DRIBTVENB Hladinl v preudereh. (Dopis kmeta iz celjske okolice.)' Škof Slomšek je rekel: »Kakršni so Ijudje, takšni so čaai.« Če te besede nekoliko premi-jslimo, moramo priznati, da je imel naš veliki Ijudski vzgojitelj prav. Če pogledamo, kar nas jje bolj starih, v našo detinsko dobo, so bili tuidi takrat slabi časi. Kmetijski pridelki so bili ipoceni nič manj kakor dandanes, razloček je bil v tem, da je takrat kmet tudi poceni kujpil, kar je rabil. Toda takrat je kmečki človek manj kupoval, užival je to, kar je pridelal dojna in oblačil se je v domači izdelek. Slomšek je zapel pesem, da tisto dekle kaj velja, ki obleko vso domačo ima. Kaj bi ta veliki mož, ki je priporočal skromnost in ponižnost, danes Tekel, če bi prišel med nas! Naj malo opišem 4'azmere. Mimo mene pride nedavno mala defklica, borno oblečena. »Kaj pa neseš?« je vpra'žam. — »Četrt kile soli.« — »Zakaj pa tako malo?« — »Mama nimajo za več denarja.« — iV nedeljo potem. pa srečam njeno starejšo se.istro z bubi-frizuro, v žimi-čevljtti, svilenih Hogavicah, gosposkeni kožuhu in rokavicab, !dasi še ni bilo mrzlo. Skoro bi ne bil verjel jevojim očem, taka razkošnost v obleki, pri hi_i pa tako pomanjkanje. Še ni dolgo tega, kar :je neki kmetski fant, ki je prevzel posestvo, ivprašal uglednega moža iz bolj oddaljenega lcraja, ali bi mu mogel nasvetovati primerno iievesto. »Saj boš v domačem kraju našel kaj primernega«, meni ta kmet. Kmetski fant odigovori: »Jaz bi rad preprosto kmetsko dekle, Itukaj so pa same gosposke.« To niso nikake ibajke, temveč so resnična dejstva. Tako daleč 'je že prišlo, da bi skoro morali neveste uvažati iz tistih krajev, ki jih še ni dosegel val !današnje nečimernosti. Če se primeri, da pritie tako kmetsko-gosposko dekle v preprosto hišo kot gospodinja, je dostikrat nevarnost, ida se omaje tudi takšna hiža, ki je prej bila itrdna. Le skromnost, pridnost in varčnost bo prinesla v naše liiše in družine zopet srečo in Iblagoslov. Kot star mož sem zapisal te besede mladini v preudarek. Moj namen je dober: dobro mladine in dobro naših kmetskih družin. Mladini, osobito še ženski mladini, svetujem pravo izobrazbo. Naj dekleta pristopijo in delujejo v krščanskih prosvetnih društvih in zvezah. za mladino, ki polagajo glavno važnost ne na lepotičenje telesa, temveč na izobrazbo razuma in .vzgojo srca, ^ =_ « arja, popoldne takoj po večernicah, zanimivD. Vombergerjevo igro »Voda«. Vstopnina nizkfc Pridite, prijatelji poštene zabave! Marija Snežna. Da bo naše Prosvetno _rui štvo v teh zimskih mesecih poživilo svoje de-t Iovanje, zato vprizori v nedeljo dne 12. t. m$ popoldne ob treh kar zaporedoma dve veselo-f igri s petjem in sicer: »Kaznovana nečimeri nost« ter »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipkd Sv. Lovrenc na Pohorju. Voda, voda, božji dar i s _ tako poje zaključna pesem igre »Voda«, ki jo vprizori kmet.ko bralno društvo na predpustno nedeljo dne 19. februarja ob 3. uri popoldne v Društvenem domu. Igra je čisto posebne vrste, zelo živahna in polna veselega razpoloženja ter vsebuje tudi petje. Ker ,fe ta igra še nova in na Pohorju ne igrana, bo gotovo zanimala vsakogar, da si jo bo sigurno ogledal. Za naše razmere zelo primerna. Sv. Ana v Slov. goricab. Naše katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 19. febru- Tiček«. Domačini in sosedje, posebno pa prli' jatelji smeha in poštene zabave vljudno pq-*, vabljeni! Sv. Bolfenk pri Središču. V nedeljo dne 12, februarja priredi v šoli popoldne po večernicah dramatični odsek Katoliškega prosvetnega društva Finžgarjevega »Divjega lovca« v 4 dejanjih. Prijatelji poštene zabave vljudno povabljeni! Fram. Dne 22. januarja je imelo Izobraže^ valno društvo svoj občni zbor. Odborniki so porbčali o delovanju društva, ki ima že nad 70 članov in ki Je v minulem letu obnovilo svojo knjižnico. Dvakrat je prišel predavat g. profesor dr. Jeraj. Fantje so si v okviru društva ustanovili svoj krožek in bodo še ta mesec slovesno obhajali obletnico. Dekleta pa hočejo imeti Dekliško zvezo. Fantje so priredili že več iger; napravili so si v Kopivniku skakalnico. Če bo še snega, bodo framski fantje prihodnjo zimo mariborske smučkarje kar na korajžo vabili. Prosvetco društvo v Ptuju. V nedeljo dne 12. februarja bo preda.al v mestnem gledali6ču v Ptuju pisatelj F. S.. Finžgar. Začetek ob treh popoldne. Pridite polnoi.tevi.no! Ptujska gora. Igra »Tri sestre« se je prav lepo obnesla. Igralci so svoje vloge dobro podali. Sedaj pa š.udiramo igro »Roka božja«, katero bomo v najkrajšem času vprizorili. — člani društva, pridite si po knjige, imamo že precej novih knjig od Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, pa še več bomo naročili, le po njih! Krščans-ke knjige in časopise v vsako hišo! Ljnbno ob Saviziji. Občni zbor Prosvetnega društva se je vršil dne 2. februarja. Vodstvo društva se je tokrat iz.očilo mnc-goč. g, dekanu Jožefu Krančič. Občnega zbora se je udeležil tudi g. srezki načelnik Kandrič. GornjigraiL V četrtek dne 2. februarja se je vršil občni zbor Katoliškega prosvetnega društva in sicer ob tako častnem številu, kakršnega še v Gornejmgradu nismo videli. V že itak polno dvorano so še vedno nanovo prihajali ljudje vseh slojev, tako da je bil napolnjen sleherni kotiček. Otvoril je občni zbor predsednik društva g. Jamnik, ki se je prisrčno zahvalil vsemu občinstvu, ki je prišlo v tako ensinem številu in celo iz drugih župnij, kakor iz Bočne in Noveitifte. Kakor je razvidno iz poročil odbornikov, je društvo preteklo leto delovalo zelo živahno, vendar pa je želeti še večje živalmosti, posebno še za fantovske ter dekliške sestanke. Izvoljen je bil večinoma stari odbor z nekaterimi spremembami, ki je obljubil, da bo delal za prosveto mladine tudi v naprej, kolikor mu bodo dopuščale razmere. Sklenilo se je tudi, da se pošlje pozdravna brzojavka našemu bivšemu, tako priljubljenemu predsedniku g. sodniku A. Rantu v Sinj ter bivši tajnici gdč. Julki Kresnik, sedaj v Ljubljani. Sledili sta nato dve burki, ki so ju vpri- zorili fantje tako, da se je lahko vsak pošteno nasmejal. Kokarj«. Tudi pri nas je postalo dru.tveno delovanje ir. gibanje zopet bolj živahno. Na lovega leta dan so priredili naši fantje in dekleta . retresljivo igro »Ce_ deset let« in na malopustno nedeljo dne 19. februarja nas pa hočejo razveseliti z Vombergarjevo »Vodo«. Da ne spimo zimskega spanja, gre poleg nekaterih najlepša zabvala g. Fr. Fleretu kot ustanovitelju in predsedniku Katoliškega prosvetnega društva. Knjižnica, ki je bila do sedaj v neki zasebni hiši, se je premestila v društveno dvorano, kjer bo do knjig lažji dostop. K našemu društvu je pristopilo več novih članov. Upoštevati moramo, da so naši faatje in dekleta v tern oziru prepuščeni samo svojim kme.kim močem in da zato zahteva to delovanje toliko več požrtvovalnosti. Poplačajmo ga s tem, da se v obilnem številu udeležimo njihovih prireditev! Sv. Frančišek v Savinjski doll&i. V nedeljo dne 22. januarja je vprizorilo naše Prosvetno društvo dramo »Kajn«, ki je prav povoljno uspela. Nastopil je tudi fantovski pevski zbor, pod vodstvom Ivana Časl. Udeležba je bila dobra; poS.«no SO se izkazali naši sosedje iz Gornjegagrada. — Da bo V drustvu nekaj predpustne zabave, zato priredimo v nedeljo dne 12. februarja Golarjevo šaloigro v treh dejanjih »Dve nevesti«. — Člane društva ob enem prosimo, da plačajo članarino za tekofie leto in pridobivajo še nove ude. 105 nas je bilo lani včlanjenih, letos nas mora biti več! — V nedeljo dne 29. januarja je imel naš fantovski krožek svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor, ki bo gotovo zastavil svoje mo-i za prospeh v sedanjib. časih tako potrebne fantovske organizacije. — V samostanski cerkvi v Nazarjih je bil v pondeljek dne 30. januarja poročen član našega društva ter navdušen pevec, mizar Maks Poličnik z Marico Dobrovc iz ugledne žlaborske družine v Nazarjih. Nevesta je bila načelnica bivšega nazarakega orliSkoga krožka. Obilo srečel Sv. Vid pri PlaninL Novo življenje je zavelo letos v našem prosvetnem društvu. Začeli so se redno vsakih 11 dni sestanki, na katerih predavajo društveni člani sarni. Za društvo vlada precejšnje zanimanje. Je to dokaz, da je šentvidska mladina zavedna, poštena in na pravem potu. Želeti je le, da bi se .sa mladina šentvid3ka vpisala v Prosvetno društvo, ker veliko jih je še, ki bi bili dostopni za dobro stvar, pa še stojijo za sedaj ob strani. Mladina! Za tebe in za tvojo boljšo bodočnost ja Prosvetno društvo. Ne zavrzi prilike, ki se ti v mladosti nudi: pridobiti si potrebno znanje, gospodarsko kaior tudi splošno. Ne zmenite se za prazne marnje nekaterih ljudi, če kaj zabavljajo proti društvu in proti društvenemu domu; saj s tem si dajo dovolj jasno spričeva^ lo, kam spadajo s takšnim mišljenjem. V pol-i ni meri že tudi danes veljajo besede nepozab-i nega Slomšeka: »Drevo, ki se ne požlahtni, nikdar dobrega sadu rodilo ne bo ter vedno le malovredna lesnika ostane«, in »Le bistri-;1 mo si glave, ne dremajmo zaspani, drugim ro-.' dovom prodani«. Kakor bežen sen hite leta iri kmalu bo cvetoča pomlad našega življenja minila; zato pa ne tratimo sedaj tega dragocenega časa z lahkomiselnim in brezskrbnim življenjem, ker prišel bo čas preje ali pozneje, ko se bomo za to bridko kesali. Fant ali dekle, ki mu je mar izobrazbe in je vneta za društveno življenje, se ne bo ustrašilo slabega vremena in vsake snežinke, da bi ne prišla v naš društveni dom k sestankom. Končno se mi še zdi potrebno nekaj omeniti radi govorov, oz. j predavanj. Nekdo je predlagal, češ, da kdor govori, naj od stca pove in ns kaj takega, kar bi kje -ital. K teimi si usojatii pi-ipornlliti: S»i je vendar ja.no, da vsak, ki misli govoriti, si prizadeva, da bi zbranim od srca govoril, ker le bessda, ki od srca pride, tudi k Srcu gte. hx če se morda za.etniku, ki prvič nastopi, to docela ne posreči, je pač krivo temu to, ker mu be3ede tečejo enolično. Kdor nastopi prvič, posveča svojo pažnjo predvsem temu, da sredi govora ne obtiči, in zato tudi nima glas tiste barvitostl, ki bi jo moral imeti. Tega je tudi kriv neki nepr.jetni obcutek, kateremu pravijo »govorniška mrzlica«. Barvifost glasu si pač bo vsak pridobil sčasoma in nikdo ne more zahtevati, da bi bil »govornik« že pri svojem »krstnem govoru« vsestransko dovršen. Ako bi pa lii-i-e nič ne čital, kako si bo pa pridobil potem besedni zaklad? Naj bo pa naprej v na^ ši župniji vedno živahno prosvetno življenje, naj bi se vsa mladina zbirala okrog našega Prosvetnega društva, kajti to društvo je središče umskega razvoja in srčne izobrazbe.