Ohar-Joseph in Vil - ‘ ‘ TOVARNAH JE PODO- cer i mm BNO. — Vodje obratov so odgovorni da se doseže plan. To se pravi, da vsako podjetje proizvaja toliko kolikor so mu komunistični gospodarji v začetku leta predpisali po titovskem planu. Te številke so pogosto pisane tja v en dan. Ali nič ne pomaga, obratovodje so kljub temu odgovorni. Zato preobremenjujejo stroje in ljudi in kar naenkrat obratovanje odpove. Tedaj pa gredo vodje obratov in preddelavci v zapor radi sabotaže ali brez skrbnosti in malomarnosti. MLADINA bo delala pokoro kakor jo dela sedaj hitler j an- /.uunujMi uufiouviiivcvj cm uiiu KrTln CrnUYa pOlIlmo lili pru- I * '' — rjavile l/l cajj a v JVvj ut Ug uv! pu jJU skrivati. Ni sicer cenzure, ki bi dno je ladja prispela v prvo|Ber,ina Nemčije. Upajo, da gvoje razporejai ljudi na vlake. . . . . . . . Ka oinAKoimilm A'Ki'asrlinn v nri‘. , .. - vsako pismo brala, ali- je cenzura, pri kateri nikoli ne veš, ka- tero pisme pride pred oči OZ- ton v Angliji, so ameriške icbla- novskega cenzorja. So slučaji, da puste človeka pri miru mesece in celo leta. Ne ve, da ga opazujejo a mu vse prebero. Naenkrat pride “preiskava” in “razprava” in vsa zasebna pisma so dokazi, da je “sovražnik naroda” in ima zveze z “reakcijo-narji” zunaj države. » Iz Meurchin poročaj«, da tam Slovenci še lepo vzdržuje-ska. Mnogo so je pokvarili in jo svoje narodne organizacije sfanatizirai, da jim slepo služi. TEROR PA TAK, da niti mi šiiti ni, da bi od znotraj bil kak prevrat mogoč. MARIBORSKI ŠKOF Dr. Držečnik sedaj ni zaprt. Ne mpre pa nič. Komunisti hujskajo duhovščino proti njem, organizirajo nolle “cerkve,” da bi razdvojili duhovščino in jo oblatili med ljudmi. Vprizarjajo po Hitlerjevem zgledu "procese” o nemoralnem življenju posameznikov in z veliko reklamo to objavljajo, kakor, da so vedno in vsakokrat vsi duhovniki na zatožni klopi, Strašno je trpljenje posameznikov med duhovniki ali še in tudi za katoliško življenje lepo skibe. Velika opora jim je Mnsgr. Zupančič, ki med njimi pastiruje. Nekaj jih je podle- ladje, da ne sme odpluti iz lu- Trinadan Sovjeti sedaj ne vedo, kako bi se »lepa zmazali tz berlinsko blokado, s katero so jo tako pošteno 'polomili. » • • pognali Amerfkance iz Berlina m potem sami gospodarili tam Menda so Sovjeti nekje slišali* besedi: bluf. Toda k Arne- luko, kjer mora po voznem re- k° sporazum objavljen v priči,udu pristati, v Southam-p-ll^em tednu. Amenka m Ve- naj Eislerja aretira, vzame z V™1,0' ^ pogajanja po- Slovenci v Franciji glo propagandi iz Jugoslavije in so odšli domov. Sedaj kar po vrsti pišejo, kako slabo se jim godi. Bi se radi -vrnili, pa ne morejo več. Nihče jim sedaj ne more pomagati, dasi so se nekateri prijatelji in sorodniki obrnili že n« vse strani. Vzdržujejo zveze s Slovenci, ki so še o-stali v Westfaliji, posebno s priljubljenim župnikom Ten sundemom v Recklinghausen To je tisti nemški župnik, ki se je samo iz ljubezni do Slovencev in dela med slovenskim naseljenci naučil tako dobro slovenski, da govori slovenski jezik kot bi Wl rojen Slovenec. Med tem mu je umrla mati, ki zaprosile angleško policijo lika Britanija sta mnogo popustili, samo da bi do sporazuma ladje in pridrži v zaporu v Angliji dokler ne bo končano postopanje, da se izroči nazaj v Ameriko. Angleška policija je res pričakala ladjo v luki Southampton in takoj zahtevala, izročitev Eislerja. Poljski zastopnik se je izročitvi uprl in kapetan ladje se je postavil na stališče, da potnika ne izroči, ker njega nič ne briga drugega kot to, da je Eisler plačal vožnjo, čeprav se je ukrcal na ladjo na “črno.” Po štiriurnih pogajanjih se je angleška policija vrnila z ladje brez Eislerja. T-cda vrnila, se je kmalu s pismenimi naročili za komandanta ke, dokler Eisler prebiva na njej. Da bi mogla ladja nadaljevati pot, ni preostajalo komandantu nič drugega -kot da dovoli, da policija Eislerja odpelje. Eisler se je upiral in so ga štirje policisti morali odnest s krova ladje. Kopa je videl, da je upiranje zastonj, je opustil nadaljne protestne akcije in se mirno dial odvesti v policijski avto, ki ga je odpeljal v zapor. Sedaj bo moral pned angleško sodišče, ki .odloča o njegovi izročitvi v USA. Brez dvoma bo še uporabljal vsa sredstva, da bi izročitev preprečil. New York. — Policija je zaprla v zvezi z moževim begom je po svojem sinu, župniku spo- tudi ženo Gerhata Eislerja in jo poslala na Ellis Island. Mrs. Eisler je rodom iz Poljske in ima samo vizitor’s vizo za bivanje v USA. Ta vfza je že davno znala in vzljubila Slovence in veliko dobrega zanje storila. Vsi Slovenci poznajo to ime in molijo za pokojno. V februarju Mislili so, da bodo z blokado letos so Slovenci v Meurchin _ _i bi se -morali priti učit, stalo nekoliko lažje, cene so ne-/ksko se bluf učinkovito uporab-1kaj padle. Umrla sta rojak Tuhitar in gospa Hrfoovš*. tekala v zelo prijateljskem tonu, .pa sovjetsko časopisje napada Anglijo in Ameriko, da bojkotirata sporazum o preki-njenju blokade. Ameriški zastopnik je v zelo ostrem tonu izjavil, da so očitki -brez vsake podlage. THo se boji Poziva tajno policijo, da ga čuva — Vidi strahove na vseh frontah, Belgrad, Jugoslavija. — Tito je govoril svojim tajnim policistom in jih pozval naj s podvojenimi- silami čuvajo njegov režim. “žalostno dejstvo je,” je rekel, “da moramo sedaj biti na straži ne samo na eni ampak na vseh frontah.” Posebno je svaril pred tistimi sovražniki, ki sedaj na novo skušajo razrušiti zgradbo in pridobitve jugoslovanskega socijalizma. To je poziv tajnim agentom naj pazijo Kar bo v naši moči, bomo skrbeli, da bodo v bodoče sponzorji pravočasno obveščeni. — Liga Katoliških Slovenskih Amk-rikancev. Eisenhower ozdravel Washington. — General Eisenhower se je okrepljen vrnil s počitnic v Washington. Takoj je imel sejo šefov generalnih štabov. V bodoče misli general, da bo zopet šel na svoje delo na Columbia University, po en dan v tednu, pa bo v Washingtonu, da opravi posle kot predsednikov vojaški svetovalec. Po $2: Neimenovana. jšt- 10. Sv. Ank št. 4 SD in Po $8: John Košir, Chicago, P«*™ Forest Woodmen Cirili., Mary Mencinger, E. 74 St. M«- 'bo v četrt* zju- Cleveland. Po $6: Mr. in Mrs. Joseph Gogala, 824 London Rd., Cleveland; Mr. John Komick, 10126 Pelton Ave., Inglewood, Cal. Po $10: Justina Volarich, Greenwood, Wis. Federalni urad posreduje pri Fordu Detroit.—Federalni urad bo posredoval v stavki delavstva pri Ford Motor Co. Lastništvo je izjavilo, da bo rado sodelovalo pri posredovanju, da pa bo vstrajalo, da ima vedno pravico samo določiti način produkcije. traj ob 9:1-6 iz Zakrg-jškovaga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarija. Martin Škrbec Včeraj zjutraj je umrl Martin Škrbec. Izdihnil 'je v_St Alexis Hospital. Pogreb oskrbuje Zakrajškov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo še objavili. Rame najnovejše svetovne vesti RIM, ITALIJA. — Vatikansko poročilo pravi, da je Kardinal Mindszenty v ječi znorel. Poročila se pozivajo na nekega zdravnika, ki je zadnji čas pobegnil iz Madžarske in ne more razkriti svojega imena. Pravi, da izgleda kardinal kot bebec, ima bilo namreč na dražbi kupljeno Razveseljiv napredek Slovencev v Argentini Buenos Aires, Argentina. — V slogi je moč. Resničnost tega našega pregovora dokazuje naša najnovejša gospodarska pridobitev: začetek ustanovitve velike slovenske naselbine v uBe-r,os Airesu. Cesar bi posameznik ne zmogel, se je posrečilo večji skupini marljivih in varčnih Slo-Dne 31. marca t. 1, je vedno usta odprta, oči zmešane, diha zelo neredno in z velikimi težavami in sploh ni več gospodar svojih čutil in moči. \ * * ' * WASHINGTON, D. C. — Bivši ruski trgovski ataše v Mehiki, ki je sedaj v zasebni službi v New Yorku, Dr. Kiril Alexev, na upornike v komunistični je izpovedal pred senatnim odborom, da je dve tretjini sovjetskih stranki. Poleg tega jih je pose bej opozoril, da naj preganjajo kmete, ki se upirajo socijaliza-ciji in ne dajo svoje zemlje in posestev prostovoljno v sovhoze, prisilne zadruge. Končno je Tito rekel tudi, da se boji “sovražnih razredov,” ki se skušajo vtihotapiti v jugoslovansko gospodarstvo in razrušiti njegov se cijalistični ustroj in razvoj. zapadla tako, da je goepa se-imeli letpo društveno priredi- ^aj nezakonito v USA. tev. Tudi seje zveze so redne. Pev*i Zbori zopet prirejajo koncerte slovenskih pesmi. V zadnjem času je življenje po- Vihar v Texasu Amarillo, Tex. — V Texasu je bil koncem prejšnjega tedna vihar, ki je zrušil kakih 60 hiš. N*aj nad 80 oseb je ranjenih. Vojna sega že v južno Kitajsko Canton, Kitajska. — Komunisti so prodrli tako globoko v srednjo Kitajtfco, da je vojaški komandant Cantona proglasil mesto za voj no cono. Kakor znano se je nedavno kitajska vlada preselila v Canton. diplomatskih uradnikov ob enem tudi vohunov za sovjete. Dodal je, da je 6% komunističnih vohunov v USA izmed državljanov te dežele, drugi pa so vsi pod plaščem kake diplomatske misije, ali vsaj uradne službe za Sovjetsko Unijo ali kako r.jeno satelitsko državo. I LAKE SUCCESS. — Italijanske kolonije bodo razdeljene sedaj med Italijo, Francijo, Veliko Britanijo in Etijopijo. Tako je sklenil politični odbor Zveze1 Narodov. Ta sklep mora potrditi še glavna skupščina Zveze Narodov. Rusi so predlagali, da naj vse bivše italijanske kolonije upravlja poseben odbor Zveze Narodov, pa je bil ta njihov predlog zavrnjen. Po sedanjem sklepu bo Velika Britanija upravljala Cirenaico, Italija Tripolitanijo, Francija Fezzan in Etijopija Somalijo Vse te kolonije naj bi pa v desetih letih postale neodvisne države. • • • NEW YORK. — Sovjet*! zastopnik je v debati o svobodi veliko stavbišče nad 40,000 kv. m, na katerem bo sčasoma lahko zraslo kakih 160 slovenskih hiš. Stavbišče je bilo kupljeno po ze-, lo ugodni ceni, namreč po $7.90 za kv. m. Plačilni pogoji so ugodni. Za razdelitev zemljišča na posamezna stavbišča, od katerih bo vsako obsegalo najmanj 200 kv. m. in za ureditev vseh potrebnih formalnosti za prenos lastninske pravice na kupce bo poskrbel upravni odbor, ki so si ga interesenti postavili na sestanku dne 27. marca. Komunisti pred Šhang-haiem Shanghai, Kitajska. — Komunisti so že tako blizu mesta Shanghai, da so tuje zrako- časopisja gladko priznal, da Sovjetska Unija ne misli ukiniti cen- y^vozitL^Com^sT^ talke zure pisem in tudi ne cenzure poročil, Id jih pošiljajo zunanji do-' med martom pisnlk svojim agencijam. Sovjetska Unija smatra pisemskoTiBti ljudje, ki so hote-cenzuro še vedno za potrebno. | H ctfti, *> že odšli ’iz mesta. AMERI§KADOMQg^_ 1949 HtmttA POMOVIM (JAMBB DEBEVEC, Editor) 6117 St. CUir A« HEndcraon 0628 Cleveland i. Ohio Published daily exxcept Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA Za Zed. države $8.60 b« leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. MAY ■ n M » * m w I234567 0 9 10 n n 13 14 15 17 18 19 20 21 j “*3*425262728 *9P3i , Z& pol loto fOeUUp. za o mtwco $3.60. SUBSCRIPTION RATŠS United States $8.60 par year; $6.00 for 6 months; $8.00 far 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.60 for 8 months. — Entered u aeoontLelaaa natter January 6th 1601, at Uta Boat Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1870. ^•1 No. 97 Tues., May 17, 1949 Rev. Matija Jager: Pesnik in glasbenik Ivan Zorman Ob jubilejih ljudi, ki so izkoriščali svoj talent za dela trajnejših vrednosti, ki bogate narodovo kulturo, je zelo prav in koristno za nas in za kasnejše rodove, da pregledamo taka dela. Postala so narodova last in na ta način jih za narod ohranjamo, da se ne poizgube. Ivan Zorman je gotovo največji med Slovenci v Ameriki v pesmi in v skladbi. Je. tako velik, da nima tekmeca. Častno se bo pridružil pesnikom in glasbenikom slovenskim v Evropi in tam zastopal odlomek našega naroda, ki se je tu v Ameriki naselil. Zorman bo pričeval, da smo domovino ljubili in jo častili, ko nas že davno več ne bo. Zorman je slovensko pesem v Ameriko presadil in tu za njeno umetniško višino skrbel. Zorman je nove bisere slovenske kulture oblikoval. Njegovo pesniško delo. Ne mislimo naštevati vsega kar je Ivan Zorman napisal. Naštejemo samo liste, ki so njegove stvari prinesli in ponatisnili, da bi videli Zormanov pesniški pomen. Posamezne pesmi Ivana Zormana so bile priobčene v šnja, za mladinski zbor pa Pesem ameriške mladine enoglasno s klavirjem in Črički, dvospev s klavirjem. Naštejmo še glavne Zormanove cerkvene pesmi: Bog pred tvojim veličastvom, V ponižnosti klečimo, Pred Bogom, O naša Gospa! Marijino itrte, Marija cvetlica, Zdrava Marija, O Jezus, luč sveta, O srečna duša, Glej zvezdice božje, Poglejte čudo! V božičpi noči, Ave Maria (solospev, v latinščini), O salutarsi, Sveta Mati. Poleg tega je Zorman priredil okrog 50 slovenskih na-rdnih in drugih pesmi za tro-in četveroglasni ženski zbor. Nad 200 dvoglasnih priredb za mladnski zbor predstavlja njegovo delo med ameriško mladino slovenskega porekla. Ivan Zorman je dovršil osemrazredno osnovno šolo 1. 1903 v Ely, Minnesota. Srednješolsko Izobrazbo je prejel v St. John’s College, Collegeville, Minn. (1903 - 1904) in v Central Institute v Clevelandu (1904 — 1907). Od h 1907 do 1910 je obiskoval Western Reserve univerzo in nato, kakor že omenjeno, še glasbeno šolo te univerze. V slovenščini je Zorman samouk. Njegov oče mu je že v zgodnjih deških letihi oskrbel slovenske čitanke in leposlovne mesečnike (Dom in svet, Ljubljanski Zvon, Slovan). Pozneje je sam z veliko ljubeznijo prebiral slovenske pisa-tetje in pesnike ter jezikovne in jezikoslovne veščake (Skra-bec, štrekelj, Tominšek, Breznik, Ramovš in drugi). Cleveland, Ohio. — Kato« etrahopetne Slave so naii krasni sopotnHki kapitani 1 Kako se iavijajo in opravičujejo, da niso komunisti, da niso za komunizem, da s komunizmom nimajo nič opraviti—'kakor bi jih vest na moč grdo pekla! Vzemimo na primer našega klavernega viteza v lončenem oklepu in čeladi Toneta Gardna, ki že pet ali šeet let z vso ihto lomi svoj leeeni uma meč za hostarekega maršala Tita z vso njegovo obešenjaško bando komunističnih rabljev in BESEDA D NABODA Ob 60-lelnici pesnika ameriške Slovenije Ivana Zormana sem kakor da niao hodili v cerkev Ocene za vsako zbirko sproti so priobčili vsi naši ameriški časopisi in revije. V domovini sta “ocenjevala knjige dr. Ivan Lah v “Jutru,” “Slovenskem narodu” in “Zvončku,” Dr/ J ože Debevec v “Domu in svetu,” “Slovencu” in “Mentorju.” Ocene so napisali še sledeči: Ksaver Meško o “Poezijah” v “Edinosti” (1920); dr. Anton Debeljak o “Liričnih spevih” v Ljubljanskem Zvonu (1925); v “Mladiki” so pesniške zbirke ocenili F. S. Finžgar, dr. Jože Pogačnik in “R. C.; “Pota ljubezni” in “Iz novega sveta” je ocenil dr. Tine Debeljak v “Slovencu” (1931 in 19Š8); o srečal pred kakimi petnajstimi leti, ko je predaval o slovenski književnosti v Slovenskem narodnem domu na St. Clair-jevi aveniji. Spominjam se, da je napravil zelo dober vtis name. Vzlic temu se mu nisem skušal približati, da bi se osebno seznanila. Tiste čase sem se namreč še vedno vdajal zmotni domnevi, da mora človek dajati 'prednost politični barvi pred vsem drugim in dh se pošten človek ne more družiti z nikomur razen s takozvanimi na-skoro vseh slovenskih časopisih in regijah v Ameriki, naj- predmjaki (od katerih pri nas več v mesečniku “Času” (Cleveland in New York), v mese- ,e premongi niso imeli drugega čniku “Cankarjev glasnik” (Cleveland) in v dnevniku »pričevala za avojo naprennoat, “Ameriška Domovina.” Več pesmi je bilo priobčenih tudi domovini: v Koledarju Mohorjeve družbe v “Mladi- k «* - t‘ il«Jf i, i . »» I___ Zormanu pa Je bilo znano, da je bil, kakor njegov pokojni oče, celo organist pri sv. Lovrencu! Vrh tega so bile njegove pesniške zbirke tiskane pri “Ameriški Domovini”, klerikalne publikacije so sempat-ja objavljale njegove pesmi in glas je šel o njem, da je bil dobro zapisan pri naših duhovnih gospodih! Ta čudna očala so bila kriva, da sem videl v njem (Bog ml odpusti to neznansko neumnost!) tegolj — klerikalca pa še precej črnega! In, klerikalci v našem slovarju ali leksikonu nišo bili ljudje Mea culpa, mea maxima culpa! V Jtakšne neumnosti ne zapeljejo človeka mladostna nedozorelnost, slepa zaverovanost v bleščeča gesla in zveneče fraze in neprebavljena politična modrost? Tako je, kadar človek meri kulturne vrednote z vatlom politične pripadnosti in zagriznosti. Nu, tudi jaz sem vsemu temu odraščal. Potem je nekega dne “Cankarjev glasnik” priobčil Zormanovo pesem “Izseljenec”. ' Ta pesem me je prešinila kakor že dolgo nobena ne, zadela najintimnejše strune moji priseljeniški duši. Tedaj so se mi cdprle oči in spoznal sem v Zormanu velikega poeta, pesnika po božji volji kakor so bili Prešeren in Gregorčič in Aškerc in Gradnik m Zupančič in —kar še poveča njegvo vrednost za nas — pesnika ameriške Slovenije, ki se smeje in plaka, vriska in vzdihuje, upa in zdvaja, tipi in veseli, šali in ipodruje v njegovih poezijah ih kateri je postal buditelj, trubadur, kažipot in znanilec in tolmač njenih skritih upov in želja. Takrat sem posegel po njegovih poezijah in se poglobil vanje, jim odprl vrata v svojo dušo in srce, da so pro-niknile v najgloblje kotičke moje notranjosti; in od takrat so ti dragoceni zvezki (Poezije, Pesmi, Slovene Poetry, Pota ljubezni' in Iz Novega sveta) na častnem mestu v »pji knjižni Venček slovenskih narodnih pesmi, Triglflv, Ljubezni pro- omari, poleg Prešerna, Župan- prvič čiča, Gregorčiča, Aškerca, Gradnika in drugih ljubljencev slovenske Muze, kjer lahko vsak čas posežem po njih in zajamem iz njih vere ali upanja ali kar zahteva notranja potreba, predvsem pa lepote, ki dehti iz sleherne kitice kakor vonj nagi j a in rožmarina. , Toda namen teh vrstic ni opravičevanje zaradi nekdanjega preziranja, izvirajočega iz mladostne neizkušenosti; za to sem se mu oddolži) že pred leti v preminulem Cankarjevem glasniku. Moj namen je, opozoriti na dvoje, za ameriško Slovenijo pomembnih obletnic, namreč na šestdesetletnico pe-snkovega rojstva in.trideset- “Potih ljubezni” “Ženski svet” (1931). Dr. Franc Trdan je obširneje spregovoril o Zormanovem pesniškem in glase-nem delu zlasti v “Slovencu” in "Mladiki” leta 1939 ob Zormanovi petdesetletnici. V antologiji “Slovenske lirike” (Ljubljana, 1944) vidimo pet Zormanovih pesmi. Najnove.jše pesmi (1938-1948) so bile objavljene “Ameriški Domovini," v “Cankarjevem glasniku” in “Vestniku fare sv. Lovrenca.(Cleveland). Zormanova pesniška dela so izšla v tehle zbirkah: Poezije 1919, Pesmi 1922, Lirični spevi 1925, Slovene (Yugo^ slav) Poetry 1928, Pota ljubezni 1931, Iz Novega sveta 1938. Zorman se je učil orgel, klavirja in harmonije najprej pri svojem očetu, Ivanu Zormanu, in sicer od svojega 6. do 14. leta. Če sodimo po spričevalu iz Orglarske šole v Ljubljani iz 1. 1882, je bil Ivanov oče gotovo eden najboljših učencev Antona Foersterja in drugih učiteljev te šole. Sin Ivan je v oktobru 1898 kot devetleten deček prvič javno igral na orgle na šmarni gori, ko je pod nadzorstvom svojega očeta spremljal slovensko mašo. Pozneje je tri leta študiral glasbo na Glasbeni šoli Western Reserve univerze v Clevelandu. Privatno ga je tri leta poučeval na klavir virtuoz Adolf Schroeder, učenec Franza Liszta. Od leta 1905 do 1918, in zopet od leta 1926 dalje je organist in pevovodja v cerkvi sv. Lovrenca v Clevelandu. Medtem je tildi pogosto nastopal kot orkestralni dirigent in koncertni pianist. Poleg cerkvenega zbora “Slovenije” je Zorman pevovodja še pri sledečih zborih: "Zvon” (od 1. 1934), Mladinski zbor fare sv. Lovrenca (od 1. 1934) in Clevelanska Glasbena Matica (od 1. 1940). V letih 1905 — 1912 je bil pevovodja pevskega društva ‘Triglav.” Vodil je tudi češkoslovaški pevski zbor “Krivan” (1930-1940). V teh letih je s temi zbori podal najmanj 150 koncertov, operet in oper. Zormanove skladbe so tele: Vprašanja, Brezi, Nekje v Franciji, Ladje bele. ladje lepe. Pomlad, Dekle na vrju, Tulipan, Oj večer je že, Spomin, Pesem starca, Nekdaj in sedaj, Pesem o nevesti. Zormanovi dvospevi: Pred slovesom, Izprehod. Dekliška pesem, Naokrog, Trobentica. Za troglasni ženski zbor je Ivan Zorman uglasbil pesem zdaj vem, za mešani zbor pa Zdravica, Ob potoku, Ob pomladni zori, Psiček laja hov hov hov, Ljubi fantič srečno hodi, Sre-bmomašniku v pozdrav, Ladje bele: ladje tepe, Vprašanja, Mornar, za moški zbor: Moja Ijubav^ Pesem o rožmarinu, Opazke in pripombe S tem Tone preid vsem svetom potrjuje, de verjame, v dr. Goebbelaovo geslo, da eo ljudje vedno pripravljeni pogoltniti vsako laž, če jo le dovolj dolgo ponavljaš; in da smatra celotno članstvo 8NPJ asa navadne bebce, preneumne, da bi mogli spregledati njegovo otročje prozorno Igro. Vprašanje je, ali je članstvo SNPJ rea tako zabito, kakor mislijo on in njegovi tovariši v glavnem odboru? Ce ni Tone Garden zgrešil svojega pravega poklica, potem ras ne vem, kdo ga je kdaj morilcev in njegovega učitelja zgrešil; križ je le da ni nvogo- rke (1919). Ko Bern bil minuli teden sicer nekoliko kasno opozorjen na prvo (pesnik je bil rojen 28. aprila 1889. v Šmarju pod Ljubljano), dočim so me “Poezije” spomnile na drugo, sem dejal sam pri sebi, da se več kot spodobi, da človek napiše o tem nekaj vrstic, ne zaradi hvale — to mu dovolj zvonko pojo njegova lastna dela, njegove poezije pa tudi skladbe! — temveč zato, da se ne pozabi, da srno Bogu dolžni zahvalo .za najdražje, kar more doseči kulturen narod v svojem razvoju—svojega lastnega poeta. Ko je bil današnji jubilanti še majhen deček, ga je njegov oče nekoč peljal na Prešernov in Jenkov grob na kranjskem pokopališču. Morda je bil tedaj Prešernov ah Jenkov duh navžoč, morda so pretresle dečkovo dušo očetove besede o vzvišenem poslanstvu pesnikov, morda sinje nebo, ki Be je bočilo nad prelepe pokrajino, naslonjeno na Triglavsko pogorje, Karavanke, Kamniške planine in Šmarno goro: bilo že to ali ono ali vse skupaj, mladi Ivan je tedaj v mislih izrekel tiho, gorečo željo, da bi postal slovenksi pesnik. Tako je bil poznejši pesnik prav za prav tisti trenutek na kranjskem pokopališču rdjen in krščen; in nevidna botra sta bila France Prešeren in Simon Jenko. Spričo tega res ni bilo nič čudnega, da se je Ivanu izpolnila njegova otroška želja in da je naposled dozorel v pesnika ameriške Slovenije, o katerem smemo reči brez vsakega pretiravanja, da spada v vzvišeno družbo naših naj večjih pesniških duhov od Vodnika in Prešerna do Gradnka in Župančiča. D« bi ga nam dobrotna usoda ohranila v zdravju in veselju še mnogo let in da bi nas vzradostil vsaj še z eno novo zbitko svojih krasnih, blago-zvečsMh poeziji Ivan Jcntez. v krvavi umetnosti zatiranja Stalina, odkar pa so zvezne oblasti pokazale, da jemljejo prekleto resno stalinovsko peto kolono v Združenih državah, je z ostalimi krasnimi tovariši stisnil rep med noge kakor polito kuže ter začel cviliti, da se mu godi vndbovpijoča krivica, kajti on ni noben sopotnik, on je samo za mir, ljudje božji, samo za m-m-mirr! To je popolnoma v soglasju s komunistično taktiko, ki temelji na pravilu, da je vsaka laž, vsako zavijanje krepost, dokler koristi komunistični “veliki stvari”. Ker so trenutno znani sopotni-kiki in kameradi v U. S. tej veliki stvari bolj v nadlogo kakor v korist, je nova “linija” ali direktiva, da je treba so-potniške zveze in simpatije na vsak ančin pokriti, zamečkati in zatajiti. V soglasju s koristmi tiste svetovne revolucije, katero je Tone Garden še leta 1940. s Stalinom vred obsodil kot “največjo nesrečo in pogubo ne samo za proletarsko Rusijo, marveč za delavstvo po vsem svetu” in to svojo obsodbo podkrepil z inepreklicaaio izjavo: “Kdor tega ne vidi, je slep; kdor to odobrava, z vsemi reto despotizmom vred, .........st”, adaj 'one Garden joče in'steče svojem angleškem uredniškem stolpcu pod naslovom “Peace is — subversive . . ’’ češ ds dandanes v Ameriki proglasijo za komunista slehernega človeka, ki je odkrito, iskreno za mri in proti vojni. Tone seveda dobro ve, da je njegov članek z naslovom vred od žačetka do konca popolnoma Izavajalen; dobro ve, da si golim prizadevanjem za mir še noben posameznik ne organizacija v Ameriki ni zaslužila mesta na listi prevratnih organizacij, sestavljeni v justi-čnem deparimenitu; dobro ve, da so si te organizacije (in posamezniki) prislužili to dvomljivo odliko z dtelavanjem za komunistično “veliko stvar” in s simpatiziranjem z nameni in cilji komunistične svetovne revolucije; dobro ve, da je ogromna večina Amerikancev proti vojni in za mir, vključiv-ši predsednika Trumana in državnega tajnika Achesona, ampak ne za mir za ceno podlož-nosti Kremlinu; dobro ve, da ogromna večina Amerikancev od predsednika Trumana navzdol do .zadnjega hribovca želi, da bi nam ne bilo treba neprestano metati milijard dolar, jev za oboroževanje, katero je izzvala Sovjetska zveza s svojo brezobzirno politiko ekspanzije in napadanja in vrtanja od znotraj po Šimi zemeljski obli in katero se ne more omejiti, dokler Sovjeti ne pokažejo z dejanjem resničnih mirovnih namenov; dobro ve, da je tako-zvana ‘protikomunistična histerija” komunistična iznajd^ ba, s katero skušajo diskreditirati ameriško vlado in nahujskati ameriško ljudstvo proti njenemu prizadevanju, da v na. prej obvaruje ' Ameriko pred njenimi notranjimi sovražniki; dobro ve vse to, pa vzlic temu zavaja svoje čitatelje, te je članstvo SNPJ, da ni teko, da so ameriški elementi, vklju-ffvši Sansa, ki eo bili označeni prevratniške, zgolj za mir! če pogruntati, kakšen polklicj Sodeč po klobasah, kakršna je slovenski uvodnik “Štiri leta pozneje”, bi bil še najbolj primeren poklic kakšnega Pavlihe. V tem članku z njemu lastno meglenovidnostjo in zmedeno-fetjo tvezi, da zasluži Titov režim “podporo vsakega razumnega in demokratičnega Jugoslovana” 1) ker je omogočil edinstvo jugoslovanskih narodov to 2) ker gradi nove ceste, železnice, prekope, osušava močvirja itd. To, da je to "edinstvo” zgrajeno na pesku poli-cijakega terorja in da sta tudi Hitler in Mussolini gradila nove ceste (pa še kakšne!) in prekope in tovarne in oeufea-vala močvirja Toneta seveda ne zanima. Tudi zagrizeni no-trajni boj med Titovo to ko-minformsko frakcijo jugoslovanske “partije” je zanj brez važnosti in ga aploh ne omenja. Čudovita kolobocija! Ubogi Tone Garden! Danes ae pa kar ne moram ločiti od njega. Ko pa j« mo* tako neznansko zanimiv karakter; tako svojetven čudak. Tako mu na primer ne gre to ne gre v glavo, da bi mogel ki* aloven-ski list eksistirati brez—subvencij. “Well,” je zategnil sosed Miha ter se modro počeh-ljal za ušesom, “mož mora vedeti, kaj govori, sicer ne hi ste-zal jezika. Tovariši morajo imeti skušnje, sicer ne bi mogli govoriti, kaj je mogoče brez česa to kaj ne.” • • * Urednik Stare device “Enakopravnosti’’ je zadnjič, najbrž pod vplivom nedavne pasje vročine povsem resno obdolžil Jon-teza in Koprivo odgovornosti za vso svojo anonimno pošte-“Ce bo šlo tako naprej,” meni sosed Mfca, ‘Vaju bo kmalu začel dolžiti še odgovornosti, če ne bo mogel iti na stran!” Na Šenklerju je vae mogoče. Peter Kopriva -o Nov grob v Ottawi, E Isti Tone Garden meni v nekem drugem uvodniku, da je mogoče simpatizirati z novo Jugoslavijo, čeprav se človek ne strinja z vsem, kar se tam, dogaja, kakor se na primer tudi Tito sam ne strinja z vsem ('kar dokazuje s tem, da zapira, muči, vlači pred svoja “ljudska sodišča to strelja levo in desno svoje komunistične pajdaše, o katerih sumi, da drže s Kremlmom,). Pričakujem, da nas bo v bližnji bodoč' nosti zagotovil, da je človek lahko z Vatikanom, čeprav je sicer proti papežu 1 Ottawa, 111. — Iz naše naselbine navadno ni dosti novic, le kadar smrt poseže v naše vrste, se oglasimo. Sporočam, da smo 18. marca 1.1. spremili k večnemu počitku, pokojno Frances Hren. Pokojnica je bila na splošno priljubljena med vsemi, ki smo jo poznali, ker bila je mirnega in dobrosrčnega značaja, ter zelo dobra gospodinja. Z eno besedo rečeno — Bila je dobra kršanska žena. V Ameriko je prišla z dvema otrokoma, za svojim možem in to pred 36 leti, iz Mozirja, na spod. Štajerskem. Ob smrti je bila stara 77 let. Zapušča moža in sina tu v Ottawi, in poročeno hčer z družino v Chica-gl, ter več sorodnikov širom A-merike ta v domovini. boko sožalje vsem prizadetim, pokojnici pa želim, da počiva v miru božjem, naj ji bo lahka Ameriška zemlja. , Frank Less. Iz urada tajnice clevelandske podružnice Lige kat slov. Amerikancev Zadne tedne seun prejela sle- S 1200.00 — in Od tam pa se podeče darove za begunce: Mrs. Mary Izanec je izročila ček od Mrs. Zaller, 16006 Waterloo Rd., darove od prijateljev, ki so darovali v spomin blagega pokojnega rojaka Mr. John Zal-lerja, za begunce namesto vero-cev $206.00 ta od Mrs. Hvala $2.00 — skupaj $207.00. Od Mrs. Johane Mervar, načelnice kampanjskega odbora $66.00 ta $24.06, skupaj $89.06. Mre. Urška Trtnik je prinesla nabrano članarino od Mrs. Mary Marolt $6.00, Mre. Urake Trtnik $2, Mre. Mary Gubane $2.00 in po $1.00 od Mrs. Anna Luzar, Mre. Elizabeth Struck-le, Mre. Anna Picely, Mre. F. Baloh, Mre. M. Vidmar, Mre. M. Gerl, Neimenovana, Mre. Laddie Stupica, Mrs. Josephine Posch, Mr. Anthony Logar ta Mre. Rose Kracker — skupaj $20.00. Mrs. Jennie Statick, 910 E. 222 St. je darovala $10.00. Mr. Anton Grdina je poslal od Neimenovane iz Shawnee Ave. $6.00 in od Neimenovane iz E. 139 St. $6.00. Skupaj $10.00. Po $6.00: Neimenovana iz E. 71 St, Mr. ta Mrs. Anton Gre-gorach, 1176 E. 71 St. Mre. Mary Stanonik je izročila Od neimenovane $24)0. in Mrs. Frances Baraga pa od Mrs. Anna Srihar, 1039 E. 71 St tudi $2.00. Mre. Ursula Lovko, 5427 Homer Aye., je darovala $1.00. Naj iskrenejša zahvala vsem darovalcem za veittsedušaoat ta pleaaniteet. Z vašo pomočjo ae je nabralo v naši blagajni toliko, da smo lahko poslali na glavni sjan Lige zopet ček za maga kar največ mogoče beguncem k novemu domačemu ognjišču. Nujno se priporoča VAM dragi rojaki, da sežete po članskih kartah, ki so po dolarju, ali če želite darovati več, na leto za članarino. Dolar se vsakemu posameznemu ne bo veliko poznal, če pa bo veliko število teh kartic razdanih, pa bomo lahko ponovno poslali lepo svoto na glavni urad Lige. Zato pa, če vam kdo ponudi tako člansko kartico, dajte, vzemite jo — in si zabeležite Zdpet eno dobro delo, za katero boste dobili bogato plačilo od strogega, ampak DOBREGA plačnika —Boga samega. Kdor hitro da, dvakrat da — je pregovor. Ker je ravno SEDAJ tisti čaš, ko se NUJNO potrebuje denar za preselje nje beguncev, je upati, da vas bo prav ogromno število c avalo m pokupilo te eli kartice. Vsako okrožje jih 1 ko dobi pri svojih uradnikih. 1 prihodnjič torej — BOG Z VJ Ml! Maria Hochevarj Odlikovanje za posredovanje v Washington. — Truman je odlikoval ca Zveze Narodov v Dr. Ralph Bundle, za vrženo delo v razmerah. Tudi. nik Zveze Na: nosti govoril da bodo vsi vi roljubna da noben rahljal sile za jih interesov T aonreiSKApohovct*. mavojmo KANADSKA s-VUAUCO... Ameriška Domoviim/i /1* fl/1 EM I €/% Hi"* HO.j|/l£ OOMMN IN UNWAM t Romanje kanadskih Slovencev v Midland Na biakodno nedeljo, dne 5. junija 1.1., priredijo Slovenci v Kanadi romanje v božjepotno cerkev v Midland, kjer .počivajo zemelj jeki ostanki kanadskih mučencev. To romanje se bo vršita na splošno željo vseh Slovencev v Kanadi. Spored bo Sledeči: 1. Na biiicoštno nedeljo zjutraj se odpeljemo z avtobusi m Toronta proti Midlandu. Zbirališče in uro odhoda bomo javili pozneje. , 2. V božjepotni cerkvi v Midlanidu bo ob 11. uri dopoldne sv. maša s pridigo. Prilika bo tudi za sv. spoved, zlasti za Slovenca, k bivajo v bližnji ali daljni okolici Midlanda. 3. Popoldhe ob treh bo skupna pobožnost sv. krževega pota na prostem. Pri vsaki postaji nam bo slovenski duhovnik podal kratko premišljevanje skrivnosti dotične postaje. 4. Prosti čas po cerkvenih slovesndstih bomo ob lepem vremenu prebili na prostem ob petju slovenskih pesmi. Ob slabem vremenu pa v romarski dvorani. 5. Kdor se romanja želi udeležiti, naj se takoj brez odloga prijavi ba naslov g. Feliksa Sebanc, 41 Sylvan Ave. — Toronto. Javite imena udeležencev z njihovim stalnim naslovom. Ne pozabite pa tudi napisati ali želite imeti v Midi and u celo gorko kosilo ali samo topel čaj oziroma kavo. Vodstvo romarske cerkve v Mkllandu bo pripravilo le toliko hrane, kolikor bo pravočasnih naročil. Zato nam udeležbo nemudoma javite. Od Števila prijaj v bo odvisna tudi cena vožnje. Kolikor moremo predvideti, bo v najsiabšem primeru vdžnina $5.00 na osebo tja in nazaj, računano iz Toronta, verjetno pa bodo stroški manjši, zlasti če bodo prijave številne. Dr. Jakob’ Kolarič, ' • slovenski duhovnik — misijonar. študiranjem kontrolirati. Ce zgled za resnično Katoliško Ak- sem prav razbral iz časopisov, se ta stranka poteguje, kakor sem že zapisal malo poprej, za uveljavljenje podobnih načel v Kanadi, kot jih zastopa sedaj vladajoča delavska stranka na Angleškem. Z drugo besedo, t« stranka hoče uvesti splošno socializacijo javnega življenja, v gospodarstvu, šolstvu, skrbi za narodno zdravje, odpraviti nezaposlenost, in podobno. Njen cilj bi menda bil; Zmerom več SEN IN IJŠ M KANADI Poroča Janez Dobemos VOLILNI BOJ se je sprožil predsednik, veren katoličan, po vsej Kanadi. Gre |Za general- Francoz Louis St. Lauremt. Fone ali. splošne volitve, ki bodo dobno je, da bo poglavitna volil- _ - m ' ■ 1 It . .1_ _1 iknan 1/IIMt "flApioil UP- šle, katera kanadska stran- % mons) v Ottawi. Vršile se bodo te volitve dne 27. junija in tri vodilne politične stranke se potegujejo za dobro voljo volilcev.