qLA/|Lo ./o c j ALi/ti c ne* zy€z-€ DELOVNIH [JUDI m!/K£ * O B C j rs-E Leto VIII. TRZlC, 26. novembra 1959 St. 14—15 Bliža se 29. november, dan o katerem so sanjali borci in revolucionarji, člani naše slavne Partije, ki so jo ustanovili pred 40 leti. Takrat so bili postavljeni idejni temelj' za uresničitev marksistične teorije na tleh naše domovine. Potrebno je bilo 21 let trde borbe prekaljenih borcev našega delavskega razreda, da je prišlo do uresničitve napredne ideje v praksi. Vsi tisti, ki smo preživeli revolucijo, se spominjamo tega dne z mislijo na težke slavne dni, na porušeno domovino, na nadčloveške napore naših narodov, na dva milijona žrtev naših najboljših sinov. Na teh temeljih je bila ustanovljena povsem preurejena socialistična republika Jugoslavija. Plod revolucionarnega razdobja pa so bili ljudski odbori, v katerih ima delovni človek pravico in dolžnost upravljati z gospodarstvom in odločati, kako se bodo razdelile ustvarjene dobrine. Ti odbori so bili že takrat in še ostanejo garancija, da se izkoriščanje človeka po človeku nikoli več ne vrne. Ustanovitev take skupnosti bo ostala v zgodovini človeštva svetal vzgled in simbol vsem tistim, ki se bore in se še bodo borili za svobodo, z garancijo, da v borbi ne zmaga samo moč in orožje, da je za zmago potrebna srčnost in enotnost ljudstva, ki ga vodi čvrsta monolitna Partija, kakršna je naša. Ob jubileju republike, katere sestavni del je vsakdo izmed nas, se spomnimo še poti, katero smo prehodili v 16. letih. Kako je bilo 1915. leta, ko je bila naša domovina opustošena, ko je bilo treba začeli obnavljali porušeno in graditi ključne objekte našega gospodarstva, ko ni bilo časa za udobje in odpočitek po težki borbi, ko je bilo treba premagali težave, ki nam jih je povzročila resolucija IB v letu 1948. Takrat je bilo težko, danes pa se s ponosom spominjamo na tiste dni, ko je mali narod s sposobnim in prekaljenim partijskim in državnim vodstvom dal odpor nasilju in s tem povzročil nasprotni učinek, kot so si ga zamišljali avtorji resolucije IB, s tem, da smo se zaradi resolucije še bolj zagrizli v gradnjo našega gospodarstva in se politično osamosvojili. Leta 1952 smo zaradi tega dejstva lahko prešli na delavsko samo- upravljanje. S tem aktom pa se je naš delavec spremenil iz mezdnega delavca v delavca proizvajalca in upravljalca. Z izgraditvijo težke industrije so bili ustvarjeni pogoji za izboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi, za postopno decentralizacijo oblasti, za prenos funkcij države na organe družbenega samoupravljanja, skratka, pričelo se je počasno odmiranje države. V gospodarstvu smo prešli od administrativnega določanja platna nagrajevanje po učinku. To pa še ni vse. Potrebna bo še vrsta drugih ukrepov. Stanovanjske skupnosti naj bodo organi, ki bodo urejali in pomagali pri izvajanju gradbenega in komunalnega načrta občinskega ljudskega odbora. Zaradi civilizacije in izpopolnjevanja gospodarstva sploh pa je potrebno, da se preko stanovanjskih skupnosti prenese vrsta funkcij družine na organe družbe (prehrana, varstvo otrok, pomoč pri domačih opravilih itd.). S tem bomo razbremenili proizvajalca, da se bo lahko bolj aktivno posvetil delu v proizvodnem procesu, da bo pod njegovo kontrolo stroj čimveč proizvajal, kajti izboljšanja življenjske ravni nam ne morejo dati večje plače, da nam ga lahko samo večja proizvodnja. Naše geslo naj bo: »S čim manjšim trudom čimveč ustvariti!« Da smo na pravi poti, nam dokazujejo sledeči podatki: proizvodnja elektrike je bila v letu 1958 dvakrat večja kot leta 1954 ali 6,5 krat večja kot leta 1939. Proizvodnja jekla je bila leta 1959 2:15 tisoč ton, leta 1954 616 tisoč ton, v letu 1958 pa že 1 milijon 119 tisoč ton itd. Vse to nam dokazuje močan porast proizvodnje v industriji, prav tako pa vidimo tudi ogromen napredek proizvodnje v kmetijstvu, tako da nam v prihodnje ne bo treba več uvažati živilskih dobrin. S tem pa smo se uvrstili med gospodarsko močne dežele' na svetu s prednostjo, da hkrati z gospodarstvom razvijamo družbeni sistem, v katerem prihajajo vedno močneje do izraza človekova osebnost, njegova volja in ustvarjalna sposobnost; ustvarjamo sistem, v katerem bodo interesi posameznika vskla-jeni z interesi skuppnosti. Tudi v naši občini zasledimo zadovoljivo uspehe, saj se ie vrednost industrijske proizvodnje povečala od 6 milijard 263 milijonov leta 1953 na 10 milijard 756 milijonov v letu 1958, zgrajenih je bilo od leta 1956 dalje preko 200 stanovanj, javna razsvetljava, v gradnji je kopališče itd. Seveda s tem še nismo povsem zadovoljni, kar je tudi prav; brž ko bi bili zadovoljni z uspehi, bi nastopila nevarnost stagnacije. Imamo še ogromne možnosti za razmah gospodarstva v občini, na primer: izpopolnjevanje z uvajanjem avtomatizacije v industriji, razvoj turizma in drugo. Dragi bralci! Nič ni težjega, kot če mora kdo dati opravičilo, pa zanj ni opravičljivih razlogov. Zadnja številka našega lista je izšla za občinski praznik, a od tedaj dalje smo molčali skoraj polne štiri mesece. V upravljanju lista je pač prišlo do nekaterih organizacijskih siprememib, ko je Tržiški vcst.nik postal finančno samostojen zavod. Tu seveda ne gre za take spremembe, ki bi opravičile tako velik zastoj v izhajanju lista. Precej krivde je čisto subjektivnega značaja in zadene vse nas, ki smo kakorkoli odgovorni za naš list. Mislimo, da smo sedaj vendarle prebrodili glavne težave in da vam bomo, dragi bralci, od Novega leta daljo lahko redno pošiljali list s primerno zanimivo vsebino. Upamo, da bomo pri vas našli vse zanimanje in potrebno pomoč. Prav tako pa računamo tudi na podporo delovnih kolektivov, ki jih bodo obiskali naši zastopniki in razložili naše težave. Za vaše blagohotno razumevanje »a vam zahvaljujemo in čestitamo za veliki praznik 29. november z željo za nadaljnji uspeh na vseh področjih dela in družbenega življenja. Upravni odbor Tržiškega vestnika Uspeh in napredek gospodarstva naše občine in s tem v zvezi dvig življenjske ravni vseh občanov pa je odvisen od vsakega posameznega Tržičana. Vsakdo naj se ob našem prazniku zamisli v napredek gospodarstva naše skupnosti in naj preceni, koliko je vsak posameznik prispeval k tem uspehom. Vsi listi, ki so se trudili in so v večini, jim bodo uspehi v izpodbudo pri nadaljnjem delu, lisla manjšina, ki stoji ob strani, bo pa tudi prej ali slej spoznala, da na račun drugih ne more uživati dobrin, katere so ustvarile delovne roke. Ob spominu na slavno preteklost in jasno prihodnost želim v imenu občinskega komiteja ZK in občinskega odbora SZDL vsem občanom prijetno praznovanje v krogu svojih sodelavcev in svojih družin. Zdravko TOMAžlN V petek, dne 27. novembra ob 20. uri akademija v Cankarjevem domu s sporedom- I"' katerem sodelujejo: I>PO Svoboda, Olasbena šola, TVD Partizan Tržič in Križe ter .TLA garnizon Križe. V soboto, dne 28. novembra ob 16. uri in v nedeljo, 29. novembra ob 8. uri turnir v namiznem tenisa pionirjev in mladine za prvenstvo Tržiča, ki bo v domu TVI) Partizan Tržič. V nedeljo, dne 29. novembra ob 18. uri akademija v domu TVD Partizan Križe s sporedom, pri katerem sodelujejo: TVD Partizan Križe in Tržič, ter pripadniki .TL/V garnizona Križe. Prav tako bodo imele svoje interne proslave vse osnovne šole na območju občine Tržič. Ob Dnevu republike čestitata svojim bralcem upravni In uredniški odbor Tržiškega vestnika 7G Volilni proglas občinskega odbora SZOL Dne 6 . decembra 1959 bodo volitve v odbore osnovnih organizacij SZDL (vaških in kvart-nih odborov). Člani SZDL naj ta dan smatrajo za svečan dan, saj bodo volili v odbore iz svoje srede najboljše člane, kateri so S svojim nesebičnim delom že do sedaj dokazali, da so najboljši državljani in graditelji naše socialistične države. Z udeležbo na volitvah in s pravilno izbiro kandidatov za novi odbor bo naše članstvo dokazalo, da so prav osnovne organizacije SZDL tiste, ki imajo odgovorne naloge na terenu, in da so prav osnovne organizacije tiste, ki usmerjajo in izvajajo pravilno politiko in program ZK in to v podjetjih in pri družbenem iipravljanju v mestu, predvsem pri gradnji stanovanj, kulturnih, zdravstvenih in ostalih komunalnih del, na vasi pa sodobno kmetijsko proizvodnjo. Člani SZDL, volitve odborov v osnovne organizacije bodo na vseh področjih osnovnih organizacij v nedeljo, dne G. decembra od 7. ure zjutraj dalje do 19. ure zvečer in to tajne na podlagi glasovnic (kandidatur), katere so bile sprejete na predvolilnih zborovanjih. V zvezi z volitvami je občinski odbor SZDL razpisal tekmovanje med osnovnimi organizacijami. Tekmovanje je sledeče: 1. Katera osnovna organizacija ima največ članov v sorazmerju z volivci, plačano in odvedeno članarino (v "/o)? 2. Katera osnovna organizacija bo imela največjo udeležbo na predvolilnih zborovanjih (v %)? 3. Katera osnovna organizacija bo najbolje izvedla vse priprave za volitve (volilni spiski, volišča, okrasitev volišč, poročevalska služba in drugo)? 4. Katera osnovna organizacija bo prva izvedla volitve? 5. Katera osnovna organizacija bo imela največji procent udeležbe? 6. Katera osnovna organizacija bo imela najmanj neveljavnih glasovnic? 7. Katera osnovna organizacija bo imela najboljši socialni sestav pri novoizvoljenih odbornikih? Nagrado za najboljše pa so: 1. nagrada: diploma in 15.000 din gotovine; 2. nagrada: diploma in 10.000 din gotovine; 3. nagrada: diploma in 5.000 din gotovine; 4. nagrada: diploma in 5. nagrada: diploma. Volivci, člani SZDL, smatrajte tekmovanje za rasino in z vašim sodelovanjem bo tekmovanje doseglo svoj namen, vaša osnovna organizacija pa bo za ves trud nagrajena, lahko ps Občinski odbor SZDL je prepričan, da v nedeljo, dne 6. decembra v naši občini ne bo člana, ki se ne bi udeležil volitev in to že v dopoldanskih urah in da ne bi sodeloval pri pripravah na volitve. Člani družbenih in društvenih organizacij, glasujte za najboljše člane SZDL! Mladinci, glasujte mod prvimi in potrdite, da sto vedno pripravljeni! Zone, kmetje, delavci in vsa delovna inteligenca, pri volitvah dokažite, da ste zavedni člani SZDL in graditelji naše nove socialistične države! Z zborov volivcev v oktobru Konec oktobra so bili po vseh volilnih enotah zbori volivcev, na katerih so volivci razpravljali o poročilu ljudskega odbora za prvo polletje 1959 in pa o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti. Iz poročila ljudskega odbora smo zvedeli glavno značilnosti, gospodarskega življenja v letošnjem letu. Naša industrija povečuje vsako leto svojo proizvodnjo in je tudi letos v prvih šestih mesecih zadovoljivo opravila delo in presegla plan za 1,7 "A. Tudi druge panoge gospodarstva so dobro delale in doseglo svoje plane takole: gradbeništvo s 55,4 %, gostinstvo 50,8 %, kmetijska zadruga Podij u/belj z 81,5%, KZ Katarina z 85,5 % in KZ Tržič z 68,8 %; tudi pavšalirana obrt je plan presegla, medtem ko mesarsko podjetje ni bilo kos nalogam, ker mu je primanjkovalo klavne živine. Trgovska podjetja so plan presegla za. 4,3 %, komunalna podjetja (Kino, Peka rij a in Komunalno podjetje) pa za 11,59 %. Prav posebno razveseljivo je, da vsa naša podjetja, razen »Lepenke«, izvažajo svoje izdelke v vrsto drugih držav. Pri industriji je planiranih 460 milijonov dinarjev investicij. Denar, ki ga bodo porabili za modernizacijo obratov, so bo gotovo izplačal in bo narastel tudi dohodek delavcev in podjetij. Tudi Gradbeno in Komunalno podjetje nabavljata nove stroje. Iz proračuna za leto 1959 gre denar za vzdrževanje in popravilo šol, za nabavo inventarja in za plače prosvetnim delavcem. Za vse to je bilo predvidenih 49 milijonov. Za socialne podpore ima ljudski odbor 12 milijonov, za zdravstveno zaščito 11 milijonov petsto tisoč, za državno upravo 25 milijonov za negospodarske investicije 24 milijonov, za odplačevanje kreditov tri milijone, proračunska rezerva znaša 15 milijonov, dotacije društvom in organizacijam pa znašajo 15 milijonov dinarjev-. Letos v Tržiču veliko gradimo. Sezidani h bo 127 družinskih stanovanj in 15 samskih sob. 2e letos bo vseljivih 70 stanovanj, ostala pa v prihodnjem letu. Za vsa ta dela je določenih 290 milijonov dinarjev. Gozdno gospodarstvo bo preuredilo grad v Jelendolu in bo v njem 14 družinskih stanovanj, nekaj samskih sob in sodoben gostinski obrat. Osemletka v Križah je dograjena in je išola pridobila tri nove učilnico, mlečno kuhinjo, zbornico, shrambo za učila, umivalnico ter garderobo. Vsi novi prostori so opremljeni z novo opremo in je šola kot nova. Stroški za vsa ta dela in opremo so znašali približno 20 milijonov dinarjev. V Krizah so letos opremili in uredili tudi telovadnico, ki jo uporabljajo šolski otroci, v večernih urah pa društvo -Partizan«. Ljudski odbor je za to izplačal 2 milijona dinarjev. Javno kopališče je v gradnji, vendar pa so z deli zadnji čas morali prenehati, ker zelo primanjkuje cementa. Upanje pa je, da bo kljub temu še v letošnjem letu bazen zabetoniran, do prihodnje kopalne sezone pa dokončno zgrajen. V zadnji fazi gradnjo jo nova mostna tehtnica in stanovanjska stavba ob njej. Letos je zagorela električna luč tudi pri Završniku, Počivalniku in v zaselku pod Košuto. Tako sedaj ni več hiše v občini, ki ne bi imela elektrike. Občinski ljudski odbor je za ta dela prispeval 2 milijona 200 tisoč dinarjev, hišni posestniki pa so z delom in materialom prihranili skupnosti 3 milijone dinarjev. Za občinski praznik je končno dobilo naše mesto sodobno cestno razsvetljavo. Dela še niso dokončno izvršena, kljub temu pa so porabili že 17 milijonov petsto tisoč dinarjev. Eloktro-Kranj je rekonstruiralo električno omrežje v Čadovljah, Preski, Spodnji Bistrici in v delu Tržiča. Gradnja vodovoda Zegnani studenec—Naklo lepo napreduje, tako da bodo prihodnje leto vasi Kovor, Loka in Zvirčo imele vodo že v vseh hišah. S sodelovanjem prizadetih vasi Retnje, Breg in Sebenjo pa bi lahko začeli graditi vodovod tudi na tem področju. V Čadovljah je bil stari most dotrajan in graditi so začeli novoga, ki bo železobe-tonski. Gozdarska poslovna zveza in občinski ljudski odbor sta zagotovila za dela mostu 3 milijone dinarjev. Nove bitumenske prevleke so dobile Cankarjeva in Kolodvorska cesta in cesta skozi Križe. Zo dolgo čakamo na spomenik borcem, padlim v narodno-osve-bodiini borbi, vendar ga pri nas letos še ne bomo imeli, ker je Glavni odbor ZBS prepovedal vsako nadaljnjo postavljanje spomenikov v Sloveniji za toliko časa, dokler ne bodo projektanti izdelovali res primernih načrtov. Splošno pozornost volivcev pa je pritegnil načrt za novo trgovsko stanovanjsko stolpnico na Cankarjevi cesti, v kateri bi bilo 64 stanovanj, sodobni trgovski lokali, upravni prostori trgovskih podjetij, gostinski lokal in javna tržnica. Zgradba naj bi bila osemnadstropna in bi bil to »tržiški nebotičnik«. Seveda bodo morala pri izvedbi tega načrta sodelovati vsa podjetja in občina, kajti ta stolpnica bi veljala približno 400 milijonov dinarjev. Se vedno pa moramo čakati na načrte za novo šolo in zdravstveni dom, dve lako pomembni stvari za naše mesto. Drugo važno vprašanje, o katerem so volivci razpravljali in sklepali, je bila ustanovitev stanovanjskih skupnosti V tržiški občimi naj bi ustanovili tri stanovanjske skupnosti: I. stanovanjska skupnost obsega 5. kvart, II. stanovanjska skupnost obsega 1., 2., 3., 4. in G.kvart, III. stanovanjska skupnost obsega Pristavo in Križe.. Te skupnosti naj bi dobile naslednja imena: I. skupnost Ravne, II. skupnost Tržič center, III. skupnost Pristava-Križe. Volivci so izvolili člane v sveti; stanovanjskih skupnosti, ki pa bodo izvolili izvršilni odbor. Stanovanjska skupnost ima namen in nalogo, da uresničuje neposredno upravljanje in sodelovanje državljanov v zadevah s področja komunalne in socialne politike občine, s tem, da skrbi za napredek in čim ugodnejšo materialne pogoje za življenje delovnih ljudi. Stanovanjska skupnost upravlja s premoženjem, ki je družbena lastnina. Skupnost organizira razne gospodinjske servise in obrate za družbeno prehrano, ustanavlja zavode za dnevno varstvo otrok, skrbi za socialno in zdravstveno preventivo. Stanovanjska skupnost naj bi organizirala na svojem območju prostovoljno delo stanovalcev, kulturne, športne in drugo družabne prireditve. Skupnost lahko najame tudi dolgoročna posojila. Cilj skupnosti je: pomoč zaposleni ženi. smo nov odlok o tržnem redu Občinski ljudski odbor je izdal nov odlok, ki določa red in poslovanje na tržnem prostoru. Z novim odlokom, je določeno, kdo lahko prodaja in kaj, poostreni so higienski predpisi in določena itržnina. Vsak prodajalec bo moral na vidno mesto postaviti tablico z označeno ceno blaga. Branjevci ne bodo smeli prodajati kmetijskih pridelkov kar vsevprek po isti ceni, ampak bodo morali manj vredno blago posebej označiti in ga prodajati ceneje. Prodajati bodo smeli le proizvajalci sami ali člani njihovih družin, ne pa najete osebe, ali prekupčevalci. Prodaja rabljenih predmetov in točenje alkoholnih pijač sta strogo prepovedani. Prodajalci smejo uporabljati le po veljavnih predpisih preizkušene in potrjene tehtnice, uteži, votle mere in metre. Vsi obiskovalci tržnega prostora morajo skrbeti za snago in ravnati z blagom tako, da ni ogroženo zdravje ljudi. Pijanim in nalezljivo bolnim ljudem na tržni prostor vstop ne bo dovoljen. Vsa živila morajo biti v takih posodah, da so zavarovana pred onesnaženjem. Vsi prodajalci, ki prodajajo zavila, morajo biti čisti ter dostojno oblečeni, Tisti, ld prodajajo mleko in mlečne proizvode, morajo imeti pokrite lase in biti oblečeni v čiste bele halje, predpasnike in imeti dokomolčnike. Za prekrške proti tem določbam so predpisane kazni, ki dosegajo tudi 10.000 dinarjev. To je le nekaj glavnih določb novega odloka o tržnem redu. Z vsem odlokom pa se bodo lahko seznanili branjevci in potrošniki na tržnici. St. 14—15 O delitvi čistega dohodka, novi tarifni politiki in nagrajevanju Občinski ljudski odbor jo na svoji zadnji seji razpravljal o poročilu o delitvi čistega dohodka, pregledu osobnih dohodkov in skladov po gospodarskih organizacijah v zvezi z novimi tarifnimi pravilniki, o strukturi izkoriščanja časa, primerjavah prekoračenja norm in o zaposlovanju za I. polletje 1959. Iz tega poročila povzemamo nekaj glavnih značilnosti, ki bodo zanimale naše bralce. Gospodarske organizacije so povezovalo nove tarifne pravilnike z načrti za poslovanje v letu 1959. Po teh predvidevanjih bi se celotni dohodek gospodarskih organizacij, razen pavšali-stov, povečal: celotni dohodek dohodek čisti dohodek sredstva za osebne dohodke za 11,3% in skladi za 20,8 % V prvem polletju pa so bile predvidene planske postavke prekoračene in sicer: celotni dohodek za 2,0 % dohodek za 3,2 % čisti dohodek za 1,1 % sredstva za osebne dohodke • za 1,7 % in skladi za za 0,8 % Iz podatkov je razvidno, da znaša povprečno povečanje tarifnih postavk: v industriji v gradbeništvu v trgovini pri KZ v gostinstvu v obrti Pri povečanju za 13,5% za 13,8% za 13,2% za 18,3% za 9,0% za 10,3% je všteto tudi za 4,2% za 9,1 % za 13,2% povečanje osebnih dohodkov, katero je omogočil odlok o delu prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij, ki se odstopa za povečanje osebnih dohodkov delavcev z veljavnostjo od 1, oktobra 1958 dalje. PROBLEMATIKA V ZVEZI Z UVELJAVLJANJEM NOVIH TARIFNIH PRAVILNIKOV V PRAKSI PO GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH Tovarna kos in srpov V podjetju je možnost, da se zvišujejo osebni dohodki po delovnem učinku. Delovni učinek, ki ga dosežejo v mesecu, obračunajo in izplačujejo mesečno. V nekaj prvih mesecih učinek ni bil tak, kot so planirali. Osebni dohodek bo v drugi polovici leta nekoliko manjši, ker zaradi letnih dopustov vrednost proizvodnjo nekoliko pade. Ta način delitve osebnih dohodkov je med kolektivom razvil široko zanimanje za izvrševanje delovnih nalog. Velikokrat se delavci sami zanimajo, kako poteka doseganje plana. Podjetje je v tem času doseglo boljšo rezultate pri ustvarjanju denarja za sklade. Tovarna je lani izplačala mesečno povprečno 16.016 dinarjev osobnih dohodkov na enega zaposlenega, letos v prvem polletju pa 19.561 dinarjev. Prvo polletje je za podjetje sezonska doba in to so odraža v višji proizvodnji in večjih dohodkih. Tovarna pil »Trifflav« Pri uveljavljanju tarifnegn pravilnika za leto 1959 ni bilo bistvenih pritožb. Delavcem so izplačali razliko plač od 1. januarja dalje. Plan proizvodnje za I. polletje so znatno presegli, medtem ko ga v juliju in avgustu niso dosegli zaradi pomanjkanja surovin. Podjetje je izplačalo na enega zaposlenega povprečno 14.502 dinarja mesečno v lanskem letu, letos v T. polletju pa povprečno 16.285 dinarjev mesečno. Lesno industrijsko podjetje Povprečne tarifne postavke so za 10,4 % višje od lanskih, kar pa pomeni v glavnem draginjski dodatek. V juliju je tarifna komisija ocenila delovna mesta. Na te novo ocene se je pritožilo 20 delavcev. Vse pritožbe so več ali manj ugodno rešili zaradi upravičenosti ali pa zaradi ugodnega polletnega obračuna dohodkov. Z novim tarifnim pravilnikom so prešli iz skupinskih na individualne norme, ki so bolj spodbudne in so to kaže v večji prizadevnosti posameznikov. S premijami pa izpodbujajo tiste delavce, ki niso plačani po učinku. Podjetje je izplačalo lani povprečno 15.586 dinarjev osebnih dohodkov mesečno, letos"*v I. polletju pa povprečno 16.149 dinarjev. Tovarna finega pohištva Pri sprejemanju novega tarifnoga pravilnika ni bilo pismenih pritožb, nekaj ustnih pa je delavski svet zavrnil kot neutemeljene. Norme so popravljene na podlagi podatkov zadnjih treh let. Kakih posebnih uspehov z novim tarifnim pravilnikom sicer ni bilo, vendar kolektiv izpolnjuje vse obveznosti do družbenega plana. Lani so izplačali povprečno 15.115 dinarjev mesečno, letos pa 16.850 dinarjev. Tovarna lepenke Proti novemu tarifnemu pravilniku se je priložilo osem delavcev, pritožbe pa so sporazumno rešili. V mesecu juniju so izplačali razlike plač delavcem in uslužbencem, kar se je poznalo v proizvodnji, saj je bila v tem letu prav ta mesec največja. Lani so bile povprečne plače 14.352 dinarjev, lotos pa 14.179 dinarjev. Rombažna predilnica in tkalnica V prvem tromesočju je bila storilnost zaradi neodobrenega tarifnega pravilnika ter obračuna osebnih dohodkov nekoliko nižja kot lani. Vendar se je to stanje izboljšalo Že aprila. Z letošnjim tarifnim pravilnikom so uvedeni nekateri novi momenti obračunavanja osebnih dohodkov. Tako posamezne enote stremijo za čimboljšim uspehom in je zanimanje delavcev za proizvodnjo močno naraslo. Sedanji tarifni pravilnik še ni dokončno rešil vseh vprašanj ter bodo v letu 1960 posamezna določila pravilnika dopolnili ali pa spremenili, tako da se bo zainteresiranost delavcev za večjo proizvodnjo že povečala. Tovarna usnja Runo Odraz novega tarifnega pravilnika se kaže v tem, da so povečali število normiranih del in so ravno zato dosegli večjo produktivnost. Nekatere oblike iz novega pravilnika uveljavljajo šele od 1. junija dalje in prav tedaj so obnavljali tudi parni kotel, kar je zmanjšalo proizvodnjo in je težko ugotoviti, ali je novi pravilnik vplival na večjo produktivnost. Norme so se zvišale povprečno za 12 %, zvišala pa se je iudi storilnost. Peko, tovarna obutve Tarifni pravilnik vsebuje- določila za matično podjetje in za trgovsko m rožo. Nivo tarifnih postavk se ni dvignil nad 10,5 % in nagrajevati so začeli po enoti proizvoda. Bistvenih pritožb ni bilo in podjetje meni, da so delovna m esta pravilno ocenili. Člani kolektiva so so začeli zanimati za produktivnost in že nudijo predloge za njeno izboljšanje. Sistem plačevanja po enoti proizvoda za zdaj še ni pokazal takšnih rezultatov, kakršne so pričakovali. Vzrok je v tem, ker spada čevljarska industrija v tiste veje, ki dosegajo akumulativnost in ki zaradi nizkega čistega dohodka nimajo možnosti za uvedbo spodbudnega nagrajevanja. Tovarna je v tem času zaradi rekonstrukcije v prav neugodnem položaju in nagrajevanje po enoti proizvoda še na more dati zaželenih rezultatov. Lani so bile povprečne plače 14.173 dinarjev, letos v I. pollotju pa 13.189 dinarjev. Gradbeno podjetje Podjetje stremi za tem, da bi čimveč dela izvajali v akordu. Akordnim skupinam, ki so v dolženem roku izvršile prevzeta dela, je izplačalo .posebne nagrade v višini manjkajoče tarifne postavke. Uspeh takšnega postopka je bil viden v kratkem času in prizadeti delavci delajo tudi nad 10 ur dnevno. Fluktua-acija delovne sile se je s tem omejila. Nerodno pa je, ker nekatera druga gradbena podjetja proplačujejo delovno silo. Komunalno podjetje Tržič pravi, da negodovanja zaradi novega tarifnega pravilnika ni bilo, ker je delo pretežno normirano in akordno. Preskrba navaja, da osebni dohodki v prejšnjih letih niso bili vskladcni z ostalimi gospodarskimi organizacijami. Novi tarifni pravilnik je uvedel nagrajevanje po učinku. Ta novost v prvih šestih mesecih še ni pokazala rezultatov, ker trgovina prične dosegati plan navadno šele v avgustu in poznejših mesecih. Med zaposlenimi je veliko zanimanje za plačevanje po doseženem prometu. Trgovsko podjetje Ljubelj ima enake probleme. Gostinsko podjetje Podjetje so ustanovili avgusta letos. Tarifni pravilnik je podjetje uveljavilo 1. avgusta. Poslovodje in natakarice so negodovali zaradi tega, ker so merila, S katerimi določajo plače na podlagi izvršenega prometa, premajhna. Zadeva z novim tarifnim pravilnikom še ni razčiščena Pri ostalih manjših gospodarskih organizacijah ni posebnih problemov z uveljavljanjem nove tarifne politike. 2)e. Siauka ime se je zadavil Vsa povojna leta je dr. Stanko Živec neumorno skrbel za zdravje ljudi naše občine. Spominjamo se, kako je, ko je bil edini zdravnik v Tržiču, do kraja truden še in še hodil po najzakot-nejš-ih krajih občine in reševal bolnike prezgodnje smrti. Ni se ustrašil deževnih in mrzlih noči, prva mu je bila skrb za bolnika. Trudil se je več, kot mu je narekovala službena dolžnost. Dr. Živec nas ni zdravil le z zdravili, zdravil nas je z vedrino in vedno nasmejanim obrazom. Kot skoraj nezmotljiv diagnostik si jo pridobil zaupanja pri neštetih ljudeh, ki so pri njem iskali pomoči. Toda, žal, tako dober zdravnik in človek nas je zapustil. Nimamo .besed, da bi mu izrazili našo hvaležnost za vse tisto, kar je storil za nas. Hvaležnost in zaupanje se bosta pokazala najlepše s tem, da bo še vedno veliko Tržičanov iskalo zdravja pri njem, na njegovem novem službenem mestu. Dr. Živec, za vso še enkrat iskrena hvala! Hvaležni pacienti. Na pošti smo Izvedeli, da... . . . odpoSljejO vsak mesec povprečno 27.000 pisem, od tega v inozemstvo okrog 1.500. . .. tudi drugi ljudje iz domovine in inozemstva mislijo pogosto na nas in nam dosti pišejo. Tržiški poštarji raznesejo kar 46.000 pisemskih pošiljk vsak mesec. .. . naši delovni ljudje zelo dosti bero, saj pride v Tržič kar 25.000 raznih časopisov na mesec. . . . odpošlje naša pošta povprečno 280 brzojavk mesečno, približno prav toliko pa jih sprejme. .. . izdajo Tržičani okrog 800 tisoč dinarjev na mesec za telefonske pogovore. . . . šest pismonaš, ki nam vsak dan prinašajo pošto, prehodi vsak mesec 1.800 km. To je približno toliko, kot je od Ljubljane do Niša in nazaj. Kar lepa pot, mar ne? RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Tržič na osnovi 164. člena Zakona o javnih uslužbencih razpisuje v upravi ObLO Tržič prosto delovno mesto ad-ministratorke v oddelku za splošno zadeve. Pogoji: Dvoletna administrativna šola ali nižja šolska izobrazba s 5 let prakse v administraciji. Pravilno kolknvane prošnje s kratkim življenjepisom in podatki o dosedanjem službovanju je vložiti v roku 15 dni po objavi tega razpisa na Komisijo za uslužbenske zadeve ObLO Tržič. V torek, 10. novembra je zasedal v dvorani zbora proizvajalcev občinski sindikalni plenum, na katerem je bila podana analiza gospodarske dejavnosti na ob moč j u naše komune za leto 1959. V tržiški industriji je zaposlenih 3.370 delavcev. V tem letu je planiranih 9 milijard 366 milijonov 'bruto produkta. Do konca septembra je bilo ustvarjenih 7.058.765.000 din, kar predstavlja 75 % plana proizvodnje. Za ustvaritev planirane vrednosti je bilo doseženih 816.198.000 din bruto osebnih dohodkov oziroma 497.880.000 neto izplačil. Osebni dohodki predstavljajo 11,5% vrednosti realizacije proizvodnje. V primerjavi s planom so bili osebni dohodki realizirani s 83 %. Iz navedenih podatkov je razvidno močnejše naraščanje osebnih dohodkov od prodane proizvodnje (izvršitev plana 78,3 % — osebni dohodki 80,2 %). Po vsej verjetnosti pa bo v letnem merilu ta odnos popravljen, ker so nekatera podjetja že v 9. mesecih izplačala razpoložljive sklade osebnih dohodkov za vse leto. Planirano razmerje med osebnimi dohodki in skladi je doseženo v pravilnem odnosu, z malenkostnim povečanjem sredstev za sklade. To kaže dejstvo, da podjetja niso spreminjata razmerij delitve čistega dohodka na osebne dohodke in sklade. Sredstva namenjena za sklade industrijskih podjetij so dosežena z 80,6 % letnega plana ali v znesku preko 225 milijonov di.arjev. Splošna ocena bruto produkta in pa sredstev, ki ostanejo v okviru občine, je dokaj ugodna, vendar pa to ne sme biti vzrok, da bi se na doseženih rezultatih uspavali, temveč bo tudi vnaprej potrebno stalno spremljati potek gospodarskih dogajanj. Zanimive so tudi ostale primerjave kot n. pr.: poraba materiala, delovna storilnost, izkoriščanje proizvodnih sredstev in podobno. V povprečju znaša vrednost materiala 47%, vrednosti bruto proizvodnje, seveda je pa pri posameznih podjetjih odstotek različen ter se giblje od 31,7% do 65%. Seveda na te razlike vpliva poleg cene ali vrednosti samega materiala tudi prometni davek, ki jo obsežen v bruto produktu. Tista podjetja, ki znižujejo stroške vkalkulira-nega materiala in bolje izkori-čajo proizvajalna sredstva, da dosegajo večjo delovno storilnost, so vsekakor v ugodnejšem položaju. Na zaposlenega delavca znaša povprečni letni dohodek 738 tisoč dinarjev, če pa odštejemo še družbene obveznosti, dobimo čisti dohodek, to je 413 tisoč dinarjev na osebo. Iz teh podatkov vidimo povprečno ustvarjeno vrednost letno na 1 delavca. Najbolj zanimivi bodo za vsakogar osobni prejemki, torej plače, ki znašajo v bruto znesku na osebo 26.850 dinarjev mesečno in neto 16.391 dinarjev povprečno na enega zaposlenega. (To so doseženi osebni dohodki oziroma zaslužki zaposlenih ljudi. Zneski — podatki pa so za posamezne delovno kolektive zelo različni.) Najboljši uspeh so dosegli v tovarni kos in srpov, kjer so osebni prejemki znatno nad povprečjem zaslužkov delavcev v ostalih gospodarskih organizacijah. Ta stvar je sicer relativna, ker ima tovarna kos od drugega do sedmega meseca močno realizacijo, ki pa kasneje pade. Za dosežene uspehe so bili dani tudi Ugodni tržni pogoji, ki pa v zadnjih treh mesecih toga leta ne bodo več takšni, ker izdelujejo blago za zalogo in ga bodo realizirali šele prihodnje leto. Zavedati se moramo prav vsi, da ni dovolj, če se različno blago izdela, pač pa nam ustvarjeno blago prinese dohodek šele tedaj, ko je na trgu prodano. Zato tudi osebni dohodki še niso bili v navedenih zneskih izplačani, temveč so v tem času šele doseženi. Vsako podjetje dela Pred dvema tednoma sem obiskal direktorja tovarne Runo, da bi mi odgovoril na nekatera vprašanja. Tovariš Peraič mi je radevolje odgovarjal, odgovore pa je ilustriral še s točnimi številkami iz poročila o poslovanju podjetja v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Takole je potekal najin razgovor: »Tovariš direktor, povejte, prosim, kako ste izpolnili proizvodni plan v prvem tričctrtlelju?« »Predvideni plan je podjetje preseglo v tem času za 5,27%; dosegi i smo že 77,6 % planiranega plana za vse leto. Predvsem bi poudaril, da smo dosegli tak uspeh kljub ogromnemu izpadu delovne silo, saj je naše podjetje poznano, da ima največ izostankov zaradi bolezni v vsej občini in menda v vsem okraju. Zaradi bolezni smo izgubili 278.883 delovnih ur, kar pomeni vso mesečno proizvodnjo naše tovarne. Ker je toliko bolnikov na bolniškem dopustu, moramo plačevati še dopolnilni prispevek Zavodu za socialno zavarovanje. Letos smo plačali v ta namen 1,760.000 dinarjev, toda kljub temu in kljub zaostalosti tovarne smo dobro delali in plan presegli.« »Kaj pa izvoz?« »Čeprav je naša tovarna že zastarela, je poznana po svetu po kvaliteti našega usnja. Letos smo izvozili že okoli 190.000 m-raznega zgornjega usnja, za kar smo prejeli skoraj 9 milijonov deviznih dinarjev. Razen vseh vrst zgornjega usnja izvažamo tudi industrijsko volno in telečjo dlako. Izvažamo v Anglijo, Avstrijo, Holandijo, Zah. Nemčijo, Sovjetsko zvezo in prek izvoznih podjetij celo v Združene države Amerike.« »Danes je žc večina podjetij prešla na nagrajevanje delavcev po vrednosti proizvoda. Povejte mi, prosim, kako ste to uredili pri vas?« »Tarifni pravilnik v naši tovarni ni dober in ne zadovoljuje delavcev. Se vedno imamo mezdno obračunavanje in ne nagrajujemo delavcev po vrednosti proizvodov, vendar pa nismo po- tudi z določeno rezervo in se doseženi osebni dohodek deli šele po potrditvi letnega zaključnega računa. Kot dopolnilo naj dodamo še to, da se od čistega dohodka vseh gospodarskih organizacij deli 78 % na osebne dohodke in 22 % na različne sklade: sklad osnovnih sredstev sklad obratnih sredstev in sklad skupne porabe. Najpomembnejše mesto v procesu proizvodnje zavzema človek — proizvajalec, ki mora poleg drugih činiteljev imeti tudi primerno strokovno sposobnost, to je dejansko znanje. Za dosego večjega delovnega učinka in. s tem tudi večjega osebnega zaslužka je potrebna dobra organizacija dela in strokovnost delavcev. Prav zaradi teh osnovnih potreb je uvedeno strokovno in zabili na to in bomo v najkrajšem času prešli na novi način nagrajevanja. Ze dalj časa rešujemo ta problem in upam, da bo do Novega leta že rešen. Ker so je delovna storilnost letos povečala, plače pa so ostale v glavnem takšne, kot so bile lani, je tovarni ostalo več denarja za razne sklade.« »Skoraj vsa podjetja v Tržiču aradijo nove obrate in obnavljajo zastarele stroje. Kako ste se tega lotili v Runu?« »Naše podjetje ne zaostaja za drugimi. Izdelali smo elaborat za rekonstrukcijo tovarne. Načrte so nam odohrili in dobili smo 60 milijonov kredita. Nekaj del smo že opravili z lastnim denarjem. Tako smo že rekonstruirali pami kotel, ki je bil dosedaj ozko grlo za večjo proizvodnjo. Z modernizacijo kotla bomo prihranili letno tri milijone dinarjev in zagotovili nemoteno delo. Uvozili bomo avtomatični stroj za brizganje usnja, novo hidravlično 26.—27. novembra češka komedija PETO KOLO V DRUŽINI 28. —30. novembra italijansko-jugoslovanski barvni film VELIKA SINJA CESTA 29. novembra matineja mehiškega filma ZADNJA ZELJA 1.—2. decembra francoski kriminalni film TO JE CAS MORILCEV 3.—4. decembra ruski film DVOBOJ 5. —7. decembra j ugaslo vanski film »H 8« 6. decembra matineja ameriškega filma SELINA 8.—9. decembra češki barvni film NOCOJ NASTOPAMO 10.—11. decembra jugoslovanski film DOBRI STARI PIANI-NO 12. —14. decembra ameriški barvni cinemaseopski film PREKINJENA MELODIJA 13. decembra matineja jugaslo- splošno izobraževanje državljanov, ki ga bo posredovala novo ustanovljena Delavska univerza. Sindikalni plenum je med drugim razpravljal tudi o gradnji Delavskega doma v Tržiču. Idejni načrti bodo izdelani in dani v razpravo še v tem mesecu. Dom naj bi stal v parku poleg pošte, kjer so se do sedaj navadno prirejale zabave. Sindikati bodo vložili vse napore, da bo dom zgrajen v dveh letih, in s tem bomo dobili v Tržiču nove društvene prostore. Imeli bomo dostojen objekt, ki bo koristil vsem organizacijam in družbenim potrebam prebivalstva. Občinski sindikalni svet bo organiziral tudi prostovoljno delo državljanov, zato naj ne bo nikogar, ki ne bi opravil nekaj ur dela pri gradnji novo zgradbe. Kolikor bolje in hitreje bomo delali, toliko prej bomo prišli do prostorov, katerih pomanjkanje je danes vzrok za nedelavnost družbenih organizacij in nezadostno razvedrilo delavcev po napornem delu. Ivan Valjavec stiskalnico, stroj za brušenje usnja itd. Postavili bomo 5 novih sodov, jamo za namakanje in rezervoar za vodo ter novo transformatorsko postajo. S tem denarjem bomo uredili tudi higienske prostore za naše delavce. Vsa ta obnovitvena dela moramo opraviti do konca lota 1961 in tedaj bomo namesto za današnjih 815 milijonov naredili za 1 milijardo 100 milijonov zgornjega usnja.« »Menda vaše podjetje še ne gradi stanovanj za delavce i« zelo malo prispeva za komunalna dela v občini!« »Denarja za stanovanja nimamo, prav tako ne za komunalna dela. Potem, ko bo tovarna obnovljena, bomo več naredili in bo več denarja, s katerim bomo lahko začeli graditi primerna stanovanja za naše delavce in prispevali občini za komunalna dela, za sedaj pa je res na prvem mestu obnovitev tovarne.* V. E. vanskega filma NE OBRAČAJ SE, SINKO 15.—16. decembra francoski barvni film NENAVADNA ZGODBA 17.—18. decembra nemški barvni film ROSE BERND 19. —21. decembra ameriški barvni cinemaseopski film DE-SIRE 20. decembra matineja ameriške barvne risanke NASl ZVESTI PRIJATELJI 22.—23. decembra jugoslovanski film VLAK BREZ VOZNEGA REDA 24.-25. decembra ruski barvni cinemaseopski film SESTRE 26. —28. decembra ameriški barvni cinemaseopski film CEZ MNOGO REK 27. decembra matineja ameriškega filma ABOT IN COSTEL-LO V TUJSKI LEGIJI 29.—30. decembra italijanski barvni cinemaseopski film LEPA MLINARICA 31. decembra- 1959 do 1. januarja 1960 ameriški barvni film BAGDADSKA SIRENA Obisk t tovarni „Runo" St. 14—15 TRZISKI VESTNIK Stran 5 Za modernizacijo v kmetijski proizvo Na zadnji seji občinskega ljudskoga odbora je ing. France Žitnik prehral obširno poročilo o stanju kmetijstva v naši občini. Posredujemo svojim bralcem nekaj najvažnejših ugotovitev iz toga poročila. V kmetijstvu smo dosegli zadnja leta pomembne uspehe, tako glede materialnih uspehov, kakor tudi glede izpolnjevanja nalog na področju socialistične preobrazbe vasi. Borimo se za bistveno spremembo stanja na vasi, kmetijski proizvodnji, za njeno temeljito tehnično in družbeno ekonomsko rekonstrukcijo. Temeljito začenjamo spreminjati materialno bazo, na kateri živi in se razvija naša vas. Vse to pa bo sprožilo vrsto sprememb ekonomske, socialne in politične narave. Kljub uspehom, ki smo jih že dosegli, pa smo šele pri začetku razvoja na vasi, ki nam bo omogočil nadaljnje povečanje proizvodnjo in spremembo ekonomskih odnosov. Na razvoj kmetijstva v naši občini odločilno vpliva geografski položaj, ki ustvarja specifične in omejene pogoje za uspešen razvoj posameznih kultur. Edino območje, kjer se lahko organizira blagovna proizvodnja na osnovi sodobnega tehnološkega procesa, je območje kmetijske zadruge Tržič. V ostalih dveh zadrugah pa je zaradi konfiguracije terena nemogoče organizirati sodobni tehnološki proces v poljedelski proizvodnji. Na tem območju pride v poštev le živinoreja, ki jo bo treba načrtno izboljšati in kombinirati s proizvodnjo bekonov. V občini Tržič je 333 kmetijskih gospodarstev, ki jim je kmetijstvo glavni dohodek in 50 gospodarstev, ki jim je kmetijstvo postranski dohodek. Na eno kmetijsko gospodarstvo odpade 4,7 ha obdelovalne zemlje. To nam dokazuje, da prevladuje drobna kmetijska posest, na kateri v sedanjih razmerah ni mogoče organizirati sodobne blagovno proizvodnje. V upravljanju zadrug je 845 ha pašnikov, v upravljanju vaških odborov pa 225 ha pašnikov. Na privatni sektor odpade 3.013 ha kmetijskih površin. Na eno kmečko gospodarstvo torej 9 ha kmetijsko površine. Na enega aktivnega prebivalca pride 2 ha Obdelovalne zemlje, oziroma 3,8 ha kmetijskih površin. Na teh drobnih parcelah je nemogočo uporabljati sodobna tehnična sredstva in je nujno, da se začne organizirati sodobni tehnološki proces dela na osnovi zadružno kooperacije. Sadovnjakov jo na področju občine Tržič 184 ha, vendar pa so ti nasadi že stari in nenegovani in ne dajejo zadovoljivih pridelkov. Poleg tega po so sadna drevesa raztresena in visokodobolna, kjer agrotehnične ukrepe težko zadovoljivo izvedemo. Sodobnih plantažnih nasadov ima Kmetijska zadruga Tržič 18 ha in 2 ha črnega ribeza. Z nadaljnjim uvajanjem sodobne tehnologije v kmetijstvu bo število konj stalno padalo, s tem pa so bo sprostilo veliko krmske baze in bomo namesto enega konja lahko preživeli tri odrasle govedi, težke po 400 kg. V tržiški občini je 8.437 ha površin last splošnega ljudskega premoženja. Te površine so razdrobljene .po vseh desetih katastrskih občinah. Vsa obdelovalna zemlja pripada s pogodbami privatnikom, ki pa je no izkoriščajo racionalno. Zemljo izkoriščajo brez vsakega vlaga-ganja sredstev za ohranitev, oziroma za izboljšanje rodnosti. Morali bi ukrepati tako, da bi bila ta zemlja res temeljito obdelana. V pensipektivnem razvoju kmetijstva naj zemljo, ki je last splošnega ljudskoga premoženja, prevzamejo kmetijske zadruge, ki bodo na teh površinah organizirale blagovno proizvodnjo z uvedbo sodobnih tehnoloških pripomočkov. Ker vseh zemljišč no bo mogoče združiti V eno gospodarsko enoto, naj bi to zemljo združili vsaj po katastrskih občinah. Na ta način bi nastali močni socialistični obrati, ki bi odločilno vplivali na socialistični razvoj vasi, kakor tudi na rekonstrukcijo kmetijske proizvodnje .na vasi. Letos jo kmetijska zadruga Tržič prevzela v upravljanje kmetijsko posestvo Brdo, pripravlja pa se tudi na prevzem posestva v Kovorju. Vse ostale površine pa so tako razdrobljene, da bi bilo potrebno prej izvesti arondacijo po katastrskih občinah. V poljedelski proizvodnji še vedno prevladujejo žita. Pridelujejo jih na vsem teritoriju, čeprav je primerne zemlje za žitarice razmeroma malo. Od skupne površine 203 ha žit je bilo posejanih z intenzivnimi sortami le 15 ha pšenice, To pšenico so posejali v zadružni kooperaciji in je znašal pridelek 35 c na hektar. Pridelek bi bil še večji, če bi vsi proizvajalci upoštevali strokovne nasvete Tudi strokovna kontrola ni bila zadovoljiva, ker so parcelo zelo raztresene in oddaljene druga od druge. Zaradi tega tudi niso mogli uporabiti kombajna za žetev. V perspektivnem razvoju naj bi površine, posejane z žiti, zmanjšali za polovico. Pri pridelku 35—45 q na ha, ki ga dajejo italijanske pšenice, so bo pridelek kljub zmanjšanim površinam povečal in bo presegel sedanji skupni pridelek pšenice. Pri uvajanju italijanskih sort pšenico bodo morale zadruge iz- vajati temeljito strokovno kon-tiiolo in sodobne agrotehnične ukrepe, ker bodo le na ta način doseglo popoln uspeh. Doseženi uspehi pri povečanju kmetijske proizvodnjo niso rezultat le prizadevanj kmetov in sposobnosti njihovih proizvajalnih sredstev, ampak so na te uspehe .močno vplivala družbena sredstva. Kmetje so dobivali prek kmetijskih zadrug umetna gnojila, zaščitmi sredstva, kvalitetna semena in zadružno mehanizacijo. Seveda pa to pomoč družbe kmetje neradi priznajo in trdijo, da so doseženi uspehi le rezultat njihovega dela. Da se bo kmetijska proizvodnja še nadalje večala, bodo morale kmetijske zadruge predvsem izboljšati strojni park in skrbeti, da bo le-ta polno izkoriščen. Planšanstvo je na območju občine tesno povezano z živinorejo. Tomu vprašanju pa doslej nismo posvetili dovolj pozornosti. Planine in skupni pašniki, ki bi morali biti najbolj urejeni, so ostali neočiščeni in slabo oskrbovani. Zaradi ureditve planinskih pašnikov naj bi takoj začeli izdelovati potrebne terenske karte. Izdelati bomo morali geografske, geomorCološke in pedološke analize. Na .podlagi teh analiz naj bi komisija za izdelavo predloga o skupnih pašnikih določila površine skupnih pašnikov. Polega tega naj določijo zmogljivost pašnika, število pašnih dni in vrsto živine, ki se bo lahko pasla (Nadaljevanje na 6. str spodaj) Trsiška mladina je gradila avtomobilsko cesto Letošnja največja delovna akcija jugoslovanske mladine je končana. Zgradili smo novih 109 km moderne avtomobilske ceste skozi Srbijo in Makedonijo. Ser daj lahko pregledamo uspehe in J. M.: Sonce nad avtomobilsko cesto Zgi, sonce, žgi! Bleščijo se hrbti, mokri od znoja in zagoreli — in pesem mladosti preglasa počasni napev lene prirode. Zgi, milijarde let staro, skrivenčeno kolo, žgi! Slapovi naše energije hodo pogasili tvojo moč. Zgi, sonce, žgi! neuspehe, ki so jih imeli posamezni mladinski aktivi pri mobilizaciji mladine za delo na avtomobilski cesti. V Tržiču smo začeli z agitacijo takoj po občinski konferenci. Ta akcija, žal, ni bila dobro organizirana. Časa smo imeli dosti in zato smo z delom zavlačevali. Po nekaterih aktivih so resno prijeli za delo, pa so imeli težave z vodstvi podjetij, ki niso pravilno razumela pomena te velike delovne akcije. Vedno je bil problem, poslati samo enega ali dva mladinca v brigado. Opazili smo, da so po tovarnah po navadi takoj začeli razpravljati o doseganju plana proizvodnje itd. Mislim, da bi morala vodstva podjetij, sindikati, delavski sveti in osnovne organizacije ZK ve- Kljub temu se je let«? udeležilo zvezne delovne akcije iz naših tovarn 40 mladink in mladincev, od katerih je bilo 18 udarnikov in 15 izredno pohvaljenih. Vsi skupaj smo delali deti, da je graditev pomembne cesto prav tako potrebna kot izpolnjevanje proizvodnega plana v tovarni. Tudi agitacija bo morala prihodnje leto biti drugačna kot letos. Neumno je obljubljati mladincem ne vem kakšne tečaje za kvalifikacijo in po vrnitvi zaposlitve na novih delovnih mestih. Res je veliko tečajev, vendar ne bodo vsi brigadirji, ko se bodo vrnili, dobili boljšega dela. Vsak pa se lahko nauči veliko koristnega, kar mu bo koristilo pri nadaljnjem delu. 2.400 delovnih dni ali 43.200 ur. Uspeh ni bil nič manjši, kot so bili uspehi tržiških mladincev, ki so prejšnja leta gradili našo mladinsko magistralo. Tržičani smo obiskovali najrazličnejše tečaje. Trideset mladincev jo opravilo izpite za kino-amaterje, traktoriste in za šoferje amaterje. Prihodnje leto moramo poprijeti za delo še odločneje, da bomo obljubo, ki smo jo dali tovarišu Titu, res izpolnili. Vido Japelj S tras C St. 14—15 Delavska Splošni zakon o šolstvu postavlja v sistem izobraževanja in vzgoje tudi izobraževanje odraslih in strokovno izpopolnjevanje. S tem se ukvarjajo posebni zavodi in organizacije: industrijski centri za izobrazbo, šola za odrasle, predvsem pa še delavske univerze. Letošnjo jesen so te zaživele po vseh večjih občinah na Gorenjskem in tako tudi pri nas. Njihovo ustanovitev so narekovale potrebe v zvezi z družbenim, gospodarskim in kulturnim razvojem dežele. Dosedanje izobraževanje odraslih izven industrijskih centrov za izobrazbo je bilo dokaj nesistematično. Tako je velik razmah industrije prehitel prilike na področju izobraževanja odraslih. Ankete so pokazale, da pomanjkljiva izobrazba ovira delavce pri doseganju boljših uspehov na njihovem delovnem mestu, po drugi strani pa jim povzroča težave pri reševanju nalog v družbenem upravljanju. Delavska univerza je prosvetna ustanova, podobna obveznim šolam. V njej so bodo izobraževale množice ljudi. Njene glavne naloge so: omogočiti delovnim ljudem, da pridobe kvalifikacijo, jim posredovati ustrezno družbeno in gospodarsko izobraževanje ter omogočiti državljanom, da si po osebnem zanimanju razširijo svojo izobrazbo s posameznih področij znanosti, tehnike in kulture. Kratko: vsebina dela delavskih univerz je izobra- Za lodaroizaiiio v Mri promili (Nadaljevanje s prejšnje strani) na določeni planini brez škode za zemljišče. Za nadaljnje povečanje kmetijske proizvodnje se bodo morali privatni proizvajalci tesno povezati z zadrugo, ker sami ne bodo mogli organizirati sodobnega tehnološkega procesa in vseh agrotehničnih ukrepov, ki so potrebni za blagovno proizvodnjo. Dosedanji rezultati pri ustvarjanju tržnih presežkov so pokazali, da je zadružna kooperacija nujna oblika sodelovanja zadruge s privatnim proizvajalcem. Kmetijska zadruga mora skrbeti, da bo odpravila vse nepravilnosti, ki so se pokazalo v dosedanji kooperacijski proizvodnji. S krepitvijo zadruge s tem, da bo lahko s čim večjimi sredstvi posegala v proizvodnjo, se bodo tudi začeli spreminjati odnosi na vasi. Kooperacija mora sloneti na korist kmeta in zadruge. Takšno sodelovanje bo povečalo zanimanje kmeta za večjo proizvodnjo in višjo delovno storilnost. Pri izpolnjevanju plana kooperacije za leto 1960 se bo zadruga držala načela, da zajame površino na čimbolj strnjenem področju. Tako bo lahko uporabljala tehnična sredstva in /bodo stroški prevoza strojev majhni. Vprašanje pospeševanja kmetijstva moramo vedno obravnavati skupno s kmečkim vprašanjem, to je z odpravo zastarelih ekonomskih odnosov, s starim načinom dola, skupno s socialistično preobrazbo vasi. univerza zevanje delavskega razreda. Program si izdela vsak tak zavod v skladu s potrebami kraja na osnovi predlogov iz delovnih kolektivov in raznih organizacij. Želimo, da predlagate čimveč. Letošnji okvirni program Delavske univerze Tržič obsega sledeče: 1. Ideološko izobraževanje delovnih ljudi, ki bo potekalo preko večerne politične šole in v obliki preda vanj iz razvojne in sodobne tematike. 2. Za družbeno-ekonomsko izobraževanje so predvidena predavanja in seminarji: seminar za delavsko samoupravljanje, za mojstre, za kadrovsko politiko, za člane šolskih odborov, za člane svetov pri občinskem ljudske odboru, za člane zadružnih svetov, za člane hišnih svetov in stanovanjskih skupnosti, za člane potrošniških svetov, za delo z ljudmi, za vodenje sestankov, za sindikalne funkcionarje in predavanja o družbenem upravljanju v komuni. V povezavi s centrom za izobrazbo sta bila v predilnici doslej 2 seminarja za mojstre s 40 udeleženci in se- Center za napredek gospodinjstva je bil ustanovljen oktobra 1958. Ker Društvo za napredek gospodinjstva ni imelo nikjer svojega stalnega prostora, je končno s pomočjo občinskega ljudskega odbora opremilo v Partizanski ulici dvojo prostorov. To je bila druga sodobna kuhinja v okraju. Kdorkoli je že videl te prostore, je bil navdušen nad praktično ureditvijo in lepo jedilnico. Tov. Majda Galetova jo že lani vodila več uspelih tečajev. Poleg kuharskih in gospodinjskih tečajev demonstrirano uporabo modernih kuhinjskih pripomočkov, kot so: sokovnik, ekonomski lonec, mešalec in drugo, praktični pouk učencev z obeh osnovnih šol, ki ga vodita tov. Zlata Kržišnik in Majda Rak. Zaradi porodniškega dopusta to-varišice Galetove vodi gospodinjsko posvetovalnico vsako sredo od 19. ure dalje tov. Danica Rot iz Zavoda za napredek gospodinjstva v Kranju. Ob teh večerih žene vprašujejo in tovarišica odgovarja. Vsaka žena, ki je obiskala Center, odhaja z zadovoljstvom, ker je izvedela kaj novega. Tako obiskuje 12 interesentk že od septembra daljo posvetovalnico ob sredah zvečer. Na prvem sestanku so jim nazorno prikazali uporabo sokovnika, na drugem vlaganje solat za zimo in nato sestavo jedilnika za izredne prilike. Sledilo je praktično kuhanje preprostih jedi. Načrt so si obiskovalko same določile. S 25. novembrom prične z delom nova skupina. Vsaka, ki bi se udeležila pouka, naj so prijavi čimprej pri tov. Korenovi v Komunalnem podjetju v Tržiču, Trg svobode 5, kjer dobi tudi pojasnila. Dobrodošle so žene vseh poklicev in starosti. Način prehrane se je toliko spremenil, da naj bi ee z njim seznanile minar za mlade gasilce (20 udeležencev). 3. Splošno izobraževanje obsega: tečaj za strojopis, tečaj za angleški in nemški jezik in tečaj za splošne predmete, v katerega naj bi se vključili delavci, ki žele opravljati izpit za priznanje kvalifikacije. Pouk v tečajih za tuje jezike poteka v dveh delih: začetni in nadaljevalni in je ob ■torkih popoldne na osnovni šoli heroja Bračiča. Pouk obiskuje 105 tečajnikov. Tečaj za splošne predmete so bo pričel, ko bo dovolj prijavljencev. Interesenti, prijavite se! 4. Na področju poljudno-znan-Stvenega izobraževanja so predvidena predvsem predavanja. Obravnavala bodo vzgojo, usmerjanje mladine v poklice, zdravstvena vprašanja, kmetijstvo, tehniko, potopisje, naravoslovje, film, likovnost, književnost in glasbo. Po načrtu bo delavska univerza več teh predavanj posredovala tudi ljudem iz okoliških vasi. Za uspešno delo delavsko univerze bo potrebno čim tesnejše sodelovanje z družbenimi organizacijami, posebno pa še čim-večje zanimanje za njeno delovanje s strani gospodarskih organizacij, ki preko nje lahko posredujejo svojim delavcem potrebno izobrazbo. tudi starejše mamice, ki še danes vodijo gospodinjstva. Na sestankih poleg vseh problemov, ki jih imata dom in gospodinstvo, obravnavajo tudi opremo stanovanj. Ce bi pokazali zanimanje moški, bi tudi te seznanili s sodobnim gospodinjstvom. Pametna razdelitev dela v družini razbremeni ženo-delavko, mater in gospodinjo, in vsak član družine ji lahko pomaga, da se tudi ona vsaj malo oddahne in odpočije. Mlajši generaciji pa nudijo po novi šolski reformi osnovni teoretični in praktični pouk o sodobnem gospodinjstvu in prehrani že v šoli. Zato, ljube mamice, ne zametujte in ne omalovažujte nasvetov otrok, kako se na pr. pravilno opere solata, kako se kuha, da se ne uničijo dragoceni vitamini in drugo snovi, ki so potrebne zdravju, ker danes že tudi pišče marsikaj ve. Zelja in namen Centra za pospeševanje gospodinjstva je, čimbolj razširiti svojo dejavnost in imeti pregled nad pralnicami in menzaml ter skrbeti za boljšo raven posameznika in družbe. Želimo, da se vsak, ki išče nasvetov v Centru za pospeševanje gospodinjstva, čuti kakor doma. S tem bi dosegli to, da bi bil Center prebivalcem Tržiča in okolico neobhodno potreben. Naše plodno delo pa bi bilo dokaz, da Center ni bil ustanovljen zaman. D. ZAHVALA Mali hišni posestniki iz Cado-velj se javno zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili, da smo dobili nov betonski most in da se je obnovilo električno omrežje. Gasilsko tekmovosje Kakor žo več let nazaj, tako je Občinska gasilska zveza tudi letos pripravila gasilsko tekmovanje, oziroma ocenjevanje, ki je bilo obenem združeno s tekmovanjem za prehodni pokal Jožeta Dornika, in sicer za vsa društva v okviru Zveze. Na žalost se je od 15 društev, kolikor jih jo registriranih pri ObGZ Tržič, udeležilo tekmovanja samo 5 desetin iz 5 društev. V bodoče bi bilo prav, da se za takšna ali podobna tekmovanja zavzamejo še ostala društva, ki na tem tekmovanju niso sodelovala. Opravičilo v tem smislu, da niso pripravljena, prav gotovo ni na mestu, saj bi se prav na takšnih tekmovanjih lahko marsikaj naučili ter pri tem videli napake, pa tudi dobre strani posameznih desetin. Kaj pomaga naši skupnosti, če imamo toliko društev, ki pa ne bi v primeru nevarnosti znala pravilno gasiti oziroma reševati ljudske imovine. Razveseljivo bi bilo edino to, da se na naslednjih tekmovanjih ali skupnih vajah pojavi čimveč enot, kjer bi se lahko od boljših društev ali pa posameznikov učila slabša, oziroma neizkušena društva. Od nastopajočih enot bi bilo vredno pohvaliti zlasti Prostovoljno industrijsko društvo Runo in Prostovoljno gasilsko društvo Slap-DoUna, ki sta z ozirom na to, da sta majhni, dosegli zelo dobre rezultate. Po drugi strani pa zasluži nekoliko kritike PIGD Peko, čeprav se je zaradi odsotnosti nekaterih gasilcev opravičilo. Zaradi svoje obsežnosti bi moralo skoraj nekoliko bolj aktivno sodelovati. Več zanimanja bi vsekakor morala imeti tudi podeželska gasilska društva za svoje gasilsko izobraževanje in bi bilo želeti, da se v bodoče bolj aktivno vključujejo v izpopolnjevanje znanja. Društva, oziroma desetine, ki so sodelovale pri tekmovanju, ki je bilo na nogometnem igrišču, so se pomerila v tehle disciplinah: 1. trodelni napad, 2. praktična vaja, 3. športne panoge, 4. ostale discipline. Komisija, katero so sestavljali tovariši: Slavko Teran, Ivan Se-ric, Hasan Mašič in Franc Hladnik, zadnji kot član razsodišča, je nastopajočim prisodila naslednja mesta: 1. mesto BPT — 842 točk, 2. mesto Tržič-mesto — 683 točk, 3. mesto Runo — 634 točk, 4. mesto Slap-Dolina 624 točk in 5. mesto Brezje p. Tržiču 213 točk. Nastopajočim gre za njihov trud — čeprav niso vsa dosegla najboljših rezultatov — najlepše priznanje, ostalim pa, ki se tega tekmovanja niso udeležili, pa naj bodo uspehi in prizadevanja teh petih društev v nadaljnjo izpod-budo pri njihovem delu. F. S. PREKLIC Podpisani Tomaž Blažič, rojen 21. novembra 1906 v Kovorju in sedaj stanujoč v Kovorju št. 48, preklicujem, kar sem neresničnega govoril o tovarišu Anionu Aljančiču iz Brezovega zaradi lova. — Tomaž Blažič. Center za napredek oospodinjst«a St. 14—15 TRŽIŠKI VESTNIK TELESNA UZGOJA IN Predsednik občinskega ljudskega odbora o stanju telesne kulture Prod kratkim jo .športni urednik našega lista Ivan Virnik obiskal predsednika občinskega ljudskega odbora Lovra Cerarja in imel z njim daljši razgovor o Stanju in problemih telesne kulture v tržiški občini s posebnim ozirom na letošnje in prihodnje leto, ki predvidevata v pogledu Sporta in njegove množičnosti znaten napredek. Pripomniti moramo, da je predsednik Lovro Cerar ustregel naši želji ,in prošnji našega uredništva, da bi na omenjeni način v razgovoru posredoval svoja mnenja in tehtne misli v zadevi številnih perečih problemov in vprašanj, ki ovirajo nadaljnji razvoj telesne kulture v občini. Upamo, da je bil namen našega razgovora dosežen, kajti iz njegovih besed lahko sklepamo, da se vzlic objektivnim in subjektivnim težavam v razvoju telesne kulture obetajo znatno spremembe. V pričujočem sestavku posredujemo detajlni potek razgovora urednika Ivana Virnika in predsednika ObLO Lovra Cerarja. (Opomba uredništva.) Tovariš predsednik, bralce našega lista bo nedvomno zanimalo Vaše mnenje o trenutnem stanju telesne kulture v tržiški občini in njenih perečih problemih? Mislim, da so problemi predvsem Objektivnega in subjektivnega značaja, smatram pa, da je preveč udobja med mladino, kar predstavlja znatno oviro pri nadaljnjem razvoju in sistematizaciji telesne vzgojne dejavnosti. Naj navedem kot primer TVD Partizana iz Križ, ki je zraslo pravzaprav iz nič. Mi smo jim v vseh svojih močeh pomagali tako, da so okusno uredili dvorano, ki jim služi v različne namene. Nekoliko težje je stanje v Tržiču, kajti želimo, da bi se vse delo na področju telesne kulture osredotočilo. V prihodnjem letu predvidevamo ureditev centralnega igrišča, ki naj bi služilo v bodoče za splošno telesno vzgojo. Slednjič prehaja na dnevni red tudi vprašanje Partizana, ureditve njihove dvorane, kajti smatram, da je ravno to vprašanje potrebno najnujnejše rešitve. Pomanjkanje objektov za nemoten potek dela in nadaljnjega razvoja množičnosti med mladino v okviru posameznih društev predstavlja za Tržič glavno vprašanje v vrsti problemov, ki ovirajo nadaljnji sistematično načrtni program njihovih stremljenj. Kaj menite, ali se bo slednjič izboljšalo tudi omenjeno vprašanje, oziroma ali predvidevate v bodočnosti izgradnjo kakih posebnih športnih objektov in naprav? Predstavljam si, da bo v bodoče potrebno proučiti, kaj vse se sploh izplača. Smatram, da bo najnujnejša potreba rešitve problem;! TVD Partizana. Večletne želje narekujejo izgradnjo sodobnega objekta, ki naj bi bil na igrišču in bi hkrati združeval vse vnste športa. Menim, da bi objekt ustrezal vsem hotenjem in željam. Kateremu vzroku pripisujete padec kvalitetne ravni telesne kulture v občini v zadnjih letih? Težko hi bilo podati na omenjeno vprašanje povsem realno oceno. Moje osebno mnenje je, da je vzrok, da pač ni zajeto tisto, kar si mladina v prvenstveni meri želi, ampak se občuti nekako udobje, kar pa je seveda v nasprotju. Pripomnim naj, da se je mladina v zadnjem času navdušila za motorizacijo, v glavnem zaradi osebnih korisli in možnosti. Ali predvidevate v letošnjem in prihodnjem letu posvetiti v Zaključni žvižg sodnika v hladnem jesenskem nedeljskem dopoldnevu je pripravil med ljubitelji rokometne igre navdušenje in radost, ki sta se pravzaprav stopnjevali po prepričljivi zmagi nad trenutno vodećim moštvom na prvenstveni lestvici, Storžičem iz Golnika. Analiza jesenskega dela prvenstva Gorenjske v rokometu posreduje vsekakor zanimive novosti v vrstah prvaka, moštva tržiškega »Partizana«, ki je po vidnem spodrsljaju v minuli sezoni zasedel tokrat mesto, ki mu po njegovi kvalitetni ravni vsekakor tudi pripada. Uvodni visoki zmagi nad Partizanom iz Križ je sledila v drugem kolu eliminacija Dupeljčanov, medtem ko so pri ostalih prvenstvenih znv.rlljaj.ih mladi igralci Partizana porazili zaporedoma še vse svoje nasprotnike in edinega nevarnega konkurenta, ki jim jo vidno ogrožal prvo mesto — simpatične Golni-čane. Nekako tak bi bil le statistični prikaz jesenskih uspehov mladih tržiških rokometušev — Keglja či na slovenskem prvenslvu Pred dnevi jo bilo zaključeno letošnje prvenstvo Gorenjske v kegljanju, Iti se ga je udeleželo 8 najboljših ekip iz posameznih mestnih enot. Prvo mesto je osvojila vrsta slovenskega prvaka Jesenic z 17.075 podrtimi keglji, pred prvim moštvom Triglava z 17.904, Kranjsko goro 17.106, Ljubeljem 16.948, jeseniškim Gradisom 16.886, Bledom .s 16.859 podrtimi keglji itd. Prva štiri plasirana moštva so si pridobila pravico nastopa na letošnjem prvenstvu Slovenijo v kegljanju. Četrto mesto in uvrstitev na zaključni republiški turnir predstavlja za Ljubelj po številnih prizadevanjih vsekakor lep uspeh. občinskem merilu omenjenemu vprašanju posebno pozornost? Ze v letošnjem letu je Svet za telesno vzgojo v zainteresiranosti in pospešitvi organizacije društev razpravljal o različnih variantah in menil, da se sredstva enakomerno razdelijo. Načrtno se predvideva reševanje vprašanja na osnovi finančnih sredstev. Posveča se zlasti posebna pozornost zimskemu športu, nikakor pa ne smemo prezreti dejstva, da smo začeli z izgradnjo kopališča, ki je izrednega pomena za razvoj telesne kulture. Za igradnjo kopališča, strelske dvorane v Tržiču dn dvorane TVD Partizana v Križah ekipe prepričljive kvalitetne vrednosti in resnega pretendenta za kvalifikacijski turnir, ki bo ob zaključku spomladanskega dela prvenstva odločal o novem članu slovenske lige. Pravzaprav je mogoča in hkrati tudi jasna predčasna ugotovitev, da je prednost dveh točk na tabeli odločilna, če upoštevamo, da čaka moštvo večina nasprotnikov spomladi na domačem terenu. Tretje mesto je zasedla ekipa kranjske SAVE, zaključni del lestvice tvorijo ISKRA, MLADOST II in PARTIZAN (Duplje), medtem ko sta na dnu razvrstila svoje moči tretje moštvo kranjsko Mladosti in Partizan iz Križev, ki je ostal v celotnem dolu prvenstva brez osvojitve dveh točk. Za Uteho mu lahko služi le osvojena točka, za njih dragocena točka. Krem kombiniran otroški voziček novejše oblike z žimnico prodam. Informacije v pisarni Tovarne finega pohištva. Crn medaljon, ki mi je zelo drag spomin, sem izgubila. Najditelja prosim, naj ga vrne proti dobri nagradi na naslov Ivanka Bogataj, Tržič, Cesta JLA 6. Pošteni ženi nudimo brezplačno hrano in stanovanje za varstvo otroka v dopoldanskih urah. Ostalo po dogovoru. Vprašati pri Vrabičevih v Bistrici. Strelska družina Tržič, išče za novourejeno strelsko dvorano skrbnega oskrbnika, Interesenti naj se zglasijo v petih' dneh po tej objava pri članih upravnega odbora družine. Stran 1 ŠPORT je bilo v letošnjem letu namenjenih skupaj 29,500.000 din. Alpsko smučanje in nogomet predstavljata v Tržiču najznačilnejši športni panogi. Nogometaši so v letošnji sezoni imeli idealno priložnost za uvrstitev med najkvalitetnejša moštva v Sloveniji, vendar žal v svojih prizadevanjih niso uspeli. Zanimalo bi nas zlasti Vaše mnenje kot stalnega obiskovalca nogometnih prireditev o presoji stanja po neuspehu v kvalifikacijskem tekmovanju? Posredoval Vam bom s kratkim odgovorom. Smatram, da je med igralci premalo zavesti, za kar jih tudi obsojam. Na podlagi zadnjih neuspehov, celo poraza z novincem v nogometnem prvenstvu Gorenjske — Naklom, menim da bodo lahko izgubili občinstvo, ki jim je bilo do sedaj zelo naklonjeno. Mi jih materialno na ta način ne bomo podpirali. Vaše osebne želje v pogledu športa? Želim, da bi vpeljali z zimsko športnimi načrti za vzpostavo objekta na Zelenici, ki bi hkrati omogočilo izkoriščanje najdaljšega časa za smučanje, obiska tujcev, urodi Ivi prostorov na Ljubelju in končno tudi vzpe-njača. Zelju po ureditvi omenjenih objektov je pravzaprav želja vseh nas in če bi nam to uspelo, tedaj bi lahko nudili našim ljudem, zlasti delovnemu človeku po- njegovem vsakdanjem delu, zdravo in koristno razvedrilo, je zaključil najin razgovor predsednik ObLO Lovro Cerar. ZAHVALA Ob težkem udarcu, ko nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sinček VENCEK smo imeli veliko iskrenih prijateljic in prijateljev, ki so nam nesebično pomagali in nam lajšali bridko trpljenje. Vsem tem gre naša srčna zahvala. Posebno se zahvaljujemo delovnemu kolektivu ObLO in Trgovskega podjetja Runo, vsem darovalcem vencev in cvetja, lov. Mokorela za ganljive poslovilne beseđe, mali I renči za njene besedice pri odprtem grobu ter godbi in pevcem DPD Svoboda. Srce ne more povedati zahvale, ki bi jo radi izrazili vodstva vseh šol v Tržiču in Otroškemu zavodu v Kamni gorici, zlasti p» vsem učencem, ki so v tako velikem številu spremljali svojega mladega prijatelja in zasuli prerani grob s cvetjem. V srcih mladih spremljevalcev je naS Vcnček imel poslednjo najlepS« daritev življenja. Vsem naša iskrena, srčna zahvala! Družin« Mešičeva RAZPIS Oblačila »Novost« Križe na Gorenjskem razpisuje naslednja delovna mesta: I krojače* 5 .ši vili j Nastop službe takoj! Plača po tarifnem pravilniku oHomet • • Izpolnjena pričakovanja V uredništvo jo prispelo pred dnevi pismo 8 prispevkom zanimive vsebine, ki ga z nekaterimi ustreznimi popravki v celoti objavljamo. Letos bo minilo 10 let, odkar so tržiški strelci začeli s svojim smotrnim delom v okviru novoustanovljene strelske družine. Uvodoma so sklenili, naj njihova družina nosi ime vzornega borca za svobodo, narodnega heroja Antona Stefeta-Kostje. Ne bi bilo pravilno, če bi dejali, da so začeli z nič, kajti imeli so izredno voljo po napredku in zvrhan koš vztrajnosti — lastnosti, ki je slehernemu strelcu neobhodno po-Irebna pri njegovem nenehnem delu. Pisana beseda je preveč skopa, da bi lahko prikazala celotno prizadevnost, delo in napore na eni, ter dosežene uspehe članov na drugi strani. Resnično zanesljivo je hilo potrebno prijeti za delovne vajeti, da so izgradili tak strelski dom, na katerega so lahko ponosni, zgradili in uredili so tudi rov za strelske prireditve z vojaško puško na razdalji 200 m. Prehodu iz vojaškega na zračno streljanje se daje čedalje večja prednost. Omenjeni činitelji so zahtevali od upravnega odbora SD nove pogoje in seveda končno tudi nove težave. Pereči problem je nastal zaradi dejstva, ker je bilo nujno potrebno poiskati oziroma priskrbeti sodobno urejeno večerno strelišče, ki bi ustrezalo vsem predpisom in zahtevam. Tudi vprašanje večernega strelišča je bilo v doglednom času rešeno in danes imajo naši strelci okusno urejeno in opremljeno dvorano, ki jim služi za različna tekmovanja. Zaradi različnih delovnih pogojev je sicer strelstvo med ostalimi športnimi panogami v Tržiču nekoliko zaostalo, vendar obstoji upanje na nadaljnje izboljšanje in hkrati dvig kvalitetne ravni. Pripomniti moramo, da velja povsem upravičeno prepričanje nadaljnjega napredka v smeri sistematično - načrtnega razvoja strelstva v tržiški občini, ki ga zastopa reprezentativna družina Antona Steleta-Kostje. V desetih letih svojega obstoja se je tudi znatno izpremenil zunanji videz v članstvu, ki se je pod strokovnim vodstvom, izpopolnilo in zapustilo svoj delovni krog. Premnogo je dolgoletnih, zaslužnih članov, omenja pismo, da bi jih lahko našteli, kajti upoštevati moramo, da so se vrste članov iz leta v leto izpremi-njale in je zasluga vseh enaka. Posebno pohvalo smo namenili znanemu organizatorju, prizadevnemu funkcionarju in nekdanjemu reprezentantu Janezu Per-ku, nadalje Blažu Stcru, Vladu Fabjanu, Slavku Hvalici in Vladu Brejcu. Ce ob zaključku omenimo, da sta Janez Perko in Blaž Ster prejela minulo leto v okviru prireditev ob 10-letnici strelske organizacije v naši državi za svojo prizadevno delo in izredne zasluge pri razvoju strel- skega športa na Gorenjskem zlato in bronasto medaljo, pove pravzaprav vse, da so naši strelci dosegli v 10 letih svojega prizadevnega dela, nepremagljive volje in prizadevnosti znaten korak naprej v stremljenjih za čim kvalitetnejši napredek. Seveda pa brez pomoči merodajnih forumov ne bi dosegli take uspehe, ki so lahko vsem le v ponos. Zato so jim strelci Tržiča hvaležni in so jim priporočajo za nadaljnje sodelovanje, zaključuje zanimivo pismo. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo našega lista, z željo, da bi pri svojem nadaljnjem delu dosegli še prepričljivejše uspehe, ki bi lahko dostojno reprezentirali športni Tržič v naši ožji domovini. Priprava teksta: Ivan Virni.k V tovarni finega pohištva Tesno stisnjen med strugo reke Bistrice in stanovanjskimi hišami Tržiča živi kolektiv Tovarne finega pohištva. Kolektiv ni velik po svojem številu, saj redkokdaj prekorači število 70 zaposlenih, a kljub temu je dobro znan po vsej naši domovini, zanj p;i vedo tudi nekateri trgovci izven njenih meja. Ze samo ime tovarne nam pove, da v njej izdelujejo boljše pohištvo. V zadnjih letih je tovarna preusmerila svojo proizvodnjo na izdelovanje ladijskega pohištva. Ker se ladjedelniška industrija tako hitro razvija, so postale njene mizarske delavnice premajhne, da bi mogle same zadostiti vsem potrebam po pohištvu, ki ga potrebujejo za ladje. Zato smo za ladjedelnice začeli izdelovati ladijsko pohi- ZAHVALA Vsem, ki so spremili našega predragega moža, očeta in starega očeta JANEZA ROPRETA na njegovi zadnji poti, ki so sočustvovali z nami ob tej težki uri in nam pomagali. Se posebno zahvalo pa dolgujemo duhovščini in zdravniku dr. Stanku Živcu. Zcna Anica z otroki ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti našega ljubega moža in očeta LORKA LUPSA sočustvovali z nami, ki so obsuli njegov prerani grob z venci in cvetjem, ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, se prav iskreno zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo smo dolžni Tržiški tovarni kos in srpov za izkazano nam podporo V tem težkem času, zdravnikom dr. Živcu, dr. Robiču, dr. Ra-kovcu in dr. Brandstetcrju za vso zdravniško nego in trud, da bi nam pokojnika ohranili pri življenju, govornikoma ob odprtem grobu za lepe poslovilne besede in duhovščini, pevcem ter godbi za častno spremstvo in izkazano zadnjo počastitev. Žalujoča žena Anica z otroki ZAHVALA Vsem, ki so ob smrti našega ljubega očeta, starega očeta in doda HINKA SNOJA sočustvovali z nami, mu nanosili cvetja in vencev na grob in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, so naj-topleje zahvaljujemo. Se posebno zahvalo smo dolžni tukajšnjim zdravnikom, ki so mu lajšali bol in se trudili, da bi ga še ohranili pri življenju, društvu upokojencev ter gasilskemu in planinskemu društvu, ki so se s svojimi, prapori udeležili pogreba, zastopniku občinske gasilsko zveze za njegove lepe poslovilne besede ter duhovščini za njihovo uteho in častno spremstvo. Žalujoče družine: Dornikova, Smoletova in Hladnikova ZAHVALA Vsem, ki sto spremili našo preljubo mamo VIKTORIJO LUPSA na njeni zadnji poti, ji nasuli cvetja na grob in ki ste sočustvovali z nami ob njeni smrti se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku dr. Robiču za njegovo dolgotrajno in požrtvovalno zdravniško nego ter vsem sosedom in prijateljem, zlasti še Mariji Zupanovi za vse velike usluge, izkazovane pokojnici v času njene dolge bolezni. Sinova Franci in Frio ter hčere Elza, Viki in .Telca z družinami ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše nenadomestljive mame in sestre MARIJE PATARIC so iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje in nam ustno ali pismeno izrazili soža-lje. Posebno zahvalo izrekamo mojstru in njenim sodelavcem iz obrata belilnice za uvidevnost in pomoč v času njeno zahrbtne bolezni. Zahvaljujemo se celotnemu kolektivu belilnice za organizacijo na njeni zadnji poti, sindikalni podružnici BPT, pevcem, godhi, duhovščini, sostanovalcem za pomoč, govornikoma tov. Kalanovi in tov. Primožiču za poslednje ganljive besede ob samem grobu. Žalujoče družine: Patarič, Kravcar, Našič in Uitenc. Tržič dne 17. novembra 1959. ZAHVALA Za tovarisico KRISTINO LIKAR iz Novakov, ki se je v juniju letos smrtno ponesrečila, je tržiški grobar tovariš Albin Košir brezplačno popravil grob in ga olepšal s primernim cementnim okvirom, za kar se mu javno zahvalim. Helena Oranič, bivša učiteljica ponesrečenke štvo. Naše najlepše ladje: »Jugoslavija«, »Jedinstvo« in »Jadranka« so opremljene s pohištvom, ki so ga izdelali naši mizarji. Tudi za najlepšo jahto Jugoslovanske vojne mornarice so izdelali opremo v tovarni finega pohištva. Vsak tramper, ki izplove iz naših ladjedelnic v Splitu, na Reki in v Puli, ponese s seboj vsaj nekaj pohištva, ki jo bilo narejeno v Tržiču. Tuji kupci, ki te tramperje kupujejo, hvalijo to lepo pohištvo, ki krasi njihove ladje. Poleg tega pa smo dali marsikateri reprezentančni dvorani s svojimi izdelki lep videz. To so uspehi, na katere je kolektiv ponosen. Toda ti uspehi niso prišli sami od sebe, pač pa so rezultat trdega dela in velike strokovne sposobnosti delavcev. Tovarna je ena izmed najstarejših te vrste v Sloveniji. Stroji, ki stojijo v njej, so stari, za hitrejšo proizvodnjo že kar prestari. Mnogi med njimi bi bili že zdavnaj med starim železom, če ne bi kolektiv tako skrbel zanje. Prostori tovarne so pretesni, ker je proizvodnja vsako leto večja. Morda se je prav zaradi problemov, ki se pojavljajo, tako lepo uveljavilo delavsko samoupravljanje. Delavski svet šteje 15, upravni odbor pa 5 članov. Poleg tega imata še vsak po nekaj komisij, da skoraj polovica članov kolektiva odloča, kako bo podjetje gospodarilo. Organi samoupravljanja, sindikalna organizacija, posebno pa še mladina, poudarjajo, da bi morali zamenjali dobršen del starih strojev. Toda kam postaviti nove stroje? Delavnice so premajhne! Prostora za razširitev tovarne pa ni. Do rekonstrukcije obratov pa bo moralo priti, če ne, bomo zaostali za našimi modernimi tovarnami pohištva. Delavci vedo, da postaja proizvodnja kljub temu, da je tako kvalitetna, predraga. Rešitev pa vidimo samo v novih delavnicah in strojih. Zavedamo se, da je kolektiv premajh