Zambratija — zdravo!
Počitnic je konec — Novo šolsko leto se je začelo — Morda spet drugo leto v Zambratijo — Tudi DPO so se resnično potrudile
Kot že mnogo let nazaj, so šli mladi Moščani tudi letos v ko-lonijo: okoli 820 jih je bilo - 3 skupine predšolskih in 4 sku-pine šolskih otrok.
REČENO JE -KDAJ BO T»A STORJENO?
Že dolga leta se govori o tem, kako bi obnoviii počit-niški dom pionirjev v Zambra-tiji. Vendar do danes ni bilo ni-česar storjenega. Edina pomoč so bila sredstva za obnovitev kuhinje. Bivanje v domu - sto-letni hiši — je iz dneva v dan slabše. Prostori so vlažni, stene pokajo, sobe so natlačene s po-steljami do zadnjega kotička. Premalo je prostora! Število otrok pa se iz dneva v dan veča. Letos je izbor za kolonijo po-tekal po šolah in zdravstvenih domovih. Po ugotovitvah PZ je še mnogo otrok, ki bi bili po-trebni letovanja zaradi zdrav-stvenega stanja, domačih raz-mer in slabe prehrane. Toda bili so zavrnjeni zaradi premajhne kapacitete počitniškega doma. Tu pa se začnejo skrbi organi-zatorjev. Sredstva, ki jih ima na voljo ZOM zadostujejo za na-
daljnja letovanja istega števila otrok kot doslej, za več pa ne. V novih naseljih pa je mladih družin z majhnimi otroki vsak dan več in več.
Nov objekt v Zambratiji je nujno potreben! Tudi zato, ker je v tej hiši — sedanjem domu — varno bivanje zagotovljeno mor-da še za leto dni, potem pa.,. KAJ? Ne bo več sigurno - živ-ljenja so lahko ogrožena. Adap-tirati hišo pa se ne splača, ker je prestara, prevlažna in preveč bi stalo. Obstaja možnost, da bi staro stavbo porabili za skla-dišče.
Z zgraditvijo novega doma pa bi lahko rešili tudi problem šole v naravi, kajti občina Moste-Polje še tudi zanjo baze nima. Sredstva bi bila torej vložena za pravo stvar! Občinska komisija, ki je obiskala Zambratijo in si ogledala stanje objekta, je dolž-na, da čimprej pregleda kon-kretne ukrepe za razširitev ka-pacitet. Treba se je povezati z društvi in sodelovati z njimi. In-teresna skupnost .za otroško varstvo je za novi dom že ob-ljubila 300,00 novih dinarjev. Morda to pomeni zadnje leto
,,Onemogli dom", ki čaka na adaptacijo ali pa bo ostal sam in prazen (foto: A. M.)
govorjenja, kajti DPO in vzgo-jitelji bodo težko delali v takih pogojih, kot so doslej.
ŽIVLJENJE V KOLONIJI
Kljub neprimernim prosto-rom so otroci zadovoljni in se počutijp kot člani ene same ve-like družine. O domotožju ni sledu, slišati je samo veseli živ-žaž. Njihova počitniška dejav-nost je zelo obširna. Imajo svoje samoupravljanje, svoj pionirski svet, ki uspešno rešuje vse na-stajajoče probleme. Ob večerih organizirajo plesne večere in proslave. Dolgočasja ni! Ob-časno prirejajo tudi športna tekmovanja. Velika pohvala pa gre predvsem organizatorju ko-lonije, DPM in tovarišici Veri Bajič. Tudi pedagoški delavci so kar največ storili za pestro in vzgojno življenje v koloniji, ki res ni enolično.
Plavanju in drugim igram v vodi posvečajo vzgojitelji veliko pozornosti. Njihov trud je po-plačan z zadovoljstvom, kajti mnogi malčki so se ravno v koloniji naučili plavati. Kaj pa hrana? Treba je čestitati! Od-lična je! Upravnica doma je de-jala, da skrbijo za čimboljšo hrano in za higieno. So pa tudi problemi, kajti cene rastejo in tudi stroškov je več. A važno je, • da redno dobivajo sveže sadje.
Otroci so vse vprek hvalili in nekaj izjav smo si celo zapisali.
BOJAN SKLEPIČ iz Polja, 13. let: ,,Tukaj mi je zelo všeč. Igramo tenis, plavamo, zvečer pa glasba za ples. Mnogo lepše je kot v Savudriji ' in hrane je veliko. Lahko poješ dve porciji ali več, če hočeš."
ANICA BEGOVIČ iz Sostra, 8 let: ,,Najbolj mi je všeč to, da vsako jutro dvignemo našo pio-iuisko zastavo in zapojemo. Prvič sem tukaj. Tako rada bi še prišla v Zambiatijo!"
Pedagoški vodja ene izmed skupin, tovarjšica IRENA GOETZL, je dejala: ,,Deset let sem že pedagošiti vodja v kolo-niji. Delam kot učiteljica na osnovni šoli Ketteja in Murna. Skoraj vsako leto so tu isti vzgojitelji. Poznamo se, na-vajeni smo na to delo in tudi
Vsako jutro so dvignili zastavo in zapelipionirsko himno    (foto: A. M.)
zahteve naših otrok poznamo. Kot vidite, so zelo zadovoljni." MILENA BLEJC, višja medi-cinska sestra, podpredsednica SIS za zdravstvo v občini Mo-ste-Polje, je dejala: ,,Tudi jaz sem stalna članica te kolonije. Že 15 let prihajam v Zambra-tijo kot medicinska sestra. Če-prav smo na tesnem s pro-storom, smo uredili le eno sobo s petimi posteljami za zdravlje-nje kolonistov. Tu imamo naj-nujnejše medikamente proti vsem boleznim. Otroci se hitro privajajo na kolonijo, na hrano, na skupno življenje, vzgoji-teljice in jaz skrbimo za udobje,
za izboljšanje zdravstvenega sta-nja, kajti znano je, da pridejo v kolonijo bolj icot ne zdrav-stveno šibki otroci. Tudi je-dilnik smo sestavili tako, da ima čimveč vitaminov. Moram pri-znati in pohvaliti našo kuhinjo, da je zelo urejeno in čisto. Hra-na pa je taka, da je vsak dobi dnevno poprečno vsaj 2 kg. Sedaj nimamo nobenih pro-blemov ali hudih poškodb, če pa bi bilo kaj, lahko takoj te-lefonsko pokličemo na pomoč v Umag ali Izolo. Ni težav. Upam, da jih tudi v bodoče ne bo!"
PROBLEMI   -
Kljub razigranemu veselju in življenju v koloniji ima uprava kolonije probleme z našimi ,,vikendaši", ki s svojimi avto-mobili zasedajo igrišče doma, uničujejo zelenico in puščajo smetišča za seboj. Tudi plaža, ki jo je uredila občina, je skoraj do zadnjega kotička zasedena z drugimi gosti in kaže, da bi ti številni kopalci skušali spodri-niti koloniste in si obalo pri-lastiti. Tudi za to je treba po-skrbeti čimprej, ker se to po-navlja iz leta v leto.
ANA MARJANOVIČ
Letosje manj krompirja in slabšije, pravi Bricetjeva mama iz Zg. Kašlja - (foto: C. Zupančič)