984 Kuntner Tone Pesmi o domu in domovini TU SEM JAZ ju sem jaz doma, prijatelj moj, DOMA mecj temi podivjanimi drevesi, med temi neobdelanimi polji, na teh zaraščenih poteh . . . Ker moje sanje so rojene v teh bregeh in v teh bregeh so našle smrt. Prerasle so jih trn, osat, kopriva. In sredi njih leži moj hram podrt. Vstopiva! VEDEL SEM Vedel sem, da najdem razdejano domačijo, mrtva polja, podivjano rast, da pridem kakor tujec v tuji svet. In vedel sem, da taka srečanja bolijo. Vendar me je gnalo v past srce, ki gre le tja, kjer sanje se godijo. In moje se vsak čas le tu gode, pomešane z resnico tistih dni, Pesmi o domu In domovini ko je še stala domačija, ko so rodila polja in so bile poti. In razdejan še sam sredi vsega sem bolj kot nekdaj tu doma. šE ZMERAJ Še zmeraj si mi dom in domovina SI MI DOM in vse, kar je od tebe, mi je bolj kot kdaj domače. In kot si me vabila včasih, sina, me vabiš k sebi zdaj, ki te z isto silo ljubim, le nekoliko drugače. In sem ti bližnji, ko si razvalina, zaraščena s koprivami in trnjem in ko ti v prsih gnezdijo strupene kače. KAJ VENDAR Kaj vendar iščeš v teh ruševinah, IŠČEŠ kjer pokopana preteklost leži in kjer le kamen najdeš in molk? Kaj vendar iščeš v teh ruševinah, kjer korenini in raste sedanjost in kjer se le raniš v živem trnovju? Kaj vendar iščeš v teh ruševinah? Iščeš prihodnost? In sebe v njej? CE BI GLEDAL Ce bi gledal le z očmi spomina, ko v bolnem srcu gnezdi še tujina, bi bil tujec na domačih cestah, v domačih mestih in vaseh in bi zablodil na zaraščenih poteh .. In ne bi videl v mrtvem domu doma 985 Tone Kuntner in v mrtvi zemlji živega življenja in bi se ne spoznal v ljudeh. Če bi gledal le z očmi spomina, ne bi vedel, da si moja domovina. TA Ta majhen svet MAJHEN SVET ti je bil premajhen svet, da si odšel od tod. In kar si hrepene iskal, si iskal drugod. Le po sadike si prišel domov in po družino. Zdaj imaš v tujini dom in doma tujino. STOJI Stoji domačija, stoji domačija DOMAČIJA brez strehe in brez zidov in njeno pozabljeno ognjišče je shajališče duhov. Tja pojdeš sam — kot na obisk svojim najbližjim v tišini grobov. Vsakič bolj sam in vse bolj bolan. In vsakič praviš, da pojdeš domov. TAM NI Tam ni ničesar, NIČESAR kjer je stal dom. Je le še znak v zemljiški knjigi, ki označuje hišo. In kar je včasih hiša bilo, je zdaj vzidano v druge domove. 986 987 Pesmi o domu In domovini Tam ni ničesar. Je le še gomila, ki je ob rušenju vase skrila vse, kar je dom. SINOVOMA Sinovoma ne bom pokazal svoje hiše ruševin, Kajti v njih ni njune sreče in ne njunih bolečin. V njih ni njunega življenja, v njih ni njunega srca, — v njih je le krvi spomin. To ni njun porušen dom. Njun dom je, kar jaz zgradim. A jaz gradim na novi temelj novo hišo, novi dom, ki ne bom mu gospodar, — le zidar in hišni duh in na mizi lačnim kruh.