t* ¡ Posamezna številka stane 60 vinariev 16. StevSik«. Maribor, dne 22. aprila 1S20. 54. MbH List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek m vefja t> poštnmo vred m v Mariboru s pošiljanju?« na dom ¿a telo teto '¿<\ K, pcu leta 12 K tn z» četrt ie:a 6K- — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja na; Opravnišivo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošiija do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" 4 (bivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo, « obsegalo 4 strani 40 vin., na 8 straneh 60 vin — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — UpravniMvo: Ko;oška cesta šte*. 5, sprejema naročnino, inserate in reklasnarije. It taseraie se ptačuie >d enosiopne petitvrsie za enkrat K VSO. Za večkratne ogiase primeren popust. V oddelku .Mala nazaanšfc stane beseda 50 vin. — faserati se sprejemajo do torka opoldne. Nezaprie reklamacije so poštnine proste. Z^eza vinifiarjevi V nedeljo, dne 18. aprila, dopoldne, se jo zbrala v dvorani Jugoslovanske strokovne zveze veliko število zaupaikov-viničarjev iz mariborskega okrožja. Zbrali so se, da si ustanovijo „Zvezo viničarjev." — Shod je otvoril g. Krajnc. Za predsednika shoda je bil izvoljen Jožel Gornik iz Strihovca, za I. podpredsednika A. Emeršič iz Vurberga; za II. podpredsednika J. Ferlinc od Sv. Jakoba, za zapisnikarja pa fvan Sirk iz Svečine. Govorili so: predsednik Gornik, Krajnc, poslanec Vesenjak, Repina iz Krčevine, Geč iz Vurberga, Zebot, Krepek, Knuplež iz St. Petra in Karba iz Studencev. Za mariborsko okrožje se je ustanovila Zveza viničarjev, ki pod okriljem Jugo- j nujno potrebna, ker je pri svojem težkem delu izred-slovanske strokovne zveze ustanavlja po župnijah sa-, n0 mnogo porabimo. mostojne skupine. Za vsako župnijo so se določili za-i draeinie ki vlada sedai ori nas vi- upniki, ki bodo vzeli organizacijo v roke. Glavni od-i .. > o™^6' kl sMaJ P" nas'J1 bor „Zveze viničarjev" se je tako-le sestavil: Knup- • ne ?fm0 saf° v splošnem pomanjkanju bla- lež Jožef (St Peter), predsednik; Pešl Ivan (St. Ti,. 1^Jff^^^Ti^ S^SvImoT' tta , ba ga je temeljito preosnovati. Zato zahtevamo nov viničarski red, ki naj zajamči našemu poštenemu delu tudi pošteno plačilo in omogoči nam in našim družinam vsaj skromno življenje. Zahtevamo tudi, davi-ničarji po svojih prosto izvoljenih zastopnikih sodelujejo pri izdelovanju novega viničarskega reda. 2. Viničarji zahtevamo splošno, obvezno zava -rovanje za starost, onemoglost, za slučaj bolezni in elementarnih nezgod. 3. Trenutno zahtevamo viničarji pomoč v pre -hrani, obleki in obutvi. Posebno obleka in obutev je podpredsednik: Ferlinc Jurij (St. Jakob), II. pod-j ««« P,n venžnikih in trgovcm. Zato zahtevamo edsednik; Koren Franc, tajnik: odborniki: LeV «J*™™ I. SikdFrdanck' Re^na'Andrej,' Ribič J.,Teč W^Ko- \ ,d je največjl vzrok draginje, tovšek Ivan, Kožuh Alojzij, Pen Simon, Svarc Jožef Sirk Ivan, Gornik Jožef, Krambergar Andrej, Emer- . šič Andrej, Breg Ivan, Rebernik Jožef, Zarnec Vin- * ko, Skerget Henrik, Kristl Franc in Kurnik Janez. Zborovanje je trajalo od 9. do HI. ure opoldne. Viničarji sami so z vso odločnostjo povdarjali, da ne marajo brezverske in hujskajoče socialdemokraške organizacije, ki ima edini namen, da sedaj pred vo -litvami lovi na deželi kaline-volilce. Rdeči brezverski agitatorji od takozvane „Kmetsko-delavske zveze" hočejo viničarje speljati na kriva pota iri zanesti smrtno sovraštvo med kmete in viničarje. Na shodu se je resno razpravljalo pred vsem o tem, kako pomagati viničarjem, kjer se jim godi slabo, do boljšega položaja. Tozadevni sklepi se predložijo deželni in osrednji vladi. Poslanec Vesenjak pa jih bo izročil našim poslancem. Po zelo zanimivi in živahni razpravi so se sprejele naslednje resolucije: 1. Dosedanji viničarski red je sad liberalnega naziranja in ne odgovarja potrebam viničarjev. Tre- o. Viničarji soglašajo in pozdravljajo sklepe S. L. S. v zadevi agrarne, reforme in povdarjajo, da je treba tudi velike vinograde razdeliti in sicer med o-ne, ki jih bodo s svojo družino sami obdelovali. Vi prvi vrsti pa se naj ozira agrarna reforma na vini-čarske invalide, vdove in sirote. 6. Posestnike izven države naj se prisili, da izpolnijo svoje obveznosti do viničarjev. 7. Dnina bodi z ozirom na sedanjo neznosno draginjo sorazmerno takšna, kakor je bila pred vojno. 8. Viničarji mariborskega okrožja odločno pro -testiramo proti hujskanju socijalnih demokratov med viničarji, ki hočejo napraviti razdor med kmeti in viničarji. Mi viničarji zahtevamo svojo pravico do zadnje pičice, pa pri tem hočemo živeti v krščanski vzajemnosti in slogi s kmeti, ki nam dajo našo pravico Krščansko misleči viničarji odklanjamo socialdemo -kraško organizacijo, ki ni nič drugega, nego lov na volilce pred volitvami. Zahteve koriskega ljudstva. -..•t, t vif Resolucije, sprejete na kmetskem in delavskem zborovanju v Črni na Ko-roškem dne 11. aprila 1920. 200 kmetov in delavcev, zbranih na strokovnem zborovanju dne 11. aprila v Črni pri Prevaljah zahteva: 1. Vlada naj zastavi vse svoje moči, da se neha ali vsaj omili in omeji neznosna draginja, pod katero ječijo naši kmetje v tukajšnjih goratih krajih in naše delavstvo pri svinčenem rudniku, posebno kar se tiče živeža in obleke. 2. Vlada naj pospeši volitve in odločno zahtevamo, da dobijo volilno pravico tudi ženske, ki so posebno v vojni morale same obdelovati polje. Zato jim tudi sedaj gredo pravice. 3. Vsi zbrani zahtevamo, da se za odmero do-iodninskega davka opusti za sedanji čas krivična podlaga 1600 K, temveč naj se zanaprej vzame za temelj svota 12.000 K, ki odgovarja nekoliko sedanjim razmeram. 4. Vlada naj pospeši razdebtev veleposestev, ker zlasti v našem okraju pridejo v poštev posestva grofov Thurnov in Bleiberger Bergwerk. 5. Možiška dolina ima mnogo gozdov in tudi živinoreja je razvita. Toda izvoz je zelo težaven. Zato zahtevamo, da se vlada zavzame z vsemi razpolož -Ijivimi sredstvi in pripomočki, da se v najkrajšem času zgradi po celi dolini električna železnica, ki se r.aj zveže s sosedno Savinjsko dolino, preko Ljubna, Gorn:egagrada in Kamnika z Ljubljano. Posvetovanje o pospeševanju živinoreje w Sloveniji« r .wi&í Diie 23. marca t. 1. se je pri povorio lišivu va kmetijstvo v Ljubljani vršilo posvetovanje o pospeše-v«i.ju ž vinoreje v Sloveniji. Navzoči so bili zastopniki tega poverjeništva, Kmetijske družb.», Viiovfv-vainice za živino, glavnega poverjeništva za agrarno reform--, živinozdravnikov, živinorejskih strokov» a -kov in živinorejcev iz cele Slovenije, vsi);'a skupaj o-koli 50 udeležencev. Nf dnevnem redu so bile sledeče točka: 1. Pri-&krba potrebnih plemenjakov. 2 , Licencjvacie bikov. 3.- Sposobnost tujih pasem za naše razn^re/ razde-, litev Slovenije v pasemske okoliše. 4. Živinske roz- sfavo. ."> Sredstva za zboijšanje vzreje. 'i. Plemenski siilo.,.; 7 Zboljšanje dosedanjih užitkov. 3. Zivinorej sl-n organizacije (bikorejske in živinorejske zadruge) Posvetovanje je vijdil poverjenik zai kmetijstvo g. Ja-.j kob Jat;. Po izčrpanem referatu živino»\vsl.ega nad- ; zornifca in živahni debati udeležencev .so je doseglo zoJin.enje na sledeče smernice: 1 Potrebni piemenjaki (biki, merjasci, ovni) na; se nakupujejo načel o v deželi sar,u od najboljših živinorejcev, ki redijo res dobičkanosno /ivmo . Živinorejsko nadzor ništvo naj v sporazumu s Kmetijsko družbo, s pomočjo svojih inštruktorjev in sodelo- vanjem živinozdravnikov skuša organizirati posredovanje pri nabavi plemenjakov. Da bomo lažje dobili dobre domače plemenjake, se bodo začela ustanavljati „rejska središča", Naslov, rejsko »r^dišče dobijo frod gotovimi pogoji dobri, živiuorejci, ¡„atertlt črede so zjednačene in se odlrkujejo po gospodarski lepoti (dobra mlečnost, rastnost itd.). Te črede se bodo skušalo spopolniti s priskrbo dobrih krav iz okolice in gc jim bodo dodajaii najboljši biki. Rejska središča se pa morajo zavezati,; da bodo odrejala vse spcsoii-ne bičke in jih ponudila državi za pospeševalno akcijo v nakup in da bodo odvišne telice prodajale le v oni plemenski okoliš, kateremu pripada središče. Za dobavo merjaščkov naj se na podoben način poživijo ali po potrebi na novo ustanovilo svinjska vzrejevaliSča |in zaint^resi^ajp priznani svinjerejcB za vzrejo merjaščkov. Dobrih plemenskih ovnov dobimo lahko v zadostni množini iz Solčavo in Jezer -skega, nekaj čistokrvnih petelinov sulmouob-ke pasme pa je iz Murskega polja. Za nakup* čistokrvnih bikov se bo prosilec vloži predpisani vadij in se z zaveznim pismom zaveže,, da .bo bika rabil dve leti za pleme. Razventega se bodo ob priliki beeneovanja deble dobrim oskrbovalcem bikov nagrade kot nekak letni vzdrževalni prispevek, ki se bodo stopnjevale po starosti in dobroti plemenjaka. Namen teh nagrad bo ohraniti dobre plemenjake, ki se glede ko.istnih lastnosti odlikujejo z močno individualno potenco pri podedovanju čim dalj časa za pleme. Za nakup dobrih plemenskih merjaščkov se določa subvencija v znesku polovične nakupue cene, če se prosilec zaveže držati merjasca dve leti v plemen s*o sviho za javno uporabo. Isto veJjja za ovne. Za razširjenje in utrjenje priznane salmodoiske perutnine potom čistokrvnih petelinov se namerava razdeliti v priznanih kurjerejskih okoliših nekaj petelinov.. 2. Licencovanje bikov se naj izvedi v pomladnem roku, najpozneje do konca majnika na podstavi starih deželnih zakonov za bivše krono/i.ie, vendar, pa vpeljajo za vse okraje npsledna skupna določila. a> Ob priliki licencovanja se bo vršilo premo -vanje bikov in se bodo delile nagrade za dobre bike; morebitna dokazila o gospodarski dobroti bika kakor izvleček iz rodovnika zapisnik poskusne molže bikove matere naj bikorejci prinesejo seboj. b; Pokritje potnih stroškov za licencovalno komisijo se uravna za vse okraje na enoten način (ži-vinozdravnik in zastopnik živinorejcev za okrajno glavarstvo iz državnega fonda). c) Najpotrebnejše tiskovine (seznam in pregled plemenskih bikov) se za vse okraje zjednačijo. d) Ob priliki licencovanja naj se vrši poučno predavanje o dosedanjem uspehu in ciljih živinoreje v okrajii Ostale potrebne označbe naj sledijo potem, ko stopi v veljavo enoten živinorejski zakon za celo državo; zakona ni prehitevati z[ naredbami Sprožila se je misel, da1 bi' se naj bi ,-j ob priliki licencovanja tuberkulihi^ijfali; zadavil' predlog se sprejme za prihodnjost. Nekateri udeležene; zah -tevajo poostritve dosedanjih, določil v tem smislu, da je vsak bikorejec prisiljen prignati vsako leto vse bike in bičke k pregledovanju in da se nesposobni in vsled tega nelicencovani plemonjaki morujo brezpo« go.inc skopiti. Poverjeništvo pa upa, da bo lo bikorejci iz lastne prevdarnosti, radevolje sledili nasvetu in vabilu licencovalne komisije, kr bo skušala s primernim poukom in smotreno razdelitvijo nagrad ' pojas -njevalno vplivati, Drugo leto nam bo pa" novi zakon podobna določila itak pr|neseL Zajedno z licencovanjem plemenskih bikov so bo vršilo letos pregledovanje bičkov od šestega me-\ seca naprej in se bodo za lepe bičke del.!e vzreje-\ valne nagrade, pod pogojem, da jih bo posestnik re-' dil za pleme ali pa ponudil v nakup drŽavi v plemenske svrhe. 3. V Sloveniji imamo 4 glavne pasme in sicer: j belo marijadvorsko, pšeničnn ozi.oma sivkosio po- mursko-muriško, rdeče cikasto pinegavskb in rumo -nocikasto Gisasto) rimor.dol^ o pnšmo. L Stran 2. SLOVBUSKi GOSPODA K. 22. aprila 192Ö, Razvenlega se je zadaja leta na Dolenjsko sistematično uvažala montafonska pasem v svrho zboljšanja oblik in užitka prvotne sive pasme, kakor s>; sliši s po voljnim uspehom, posebno če so pašniki na razpolago. Za malo Slovenijo je število pasem gotovo zadostno visoko? zato je opustiti, vsako nadaljno ne -plodno poskuševanje z novimi, pasmami. Dosedanji pasemski okoliši naj ostanejo neizpremenjeni. Prišel je čas podrobnega dela v živinoreji, ki se mora vr -šiti v znamenju' zboljševanja pasme same iz soba potom, prevdarnega odbiranja za pleme, ustanavljanji» rejskih središč in priprave za mlečna kontrolna društva. Ustvarimo več in boljšo krmo, to bo napravilo boljšo živino, ne pa nove pasmo. Med živinorejci naj se širi misel samozavesti in samopomoči! 4. Živinske razstave so jako važne za napredek; živinoreje; naj se prirejajo tako, da se vzbuia zanimanje za rejsko delo in stremljenje živinorejcev v širših krogih v prvi vrsti pa naj bodo razstave sredstvo pouka in zato zmirojn zvezane z. praktičnim poukom in predavanjem o dosedanjem uspehu in prihodnjem delu o živinoreji. Res odlične živali1 naj s« nagradi is primerno visoko premijo. Večjo važnost bo polagati na mlečnost pri kravah. V Sloveniji' se bo letno vršilo v jesenskem roku več živinskih razstav s premovanjem, v Solčavi in na Jezerskem tudi za ovce. V obdarovalne namene naj krajevni laktozi, okrajni zasttopi, občijne, denarni zavodi, prispevajo oo svojih močeh, naj tekmujejo v tem, da spravijo svoto skupaj, k); je jednaka državnemu prispevku. Izrekla se je želja, da se. delijo diplomi in vidni znaki, obeski, premiranim živalim: tej želji bo skušalo poverjeništvo ustreči, kakor hitro bodo razmere do -puščale. o. Kot sredstvo za zboljšanje vzreje prihajajo v prvi vrsti v pošte v pašniki, vzlasti planinski. Gorski in planinski kraji so in bodo ostali vedno vir zdrave živine, iz katerega črpajo dolinski kraji. Zato je gospodarsko največje važnosti, da se vprašanj planinskih pašnikov pxf izvedbi agrarne* reforme reši povoljno. Zahteve živinorejcev iz Bohinja, Gorenjske, Koroške in Solčave soglašajo v sledečem: planine, ki služijo živinorejski produkciji, naj se isti o-hranijo, ona zemljišča, ki so služila kedaj temu smotru, pa so se tekom let vsled pospeševanja drugih panog živinoreji odvzeli, naj se vrnejo, prvotnemu namenu. Vsled enostranske regulacije in pogozdavanja planiriskega sveta je število)živine v gorskih krajih silno padlo. Zahteve posvetovalcev so izven elo v sledeče predloge: a) Naj se izvede strokovni pregled regulacije planinskih pravic; nekdanje kmetske pravice naj pridejo zopet v veljavo. b) Planšarstvo naj spada v okvir živinorejskega nadzorništva in je nastaviti živinorejsko naobra-ženega strokovnjaka kot planšarskega nadzornika, Kmetijsko poverjeništvo hoče posvečati planšar-stvu vso mogočo pozornost, bo stopilo v stik z vsem) zadevnimi čmiteljf in skušalo priboriti živinoreji starih pravic. Kjer gre za zemljišča., ki spadajo pod a-grarno reformo, naj živinorejci skrbijo, da ižvolijo v občinske agrarne odbore energične zastopnike in se naj organizirajo v društva in skupine, kajti posa -mezniru kmetovalcem se bo oddajalo v zakup ali končno last le takšne pašnike, ki bi ne bili primerni za skupno izkoriščanje. V krajih, ki niso primerni za razvoj pašništva, naj skrčijo živinorejci, da bo imela mlada živina v bližini hleva tekališča in torišča na razpolago, kjer se lahko zadostno giblje.. Za napravo in prpravo hlevov, gnojišč in gnoj-ničnih jam se v bodoče ne bodo daiale denarno podpore, pač pa živinorejci lahko dobijo brezplačne načrte in strokovno navodilo, ako zaprosijo zato pri po-verjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani. 6. Plemenski sejmi sd bodo vršili v plemensko najbolj razvitih okrajih obenem z živinskimi razstavami, 7. Zboljšanje užitkov pri živini se mora smo-treno pričeti. Na vseh kmetijskih šolali! in bodočih rejskih središčih naj se uvede kontrala mlečnosti po načinu*kontrolnih društev. Kot predpriprava za kon-trolna^flruštva se vršijo letos po deželi molzni tečaji, pri katerih se teoretično in praktično- razpravlja o glavnih einiteljih mlečnosti, kJl so: odbira plemenskih živali, pravilna vzreja telic, molže, krmljenje, snaga, zrak in svetloba. Kraji, kjer se smatrajo taki tečaji potrebni, naj se pridno priglašajo pri poverjeništvu za ki! etijstvo. 8. Živinorejske organizacije (bikorejske in živinorejske zadruge) se v Sloveniji1' z malimi častni -mi izjemami niso mogle povoljno razviti, ker so se preveč postavljale na stališče državne podpore in zahtevale od članov premalenkostnih deležev. Od ze obstoječi h zadrug se bodo zbirali podatki o njih de -lovanju; nadaljnega ustanavljanja se pa začasno ne more priporočati. Živinorejska organizacija se bo izvedla po občinah na ta način, da si občinski odbor iz svoje sredine izbere „živinorejski odsek", kateremu je naložena skrb za povzdigo živinoreje v občini. Taki živinorejski odseki se bodo osnovali na podlagi začasne naredbe, ki bo v kratkem izšla. Končno se je kot naloga najbližje prihodnosti pripoznalo sledeče: ustanovitev živinorejskih odsekov po občinah, priklopitev planšarstva živinoreji in ustanavljanje rejskih središč. Živinorejci! V kratkih potezah smo vas seznanili z načrtom za povzdigo živinoreje:' podane so splošne smernice, na podlagi katerih najde vsak svoj določen delokrog. Zdaj pa s polno paro na delo, da v kratkem nadomestimo to, kar nam ¿e vojna izničila, ( Politični ogled. Jugoslavija. Italijani bi radi opeharili Jugoslavijo za Reko. Italijansko časopisje je naenkrat začelo ponujati nam Jugoslovanom Skader za Reko . Te dni §o se vršile v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani velike manifestacije (slavnostni sprevo -di), kjer se je naglašala življensko nujna posest Reke od strani Jugoslavije. — Zelezničarska stavka. Po celi Jugoslaviji je izbruhnila splošna stavka vseh železničarjev. V celi Jugoslaviji ne vozijo vlaki. Vzrok stavke je baje zahteva zboljšanja sedanjih plač, katere so imeli železničarji doslej itak najboljše. Ako ugodijo železničarjem danes in jim povečajo plačo, bodo zahtevali čez 14 dni zopet povišanje. Na drugi strani pa ima ta štrajk politično ozadje, da bi se s stavko pripomoglo komunistom na po' vršje. Vlada se sicer pogaja z zasiopniki železničarjev, a kljub pogajanju je odredila, da morajo vsi stavku joči železničarji od 22. do 38. leta se iakoj javiti k orožnim vajam. Vojaška suknja jih bo spametovala v toliko, da bodo rajši delali in ne samo mislili na kak štrajk. — Radi železničar s-ke stavke se tudi ni moglo sestati narodno predstavništvo dne 19. t. m., kakor je bilo objavljeno, ampak je prva seja parlamenta določena na 27. t. m., ko bo železniški promet zopet upostavljen. Nemčija. Od Nemčije zahtevajo: Francoska in Belgija ter Italija, da izpolni vse pogoje, katere jej narekuje mirovna pogodba. V Nemčiji so se razburkane razmere zopet pomirile, ker je vlada zmagala nad komunisti. — Mirovni posvet. Mirovna konferenca se je zopet sestala za 8 ali 10 dni v San Remu. Razpravljali bodo pri tej priliki o jadranskem vprašanju, o razorožitvi Nemčije in o Turški. Teh posvetov se udeležuje tudi veliko število vojaških strokovnjakov. Cehoslovaška. V Cehoslovaški so se začele volitve v čehoslovaško narodno skupščino. Po dosedanjih obvestilih o izidu volitev zmagujejo povsod socija-listi. Avstrija. Državni kancler dr. Renner se je vrnil iz Rima. Prihodnji sestanek med italijanskimi in avstrijskimi državniki bo v Benetkah. Pravijo, da bo posetil Dunaj italijanski ministrski pred -sednik Nitti. Na Dunaju bi se naj zaključila prehranjevalna pogajanja med Italijo in Avstrijo. — Stavka. Na progi južne železnice stavkajo železničarji , ki zahtevajo povišanje plač. Tedenske novic«'. Bogoslovje v Mariboru. Letos se lio delil prvi trišji red ali subdijakonat dne 1. majnika, drugi višji red ali dijakonat dne 1.. junija in tretji višji red ali svetomašniško posvečenje dne 7. julija. Te redove bodo prejeli ti-le gg. bogoslovci četrtoletniki: Ferk Miloš iz Slovenjgradca, Glavnik Franc iz Skal pri Velenju in Vrhnjak Lojze iz Pameč. Castitaino! — Ton-zura in štirje nižji redovi so se delili dne (>., 8. in 10. aprila. Te redove so prejeli slerječi gg. bogoslovci 2. leta: Granfola Ivan od Sv. Lovrenca v Slov. gor.: Jeraj Franc iz Rečice v Savinjski dolini; Karo Tone iz Vranskega: Presnik Josip iz Zdol pri Brežicah , Radanovič Tončo iz Kapel pri Brežicah, Zdolšek Al. iz Ponikve ob južni žel., in pa trije gg. bogoslovci iz Koroškega: Bliiml Rudolf iz Ziljske doline: Nadrag Lojze iz Loč pri Bačah; Trabesinger Lenart iz Tin ja pri Prevaljah. Castitamo! — Radi bolezni je dobil začasen dopust g. bogoslovec Jurij Guzej od Sv. Jurija ob južni žel. Prepoved alkohola v Sloveniji Deželna, vlada za Slovenijo je izdala odlok, v katerem je do orekli-»a prepovedano točenje, kakor tudi prodaja vseh alkoholnih pijač, kakor vina, piva in žganja v zaprtih in v nezaprtih posodah in steklenicah. Prepoved je veljavna za vse pokrajine Slovenije. Kdo je kriv draginje živil? Socialni demokrati in liberalci kričijo, da so „klerikalci" krivi draginje. In, mnogi neuki ljudje to kar slepo verjamejo. Stvar pa je čisto drugačna. Ko je bil dr. Korošec lansko leto prehranjevalni minister, je hotel ob novi letini leta 1910 zaseči ali rekvirirati velike zaloge žita v Bana-tu in drugih južnih krajih. Država bi bila tedaj ku -pila žito za približno 2 K 1 kg. Zaseženo žito bi se bilo spravilo v skladišča in država sama bi razpolagala z njim. Ona bi bila lahko do dobra preskrbovala vse naše kraje s ceno moko in žitom. Strokovnjaki so preračunali, da bi mi lahko imeli, če bi šlo po načrtu dr. Korošca, danes moko po 4 — 5 K 1 kg, koruzo po 2 — 3 K. A kdo je ta velikopotezni načrt preprečil ? Liberalci in socialdemokrate so zag -nali proti dr. Koroščevemu načrtu grozen vik in krik, češ, Korošec hoče zopet uvesti rekvizicijo. In slikali so naši liberalci groznega Koroščevega rekvizicijske-ga zmaja kmetom na svoj papir in ga opisovali na svojih shodih. Zakaj? Zato, ker so zahtevali za žito in moko prosto trgovino in zato, ker so verižniki in vojni dobičkarji njihovi najboljši in malodane edini somišljeniki. Avgusta 1919 je potem prišla liberalna in socialdemokraška vlada na krmilo, ki je na ljubo bogatim vojnim dobičkarjem proglasila za žito in moko prosto trvovino. Izdajala je svojim prijateljem izvoznice. Z veriženjem iz roke v roko, z neprimerno velikim izvažanjem se je cena žitu in moki dvignila na sedanjo grozno višino. Banatski kmet je dobil za \ žito samo 2—3 K, a visoko ceno so nam napravili li-. ' beralni in socialdemokraški verižniki. To so glavni krivci draginje! Rdeči hujskači na deželi. Od židovskih ter od delavskih žuljev se živečih socialdemokraški h voditeljev nahujskani štrajkujoči socialdemokraški železničarji so se razpršili te dni po deželi, kjer verižijo , pijančujejo in širijo naravnost neverjetno hujskajoee vesti proti vladi, naši stranki in celo proti državi ' Ljudstvo je vsled neznosne draginje, ki so jo zakrivili ravno liberalci in socijalisti s svojim verižni št -.vom, itak dovolj razburjeno. Sedaj pa Se prihajajo ti rdeči petelini s hujskanjem prilivat olja na žrjavico ljudskega razburjenja. Zahtevamo od politične oblasti, da izda strogo naročilo orožniškim postajam, naj pazijo na rdeče prekucuhe, ki prihajajo rovarit na deželo. £ Bojni načrti samostojnežev. Od Sv. Ruperta v Slov. goricah se nam poroča: Naši samostojneži iz Strme gore se kaj čudno obnašajo. Pri oerkvi sto.ie skupaj, kakor kak generalni štab. Na Velikonoč je imel eden teh generalov na svoji suknji več blešče rv.h dekoracij rajne Avstrije, da je izgledal kakor • kak general, ljudje so pravili, daje bil poglavar tukajšnje „Samostojne." Lepa prikazenl Preklic. Sv. Martin pri Vurbergu. Ivan PeKanr i Marija Pehan in Ivan Pehan ml. v Spodnji Koreni , prekiičujemo javno svoj pristop k Samostojni kmetij ski stranki. S to stranko, ki dela samo zsago, seje sovraštvo med naše ljudstvo in ki združuje krog sebe narodne odpadnike in ljudi take vrste, nočemo i-meti nič opraviti. V naših krajih se vsak zaveden človek sramuje biti pri Samostojni. Konjska dirka in manifestacija v Ljutomeru Dne 13. maja — na Križevo — bode v Ljutomeru velika konjska dirka in obenem manifestacija za Jugo --slovansko Matico. Razna društva v naši soseščini prosimo, da isti dan naj ne napravljajo svojih prireditev, temveč se naj v obilnem številu udeležijo slav-nosti v Ljutomeru. Smrt vzorne žene. Dne 5. t. m. je umna v Srednjem Gasteraju pri Sv. Jurju v Slov. goricah vrla kmetica Marija Sver, ki je bila še le nokaj mesecev v drugič poročena. Njeni sijajni pogreb je nit dokaz, kako splošno je bila rajna priljubljena. Sve -tila ji večna luč! Mladost, glasilo slovenskih Orlov, je letos krasna! Dozdaj so izšle 4 številke. Članki posegajo pr<< v temeljito v fantovsko življenje. Krasen je dr. Srebt-ničev članek »Spoštuj žensko, spi - štuj dekle!" v2.-3, štev. in dr. Ušeničnikov: „Vera — zasebna reč?" v 4. Štev. Drugi članki razpravljajo o fantovskem veselju, o treznem življenju, o far -lovskih večerih, o gledališkem odru i. dr. Bogato je zastopana telovadba in orlovska'poročila, tudi iz zasedenega ozemlja, celo Cehoslovaške, Franooske, celo iz Amerike. Mladost stane za Orle na leto 20 K. Orli, naročajte jo. Ce ne more vsak zase, pa jo naročajte skupno. Citatelji „Glasnika najsvetejših src!" Povest. „Vrt Marijin", ki ste jo brali leta 1918 in 1919 v „Glasniku", je izšla ravnokar kot posebna knjižica. Obsega 243 strani in stane samo 3.50 K. Naročajte jo v tiskarni sv» Cirila v Mariboru. Kdor naroči Ifr izvodov, dobi enega povrh. Gospoda pstw®M Vinogradno poročili. Knton Kosi« (Iz ormoško-ljutomerskih goric; sredi meseca aprila.J Vsled izredno ugodnega vremena v mescu marcu so se letos vinogradna opravila, zlasti pa prva kop, že v minulem mescu dovršila. V prejšnjih letih, posebno pa med vojno, smo bili vinogradniki v prav velikih skrbeh radi delavnih moči, a letos smo bili teh skrbi rešeni, zakaj vsak vinogradni posestnik j« lahko dobil toliko težakov, da je v najkrajšem čas» dovršil prvo kop, io velevažno goričko delo. A tudi grobalo se je mnogo, zlasti na mestih, kjer so se v vinogradu pokazale goličave. Ko smo obnavljali pred 20 leti po trtni uši upostošene vinograde, so nam vinogradni strokovnjaki zatrjevali, da bo trta na mo -derni način zasnovana in odgojena, trpežna in v vsakem oziru odporna, toda odpornost na ameriško podlago cejdiene domače trte se je z majhnimi izjemami slabo obnesla, zakaj tudi pri najuzornejšem obdelovanju prenovljenih vinogradov je začela trta hirati < To je vzrok, da so se viničarji lotili zopet starinskega grobanja, ne oziraje se na ameriško podlago — žlahtna rozga se položi v zemljo, da požene koreni -ne in tako bomo imeli vinogradniki prej ali slej zopet gorice brez ameriške podlage. Viničarja tolaži pri tem delu zavest, da bo vinograd i brez ameriško podlage \strajal 15—20 let, a zatem se bo delalo zopet na novo. Pri tem delu se prihrani vinogradniku veliko stroškov. Le pomislimo, koliko stanejo danes oep-ljene trte, koliko rigolanje in pri tem je treba čakati še tri do štiri leta na sad. Spričo bajnovisokih cen bakrene galico, žvepla itd. so nekateri vinogradniki začeli šmarnijco (nepo-srednje rodečo ameriško trto), ker ta trta ne zahteva ne škropljenja z modro galico, ne žvepljanja, in naj-situdi daje bolj divje vino steničjega okusa (nekaterim ta okue prija, drugim zopet ne), se je v posled - 22 »t»i!i'a SLOVENSKI G#8P«BAR. Stran 3. njem času tudi ta pridelek tukaj dobro plačeval. Pomniti pa gre, da slovesa nafte omoško-ljutomerske vinske kapljice šmarnica na noben način ne bo pcrv -zdignila, pač pa nasprotno. Kar se tiče vinskih zalog, so te že prav majhne. Lani (1919) je pridelal skoraj vsak vinogradnik komaj šestino od množine iz leta 1918. Leto 1919 je bilo vobče za vinogradnike neugodno, mislili smo celo, da bomo pridelali „meksikanerja". t. j- tako kise-lico, kakor leta 18(54, toda v poslednjem času se je Bog z milim očesom ozrl na naše vinske gorice ter dal vreme, ki je dobro služilo vinski trti. tako, da še smo pridelali vendarle dobro kapljico, četudi malo. Izborni letnik 1917 se najde samo še tuintam in še ta ni naprodaj. Kdor ga je hranil, lahko ga je sedaj prodal po 28—30 K liter. Cena letniku 1C18 se suče okrog 16-18 K, Jetniku 1919 pa 18-2-1 K, kakoršno je pač blago. Nekateri vinski pivci se čudijo tem ogromnim cenam, ne pomislijo pa. da so tudi cene drugim predmetom neizmerno poskočile. In končno: Vino ni živilo, kakor n. pr. kruh, meso itd., ampak samo „predmet za uživanje"; kdor pa hoče uživati, naj plača , kakor mora tudi vinogradnik drago plačati vse, kar je za pravilno obdelovanje in vzdrževanje vinograda potrebno. Sicer pa mi mora pritegniti vsakdo, ki z odprtimi očmi gleda v svet, cla cena vinu nikakor ni previsoka, sicer bi se ga nekoliko manj popilo, a tudi manj pijancev bi hodilo okrog po naši ljubi novi domovini. ___ Novo sredstvo proti grozdni plesnobi. Velepos. Hornicki v St. Ilju v Slov. gor. je baje iznašel novo in zelo uspešno sredstvo proti grozdni plesn6bi. Mož je menda sam dosegel dobre uspehe v boju proti tej nevarni bolezni vinske trte. Dobro bi bilo, da bi se strokovnjaki zanimali za iznajdbo ter jo preiskali, ali ima res kako vrednost ali ne. Veleposestva na Slovenskem. Na Slovenskem je krog 400.000 oralov veleposestev. Od teh je tričetrt v rokah raznih nemških, italijanskih in madžarskih plemičev in graščakov. Licencovanje plemenskih bikov v mariborskem okraju. 1. Dne 3. maja 1920 ob 8. uri v Mariboru v Magdalenskem predmestju pri gostilni Rapce, za občine- Bistrica pri Limbušu, Bistrica pri liušah, Ru-še, Limbuš, Lobnica, Smolnik, Bresternica, Jelovec Kamnica, Sv. Križ, Rožpoh, Boč, Janževa gora, Selnica ob Dravi, Slemen. Pekre, Radvina, Razvanje , Studence, Tezno, Vrhovdol, Dogoše, Sv. Miklavž Po-brežje, Zrkovce, Krčevina, Lajtersberg, Sv. reter mesto Maribor, Ciglence, Zg. Duplek, Sp. Duplek m Sv. Martin pri .Vurbergu. 2. Dne 4. maja 1920 ob 8. uri v Slivnici pri gostilni Lesjak, za občine: Bohova, Fram, Sp. Hoče, Loka, Morje, Orehova vas, Rogoza, Skoke, Slivnica, Gorica, Ješence, Sv. Marjeta n. Dr. polju, Podova, Rače, Zg. Hoče, Pivola Pohorje, Ranče. 3. Dne 5. maja 1920 ob 9. uri v Št. Ilju v bi g. pri gostilni Polak, za občine: Jarenina, Kaniza, Polička vas, Vukovski dol, Zg. Jakobski dol, Plodersm-ca, Ceršak, Cirknica, St. Ilj, Selnica ob Muri Rac, Spilje, Vilič. 4. Dne 6. maja 1920 ob 9. uri v Pesnici pri gostilni Likavec, za občine: Dragučova, Gruso va, Sv. Marjeta na Pesnici, Pesnički dvor, Vosek Sp. Jakobski dol, Dobrenje, Gradiška, Na Ranči. 5. Dne 7. maja 1920 ob 9. uri v Sv. Juriju na Pesnici pri gostilni Bračko, za občine: Zg. Sv Kungota , Sv. Jurij ob Pesnici, Plač, Slatinski dol, bpicmk , Svečina, Vrtiče, Gradišče, Klane. 6. Dne 8 maja ob 8 uri v Sv. Lovrencu na Pohorju pri gostilni Koder, za občine: Cinžat, Kumen, Lehen pri Ribnici Sv. Lovrenc na Pohorju, Recenjak, Rudeč breg. Istočasno se bodo ogledovali in premirali tudi bicki stan od šest mesecev naprej. Za obdarovanje plemenskih bikov dovoli država 4700 K in okrajni zastop Maribor 1050 K, skupaj 5750 K, za lepe bičke pa nagrade v skupnem znesku po 2350 K. Pri tej priliki bode drz. višji živinozdravnik gospod Pirnat predaval o umni živinoreji, . Kako ie na Dunaju in sploh v ¡Avstriji?, .Veliki teden joveljalokonj.sko meso 1 kg 10C> K konjskaje tra 1 kg 96 K: srečen tisti, ki je kaj dobil. Za Veliko noč se je dobilo zmrznjeno goveje meso 10 (lkg za o-sebo, sprednje 96, zadnje do 124 K 1 kg, teletme m. Prešičevo meso imajo samo tihotapci m pri teli velja 1 kg 150-180 K; znan je slučaj, da je neka družina plačala za šunko 1500 K. Dobili so na Dunaj zmrz -njene zajčke (kunce) iz Avstralije 1 kg <0 K. len pa vendar ljudje niso radi kupovali, ker je bila zivalica zmrznjena in odrta brez glave, zelo podobna mački; mogoče so bile tudi vmes. Prodali so jih polagoma , brez nastavljanja. Vino velja najcenejše 40 K; pivo 1 vrček 4 K • v kavarnah se dobi precej dobrega, a cene zmore le milijonar. Fižol, leča, grah se dobijo uri tihotapcih po 40 K, sladkor 180 K, krompir16 K, kava 180 K. 1 slanik stane 8 K. 1 jajce 12 K, špina-ča na trgu javno 16 K 1 kg, repe in zelja ni. Zvep-lenk v trgovini ni, tihotapec pa prodaja zavoj z 10 škatljicami za 30-40 K: slaba marmelada s saharinom vel[a 1 kg 50-60 K: sir dobi, kdor prinese kako zdravniško spričevalo, katero tudi ni zaslon Premoč stane 1 kg 5 K; drva 1 kg 2 K. Viržinka velja pcxf roko 5 K, cigareta Šport 1 K najslabši tobak za cigarete 20 K, tobak za pipo 10 K m tudi več Od vlade je došel odlok, da smo vsaka banka izplačati za 1 srebrno krono - 23 papirnatih! Vrednost italijanske lire pada. Zadnje dni je vrednost italijanske lire močno padla, le dni je paa-la veljava lire celo na K 5.60, to se pravi, da se je dobila lira že za K 5.60, dočim je pred tetini veljala lira 8—9 K. Boj majnikov® mu hrošču. ¿ožTPriol,' slrok'. učitelj, " ' Topli solnčni žarki so izvabili letos naravo, da je odela spomladno obleko skoraj celi mesec, prej, negu je bila njena navada. Posebno krasni so naši sadonosniki. Človeku se zdi, da gleda morje cvetk, ki jih je pričarala na dan tajna sila večnolepe spomladi. Toda ni se še odprl zadnji cvet in že se ie pojavil hud in grd sovražnik, ki nam preti uničiti brezobzirno, kar nam je naklonila dobrotna narava. Ta sovražnk je vsakem dobro znani majnikov ali ru;a-vi hrošč, ki1 obletava našo sadno drevje zadnji čas kar v celih rojih. Majnikov hrošč se živi z listjem in cvetjem in ogloda dostikrat drevje do golega. Listje je pa za drevo življenskega pomena, kajti ono tvori pljuča in želodec drevesa. Z listjem diha drevo, kakor diha s pljuči človek in žival. Zeleno listje sprejema iz zra-ka ogljikov dvolds in ga pre-snavija v škrob, sladkor, beljakovine in druge spojine, ki jih rabi drevo neobhodno za svojo rast in za razvoj sadja. Le drevo z bujnim in zdravim listjem zamore dobro rasti in razviti debelo, sočno in sladko sadje. Drevo, ki ga je objedel majnikovi hrošč, zaostane v razvoju, sadje, kar ga je na njem ostalo, ostane drobno, krmežljavo in nevkusno, Drevo oslabi tako, da traja več let, preden pride zopet k svoji prvotni moči. Iz povedanega sledi, da je Škoda, ki jo povzroča ta škodljivec, ogromna in znaša, če upoštevamo samo Slovenijo več milijonov kron. Proti tem kvarjjivcu moramo zato brezobzirno v boj, zatirati ga moramo povsod in z vsemi sredstvi. Da ga bomo lahko zatirali z večjim uspehom, je potrebno, da poznamo ysaj v glavnih potezah njegovo življenje. Ko so se hrošči mesca maja. nažrli in sparili, poginejo samci, samice se pa zarinejo v zemljo, kjer odložijo po 40—60 jajčič. V teku enega mesca izlezejo iz; jnjčič ličinke, ki jih poznamo pod imenom ogrei. Ogrci so, ko dorastejo o cm dolgi, belo -rumene barve in imajo rujavo glavo. Odlikuje jih brezpnmerna požrešnost. Žive se s koreninami naj -razlrčnejših rastlin, od nežne solate do visokega io mogočnega drevesa. Ker ostaneio ogrci 3—4 leta v zemlji, doprina-šajo veliko škodo, škodo, ki je mnogo večja nego ona, povzročena po hrošču samem. Ko so ogrci dorasli, kar se zgodi v našem podnebju povprečno v treh letih, se v teku poletja zabubijo. Iz bube prodre po dveh mescih hrošč, ki pa ostane čez zimo lepo v zemlji,. Selo prihodnjo spomlad, ko se je zemlja dovolj ogrela (aprila, maja), pri-rijejo hrošči na dan in se napote, nemudoma na zelene rastline, sadno in gozdno drevje, kjer začnejo ¡■znova svoje uničevalno delo. Majnikovega hrošča moramo zatirati kjerkoli ga naletimo, na sadnem pa tudi na gozdnem drevju in grmovju v bližini sadonosnika. Z najboljšim uspehom ga stresamo iz dreves ob jutranjih urah na spodaj pogrnjene rjuhe. V tem času so hrošči okorni in padejo na tla, dočim postanejo pozneje živahni in pri tresenju odletijo. Nalovljene hrošče spravimo v vreče ali košare, jih polijemo s kropom, nato pa pokr -mimo svinjam ali kuretini. Ce nimamo zanje boljše uporabe, jih spravimo na kompost, ki ga s tem iz -datno izboljšamo. Ni potreba povdarjati, da moramo uničevati tudi ogrce, kjerkoli jih najdemo. Izborno pomoč nam nudi v tem oziru krt, ki se preživlja večjidel z ogrci. Pa tudi vrane in škorci pobirajo pridno 4o mrčes za plugom in jih pri tem delu nikar ne motimo. Sedaj pa nemodoma nad hrošče vsi, komur je ležeče na tem, da pridelamo letos dosti sadja! Le z enotnim in smotrenim zatiranjem bomo dosegli uspehe in se ognili škodi, ki nam jo ta škodljivec lahko povzroči. Dopisi. Sv. Marjeta ob Pesnici. Liberalni gromovnik. profesor Voglar je dne 12. t. m. hotel prodajati v Rombekovi gostilni svojo demokratsko robo, a mi kmetje smo mu dostojno pokazali pot) v Maribor. Takih straši i ne rabimo. Svečina. Nov siovenski občinski napis obuaie Slatinski dol pri mostu blizu cerkve je nekdo uma -zal s človeškim blatom, Opravičeno sumimo, da je to delo onega velikega „Jugoslovana", za katerega se nek mariborski liberalni rodoljub poteguje s tako sveto vnemo. Ljudje,s prstom kažejo za človekom, ki še danes tajno ruje proti državi, ki vrta in poskuša zopet na vse mogoče načine priti pri nas do komande — Odstavljeni nadučitelj Jamnigg od Gornje Kun-gote tudi zasluži, da se njegovo „delovanje" kontrolira« OrntOŽ. Gospod urednik 1 V „Straž}" ste priobčili imena romarjev, ki so se vozarili na Dnnaj tožit Slovence. Bi li ne bilo umestno še priobčiti imena onih propalic, ki so doma z vso gnju-sobo tožarili in preganjali Slovence? Skoro v v vsakem kraju poznamo take propalice, ki so med vojsko pokazali svoj patriotizem s tem, da so tožarili poštene Slovence in jih pomagali preganjati. Ne samo, da so ovajali, tudi pričevali so krivično pred sodnljami. Za svojo gnju-sno delo so bili bogato oškodovani s podelitvijo ra vojnodobavnih r1 xb, z oproijttvjjo od vojaške službe, s častnimi odlikovanji itd. Taki ljudje so med vojno bogateli samo na račun poštenih Slovencev, katere so pomagali pritiskati ob tla. In kako se godi tem ljudem danes v Jugoslaviji? Nič slabše kot poprej v stari Avstriji! ie prednost imajo tuintam pred zavednimi in nekdaj preganjanimi Slovenci. Naravnost neverjetno kake nazore imajo danes vodilni možje če trdijo, da gre zato, kdo je danes zanesljiv Slovenec in ne kdo je bil nekdaj, ko je šlo zato, da si Slovani priborimo Jugoslavijo. Marsikateri Slovenec v stari Avstriji ni mogel priti do kruha, tudi v Jugoslaviji ne dobi službe in sedi pri prazni skledi, medtem ko se propalice vrivajo v ospredje in uživajo svoje nekdanje časti in službo nemoteno naprej. Tudi tukaj treba odpomoči, da pridejo pošteni, nekdaj preganjeni Slovenci do svojih pravic. Propalicam treba stopiti povsod pošteno na prste in preprečiti, da elementi, ki so v Avstriji delili spričevala nezanesljivosti Slovencem, svoje delo v Jugoslaviji ne nadaljujejo Središče. Na zadnjem občnem zboru naše Kmetijske podružnice so pri volitvi delegatov naši samostojne/' grdo pogoreli, V svoji jezi se hočejo zda¡j radi poraza pritožiti "n dokazati, da je 10 več kakor. -8. Pri modrosti naših samostojnežev je mogoče mji-l ovo upanje, da se jim t i dokaz posreči! Bodemo videli! Planina. Cenjeni gospod urednik! Upam. dane boste nevoljni, ko se oglasim v vašem cenjenem listu „Slovenski Gospodar" kot staremu na.šemu prijatelju« Kakor drugje, tako se je spremenilo tudi tukaj v na* šem planinskem trgu po preobratu. Vsled preobrata je prevzel županstvo mož, po poklicu mali kmet in čevljar. Ker je bil pa poprej na videz nekako katoliškega prepričanja, je prišel kot tak po milosti naših' klerikalcev v občinski odbor in ob enem bil izvoljen cerkvenim ključarjem. A sedaj pa čujte in strmite! !j Kakor hitro je postal župan, je pokazal takoj svojo pravo politično barvo. Začel se je pajdaših s prejšnjimi štajerčijanci in socijalisti ter sploh z vsemi zar* grizenimi sovražniki naše Slovenske Kmetske Zveze.-Zborovan j Kmetske zveze se ni udeležil, pač pa zborovanja samostojnih. Njegova duševna hrana je seveda „Kmetijski list", katerega sledovi se že kažejo na njegovem sinu. Na vso moč si prizadeva, kako bi dobil več pristašev k tej puhli strančici, da bi potem zmagal pri bodočih volitvah. Pa ne boš, Franceljček li Razni zotlerji, svinjski mešetarji in par oštirjev ti ne bodo priborili zmage. Zato bomo že mi stari zve -zarji skrbeli. Do tistega časa pa: Z Bogom! Verače. V času podpisovanja majniške deklaracije so se vse občine z navdušenjem izjavile za is* to, le naša občina je delala žalostno izjemo. Temu se pa ne moremo čuditi, če pomislimo, cla ji načeluje mož, ki mu politično obzorje ne sega čez sosedov plot, ki posebno naglaša, da njemu „je vse eno, Nemec ali Slovenec", samo da plača. Ves svoj denar ima v — nemških bankah in na njegov pritisk menda ni prav nobena občina podpisala, toliko vojnega posojila kot ravno veračka. Celi čas vojne je imel župan Anton Bovha aprovizacijo v rokah, pri kateri se je njegova mastna malha na račun bednega, izmozganega ljudstva napolnila do vrha. Pri nas ubožne izkaznice še sploh niso prišle nikoli do veljave. Ubožne karte je dobil le tisti, od katerega je imel župan kako osebno korist, ,ne glede na to, kako premoženje poseduje. — Obračamo se javno na Vas, g. župan Anton Bovha:i 1. V začetku aprila ste dobili 68 kg sladkorja od u -božne akcije, % kg na osebo; zakaj niste razglasili tega sladkorja in zakaj ga ne oddaste svojemu namenu? Je li šel zopet kot običajne na Hrvaško po 60 K?, 2. Zakaj nimate nikoli določenega stalnega uradnega dneva in ure? Zakaj pustite stranke čakati vsigdar najmanj pol dneva? Je-Ii občina radi župana, ali pa obratno? Pričakujemo, da boste na naše javno vprašanje odgovorili, sicer bomo prišli še z drugimi rečmi na dan. Avstrijski duh mora izginiti tudi iz naše občine! Narodno vlado v Ljubljani prosimo, da po-sveti nekoliko svoje pozornosti temu našemu dopisu! Orlovski vestnik. Okrožna prireditev vHočah. \3 smislu sklepov zadnje okrožne seje je odbor izdelal podroben vspored orlovske prireditve Mariborskega okrožja. Odsekom dopošljemo v kratkem vabila in tudi plakate za to prireditev. Glede izdatkov za zajtrk in obed naznanjamo, da stane oboje skupaj 10 K. U-deležbo je treba priglasiti najkasneje do 5. maia na naslov okrožnega podpredsednika (Fr. Polak, kaplan. Hoče). Opozarjamo odseke, naj pridno vežbajo proste vaje, da bodo mogli z velikim številom telovadcev nan stopiti pri javni telovadbi. K prireditvi vabimo tudi druge mladeniške in dekliške ter izobraževalne organizacije mariborske okolice. Na svidenje dne 13. mar1 ja v Hočah! Bog živi! Teharje. Dne 13. junija 1920 se vrši na Te-harjih orlovski tabor Celjskega okrožja. Domači odsek in vse druge naše krščanske organizacije so že pridno na delu, da poskrbijo, da se razvije tabor y veličastno manifestacijo orlovske misli. Največje za nimanje pa vzbuja nova zastava tukajšnjega odseka, ki bo isti dan blagoslovljena. Načrt za zastavo je izdelal g. arhitekt J. Vurnik v Ljubljani. 2e ime g. arhitekta jamči, da bo zastava prvovrstno umetniško delo, ki se bode z lahkoto merilo z vsemi drugimi slo* venskimi zastavami. Torej na svidenje na lepih Te-harjih! Bog živi! Stran 4. SLOVENSKI GOSPODAR. 22. aprila IS Žil. mow* Mala naznanila. za Podpis»»)» nista plažitelja dolgove, katere bi kdo napravil na ime . Ko'ar in Franca Kolar S79 iz Čie-jevei. Jurij lutaršnik »1 kar in pleskar, Maribor, Bran-«liso-a ulica 8, se priporoča za izvrševanje vseh v to stroko «padajočih del. 351 Na vrnlvie se anier. Slovence! Podpisani prosi, ako je no-gič« kateremu znan BERGLEZ JOŽEF t službi in stanujoč leta 191« v Pittsburgu Hospital v Ameriki. Protim dotičnega prijatelja iz človekoljubja naznaniti to sinu Bergles Ferdinandu sprevodnik, Maribor, Aleksandrova cesta 49. 870 Kupi see Najvišjo ceno za 286 ovljo volno. oprano in neoprano plaž» edinole I OSWALD, Veiikovet, Koroško. Proda se s Na prodaj mlinski kamni za žrmlje, dalje lepi brusni in kosni k&inni, t.-na po dogoíorn. Joief Planina, Ro-> gatee. 830 KRALJEVI VRELEC se dobi na dabelo v celih zabojih oli p» ui urobao v steklenicah pri * Frsnju Novak, trgovcu v PODOVI pošta Račje. Edtnit zRlonn za Dravsko polje. S**ali hram blizu cerkve, pripraven za vsako obrt b 6 stauovanji, sočivnik, vse novo popravljeni, se proda. Sjbulgasse ste». 5, Studeaci pri Maribora. 377 POZORi Prodam posestvo blizo PoljVan, sestoječe iz vinograda, travnika in hoste, toeri 4 '/j oralov. Zraven tudi imeniten kamnolom za apno. Hiša v dobrem stanu. Cena po dogovoru. Naslov v upravniŠtvu. 878 HiSa v Varttidinu 7 sol) z inventarjem, dobro idoča koncesija 150,000, mestno-obitelj-ska hiša 2 sin.novanji, velik vrt, gospodarsko poslopje 160.000, posestva od 100.0 0 navzgor, hotel itborna lega 1,000.000 K posredovalnica za posestva ^Rapid", Maribor, Gosposka ulica 28. 338 Ravno so došle vrčjemRožiiie lílrga Izíüozbic-styyaio razpošiljam bo celem traljest. po zeioniztili cenah; Čaj Ka?c Kakaa Riž a Kandsljne Olje e m Čokolado Silo ■s iS Paprik» Bc-mbone Žafran Konjak Vanilija j! Rum Rožiio SllTOTkO Fige Slive Paradižnik Srem) aa S Rozine Sveča Ci m Dišave Testenine m Limone Žve;lo Pomaranč« Gall 00 Anton Močnik CELJE, GLAVNI TRG. Plošče i ta brnšenje žag, prvovrstne kakovosti prodaja FRANC SWATY, tovarna za izdelovanje umetnih brusnih kamnov Maribor, Bismarkstr. 5. Siadkorm bolezni, »s bolszfii jeter in ledvic, otekiini želedta in čreves, kroničnemu katarju želodca in čreues, žotžneiiiu kasnnu, hemoroidom i?s bolezni mehurjo, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda „Rogaika Slatina". km Slatina največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. — Hydrotherapija, elektroiherapija. :-: inhalatorij, gimnastika in zdravljenje : : Bc^pelli z ogljikovo kislino solne, stiirečne, parne, zračne, solnčne kopeiji in kopeiji k vročim zrakom. Vojaška sodba (42 mož, med istimi absoivirani konservatoristi). Za vsakovrstna zabave je skrbljeno, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.) Sežiga od 1. mml® do 15« oktobri» VABILO 1 redni občni zbor IJndste hranilnice ii pojil« t CELJU x©gr. asadjiag-e z 3a.e©rja,e3®».o zarezo, kateri s« vrši v nedeljo, dne 2. aaja 1920 ob 10. uri dopoldne v posojilnični posvetovalnici. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva, 2. Poroiilo nadiorstva, S. Potr euje računskega eaključka s» 1. 1919, i. Siepanje o raideliivi čistega dobička, 6. Nadomestna volitev dveh članov naoelstva, 6. Slačajuosti. Ako bi ta ob ni ¿bor oi> navedenem časa ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drnsj občai zbor, kateri je sklepion bree oiir« na števil« došlih zadružnikov. 37 fi Nuielsftr®. Ravnateljstvo« Službe s Ui@nec iz dobre hiše, pošten, se «prejme takoj ▼ trgovino z mešanim blagom v. Dobovi pri itrežic&h ob Savi A Krošelj, nasledniki. 28S Sorešiti® se h konjem dober zanesljiv hlapec, nemškega in slovenskega jesika veže, ki razumi vso, poljska dela. Plača po djgovoru. — Kje pove Franc Šcamoerger v Šmarju pri Jelšah. 333 Ponujamo zs točno razpošiljanje samo v celili vagoaiti 98/9P '/, izvirno ameriško najboljše kakovosti modro galico (sivi kamen) 128/'30 */• icvirni ameriški in angleški 221 jed ni natron (lažni kamen) 99/100 •/• Bicilijiko žvepio — žvepieni prah — žveplene palčki nadalje: kolvmi**«, kalofonij, falati, bor «k« «O0/» metino kiMlIni), «ar»fla, »ngielb» in HtiljMuli» Jederuat« naliv hah«r keailčae predmete <«r DlravSae vma^e vnte Ukljutms li prekiu«r«klh prtih rak. AOIEMT11 kemijo» lndnstrijska ffVNIEPI I trgovaka delniška druib». CENTRALA: DUNAJ I , Pleischmarkt 1. Brzojavi; „Orindust" Dunaj. Laatae podružnic:: TttS f—GENO V A-BEROLIN—BUDIMPEŠTA. i Si s Kostanjev in hrastov m flHI ¿39 od 8 cm naprej debelost, ravno tako Hp «k tesan in rezan iea kak r 'udi bikovo oglje in drva kupuje po najbol;ših ^^^ dnevnih cenah in p-osi tozadevne takojšne ponudbe franko vagon nakladue postaje. RUOOLF DERGAN - TRGOVEC - LAŠKO IIIIIIIH Razpis službe. Pri mestno-občinskom uradn v Slov. Grad n je razpisana služba redarja. Plača po dogovoru prosto stanovanje, karjava in razsvetlja v a Pro silci morajo biti vojaščine prosti, slovenščine v pisavi in govoru zmožni, ter neomadeževaoe^a-življenja. 34 Nastoo službe s 1. Junijem Uisnca za trgovino ?■ mešanim blagom, slovenščina i a nemščine vešč, tikoj sprejme. onudlie na P. Minarik, trgovec. Vuhred ob Dravi. 341, rtts* zanesljiva, čednega obnašanja, se «prejme v atalno složno pri g. prim. dr. Matko, Maribor, Sloveji-bka ulica t. 339 Spretna gospodinja srednjih let z letnimi spričevali želi priti y kako župnišče. Ponudbe na Marijo Vnčak, OreAje štev 1 pri Ptuju. , 3. Inteligenten oi. mlad mož s kavcijo slovenščine in nemščine v govora in pisavi zmožen, bil doaedaj samostojen, išče službe kot vodja fiiijalke, skladiščnik, pisarniška moč, trgovski ali pisarniški sloga, ima prakso v poljedeJjstvu kot šafir. Ponudbe na nasl : „Energičen 26" Da upravo list«. sri Mlina*! «ep® učenca KANIŽA pri 880 sprejme paromlin PESNICI. Airitirejtß za Sloyenslti Gospodar. ■ ..... -r Zopet ^ ogromno pošiljatev manufakture uaravnost iz inozemstva je prejela tvrtka R. Starmaokl v Celju in sicer volne, cefirja, tiskanin v eta-mina, batista za ženike obleke, suknja kamgarna iu hlačevine za mošie obleke, belega in pieanega plitna za perilo, ti o ta, cviiha, robcev, svilo iu še mnjgo raznega druzega blage, katero se prodajo «artdi nakupu v velikanskih mno-/iuah pr> čudovito nizkih csjjh. Razeu tega vi;dao velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, molkih fantovskih oblek po zelo nizkih cenah, čevlji, ženski, .noški in otročji vpdno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevi arjev. Ilustrovani cenik zastonj I Na debelo pauao v I nadst. Veletr0fi»iaa raspoS11|alna '■■aa Imam hude itasprotnike, kateri so me obdoliili leta spomladi pobun« zoper Jcgosiavijo, tako da sem žirel v pregnanstva do 9. svečana 1020 in sem se vrnil ta dan ca svojo kmetijo. Dokazati se mi ni mogl» nič dregegs, kakor moj beg. Kakor hitro sem Eačel owjeîtti svoje gospodarstvo, iskali so moji ceprijatelji surnničeaj ia tako so me osamili, da sem spravijal ponarejene bankovce v Jugoslavijo. Ker mi je bila napovedaua aretacija, sem fte umsknil s svojo,ja posestva f Jugoila'-'ji na svoje po estvo v Cmureku. Zal, da mi ni mogoče izilediti obrekyvalcev ! Zato poiifljem s tem ono podlo dušo, kstera hoče uničiti mene in mojo družino, naj se javi v pisarni g. flroiK'« St*»pica, »»oi/trju $*fi S«. i/f»ifH'iii v Slov. gor. in ako tam doprinese dokaze: 1) da sem v iasu od 9. svečaBa 1920 naprej jaz ssm ali po kom drugem iidajal kake druge denarje, kakor nove jugoslovanske novianice in manjâe izmenjane pravilno k- leko>ane stare bankovce, ali 2) da sem raiun ponesrečene kobile, sploh kaj prodajal aLi kupoval v cevedeaem časa, dobi kot M: 2 000 - s črkami: Dvatisoč kron nemškega denarja. SV. 1ENAET T SLOV. GOR., dne 13. aprila 1920. Alolzij Fink 3t4 poseitcik v Tratah. P^OCBlla • ntzne manufakture -a rnoske-ženske obleke, vseh vrst špeeerije,. ževlje, u?nje deske, stavbeni les in poljedelske stroje. Kupuje pSeaico, žiio, koruzo ajdo, proso, oves, kož8 vse kmetske pridelke. Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilmc in motorjev Pravico kupovati io prodajati zadrugi imajo samo clanL NOVI člani 88 sprejemajo v z idružai pisarni zadruge v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah. Zsdrulne trgovine sov: Gornji Rsdgoni.Mo ski Soboti, Dolnji Lendavi, Beltincih, na Ganko^-. Kr>ževcih, pri Ljutomeru, Radgoni. P vii 28/15-106 „j^.xj^.-a-iít", O lasna odprava X^£a.ri"bor. Na predlog varuštva nedL Caí tita otrok se bo dne S. m ajtv iSitt dopoldne oA 9. uri v Telavšekn prodalo na javni dražbi okoli 90 hI belega vina, letnik 1918 in 1919 za izklicno ceao 1 á K 16"—. Cena se razume od kleti. Z domikom gre vsa novarnost sa kupe». Polovica kupnine je položiti takoj v *oke sodnega odposlanca, druga polovica pri prevzetju. Vino se mora tekom 14 dni p > dražbi prevzeti. Prodajalci si pridržijo pravico, tekom treh dni najvišji ponudek odkloniti. 88T Okrajno sodišče Ptuj, odd VIL, dne 9. aprila 1920. I. Stermeoki, Celje St. 300, Slov. samci p@ 7&gonlh doä&v'jatafe&l U- iN IZVOZNA TVRDXA s mi • maribor KOROS XA CESTA 21 Brzolavll P KRT MAUIBOR Telefon 3RS Kmetijska zadruga v Račjem r. z. z o. z. ima svoj ietni abfn* zb^r dne 2» m^is ©b 2 ur! rj^mld^e v zadružnih prostorih v Račjem. Ker pridejo važne točke na dnevni red prcsino vse člane, d» s zbora sigurno qd Jezijo. 372 !A:ožaik Kal, tisluvno društvo. Gdgcvorri urednik Franjo Žebot Tisk tiskarno v Mariboru.