Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— lir Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 | Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezne številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. •— Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto VI. - Štev. 27 Trst - Gorica 4. julija 1952 Izhaja vsak petek Nov udarec tržaškemu prebivalstvu Preteklo soboto je bilo objavljeno sporočilo, iz katerega smo izvedeli, da je italijanska radijska di užba - RAI - s pristankom in odgovornostjo angloameriške uprave v Trstu prevzela v svoje roke tehnično upravo tržaških radijskih postaj. Ob tej priliki je bilo rečeno, da bo RAI postavila v Trstu novi postaji za oddajanje italijanskega tako imenovanega drugega in tretjega sporeda ter televizijo. S to novo pogodbo je torej RAl postal dejanski pravni gospodar tržaških radijskih postaj, in to v trenutku, ko še vedno obstoja Svo-oodno tržaško ozemlje. Prebivalstvo, če ne drugi vsaj tistih dobrih štirideset odstotkov, ki so proti pu-pratku Italije, se ob tej priliki u-pravičeno vprašuje, od kod jemljejo začasni zaupni upravitelji pravico, da tako lahkomiselno razpolagajo z njegovo lastnino in izročajo v roke italijanskih iredentistov najvažnejšo ustanovo javnega obveščanja. Nedvomno so to darila., s katerimi potrjujejo odgovorni krogi in funkcionarji vso pristranost, ki je značilna za politiko Zahodnih sil v Trstu v zadnjih letih. Italiji se izročajo ključne pozicije tržaških javnih ustanov še predno je Italija sploh prišla v Trst tn vkljub dejstvu, da pridobiva vkljub vsem pritiskom težnja po neodvisnosti našega ozemlja vedno več pristašev, kakor so to pokazale tudi zadnje volitve. Vsa stvar ima torej kaj čuden okus, ki je po svojem bistvu vse prej kot v skladu s funkcijo čuvarja in izvrševalca o-nih jdoločil mirovne pogodbe z Italijo,'ki jamčijo popolno neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja. Toda v izpremembi, ki je nastala, nas zanima posebno usoda slovenske radijske postaje Trst ll( Glede tega je uradno sporočilo kaj pomanjkljivo, zato ga moramo do-oolniti s tem, kar so napisale, v takih stvareh čudne dobro obveščene | Ultime Notizie. Po njihovem pisanju je RAl sicer prevzel tehnično v pravo tržaških radijskih napravi toda dosedanja Tržaška radijska u-stanova si je pridržala administra-> c;jo in izbiro ter odobritev programov. Glede režima radijskih oddaj in delovanja tržaške slovenske postaje torej ne bi dogovor z RAl-em prinesel nobenih bistvenih izpre-■memb. .V tem položaju, ko ohrani Tr*a' ska radijska ustanova (»Ente Radio Triesle«) v svojih rokah še vse, kar spada k ustvarjanju živega programa, in ko sporočilo iz rečno poudarja, da bo zadevno osebje siužbeno odvisno od nje, so pa kaj čudna tista določila dogovora z RAl-em, ki zadevajo osebje tržaških radijskih postaj. RAI se je namreč obvezal, da bo sprejel c svoj kader stalnih uslužbencev vse na 'Radiu Trst I. in Trst II. zaposlene osebe, ki bi se želele poslu? žiti te ugodnosti. Toda namesto c,'.) bi RAI zahteval kaj takega v trenutku, ko bi dejansko prevzel radijsko postajo in oblast nad osebi em, se zahteva to določitev že set 'daj. Kar glejmo, kako se vozlja..-a stvar: RAl bo prevzel vse osebja, ki sprejme njegovo ponudbo, istočasno pa ga vrne Tržaški radijsk* ustanovi, pri kateri bo nato to o-sebje » službi. Osebje bo torej s.o skozi ena vrata ven, da se skoz:i druga vrne notri. Jasno je, da je bilo glede tega sklenjeno nekaj, in to na način, ki nima nobenega administrativnega opravičila. Ce je že hotela Tržaška radijska ustano-i va, naj bi bila izročila svoje osebje RAl-u v trenutku, ko ga ne pot trebuje več, ne pa sedaj zato, d«. si ga takoj spet izposodi. V tem grmu tiči zajec, in to je tisto, kar meče na okoliščine in namene tega dogovora z RAI-em ve posebno luč. Osebju se ponuju sprejem v kader stalnih nameščen., cev RAI-a, toda vsa širokogrudnost te ponudbe izgubi vsako moralno vrednost, čim upoštevamo, da je l>.\ ponudba postavljena v času, ko je borba za Svobodno tržaško ozemlje še v polnem teku. Tu se želi torej izvesti nekakšerf politični plebiscit, želi se dobiti le/ animacijo, deš saj tudi ti ljudje, niso proti povratku Italije v Trst, Med mnogimi pritiski, ki so bili v ' tem smislu v Trstu že izvršeni, je to vsekakor eden najhujših primerov političnega izsiljevanja in nečastno ali naivno je, da se je z njim so glasila tudi Zavezniška vojaška uprava, ki je tak dogovor ot dobrila. Odločitev, pred katero ja postavljeno osebje, je torej neumestna, kraju in času neprimerna ter nesprejemljiva. To je groba po; litična napaka, ki jo je treba takoj popraviti, ne pa skriti svojo odgovornost za hrbet uslužbencev! Sooldshe obtožbe sledeSTO-ja Stališče ameriškega unanjega ministrstva Predstavnik tiskovnega urada a-meriškega zunanjega ministrstva, Michael McDermott, je zavrnil sov-; jetske abtožbe glede Trsta, ki so vsebovane v notah, katere je Sovjetska zveza izročila ameriškemu in britanskemu veleposlaništvu v Moskvi. Kakor je znano, je v teh notah protestirala proti nedavnemu sporazumu med Združenimi državami, Veliko Britanijo in Italijo o preureditvi uprave v coni A Svobodnega tržaškeg ozemlja. McDermott je izjavil: »Zunanje ministrstvo še ni imelo časa popolnoma preučiti celotnega besedila sovjetske note in zaradi tega ni pripravljeno, da bi podrobno komentiralo njeno vsebino. Vendar pa je sodeč po našem začetnem študiju nota le ponavljanje znanega sovjetskega stališča, da bi, namreč radi prikrili odgovornost Sovjetske zveze za neizpolnitev mirovne pogodbe z Italijo, v kolikor se nanaša na Trst, hkratu pa ribarili v kalnem, hoteč izkoristiti Je nerešeno zadevo med Jugoslavijo in Italijo. Kakor je svetu dobro znano, so prišle Združene države spričo sovjetskega obstrukcionizma glede tržaškega vprašanja do zaključka, da je edini stvarni način reševanja tega problema v tem, da bi se Jugoslavija in Italija prijateljsko sporazumeli o njegovi rešitvi, kajti ti dve državi sta pri tem najbolj neposredno zainteresirani. Vlada ;Združenih držav še nadalje upa, da bo dosežen tak sporazum. Kar pa se tiče obtožbe, da pomenijo razgovori, ki so jih nedavno vodili v Londonu predstavniki Združenih držav, Velike Britanije in Italije, ter sporazumi, ki so- bili posledica teh razgovorov, kršitev italijanske mirovne pogodbe, to ne drži. Kakor sovjetska vlada dob.ro ve, so stare’ obtožbe, da je bil Trst spremenjen v vojaško in pomorsko oporišče za napad na Sovjetsko zvezo, enako neutemeljene in nanje smo že prej jasno odgovorili. Nihče še ni odkril, kje naj bi bile te tako imenovane vojaške naprave. Namen vseh takih obtožb je, Ua bi služile sovjetskim političnim in propagandnim nameram in zato no zaslužijo, da bi jim posvečali resno pozornost.« Times o lupl^iii Londonski Times prinaša zanimiv članek v Jugoslaviji, v katerem pravi: »Iz vseh verodostojnih poročil tistih, ki so obiskali Jugoslavijo, je razvidno, ne-le da Tito nastopa proti birokraciji in centralizmu, ampak tudi da vodi svoj -boj pod zastavo marksizma-leninizma. Pripisujoč velik pomen znani napovedi o »odmrtju države«, se trudi z, resnim in praktičnim poizkusom, da bi pričel prvo stopnjo na dolgi in težavni poti do tega cilja. Proces »odmrtja države« se je neglede na svoj obseg zdaj začel in bila bi neupravičljiva in nevarna zmota, če bi ga zamenjali s povratkom h kapitalistični praksi.« Dosedanji Titov eksperiment s »čistim« komunizmom, kakor on to imenuje, je možno razdeliti v štiri razdobja. »Najprej — pred sporom s Stalinom — je prišla povojna ustava, po kateri je bila država razdeljena v šest zveznih republik, in viadi vsaki izmed njih je bila dana določena mera neodvisnosti v gospodarskih zadevah. Kot drugo so uvedli novi kazen-; ski zakonik, ki je odpravil mnogo stalinistične pravne tehnike in dal posamezniku mnogo pravic osebne svobode pred zakonom. Seveda je vprašanje, če so te pravice dejansko vedno zaščitene, toda v bistvu so uradno obsodili stalinistično teorijo pravosodja, po kateri je merij lo zločina socialna nevarnost in ne kršitev zakona. Kot tretja in četrta stvar so prišle koncesije kmetom in uvedba delavskega nadzorstva v tovarnah. Nobeden od teh ukrepov, niti politika do kmetov, ni tak, da bi moral užaliti Lenina, in Tito trdi, dq jih je vse možno upravičiti ne-le, teoretično, ampak tudi s sovjetsko prakso iz prvih časov po letu 1920. Kar pa se tiče poznejše drugačne sovjetske politike, vidijo Jugoslovani v Stalinu heretika, ker je država s tem, da je vzela industrijo in poljedelstvo popolnoma v svoje roke, pod birokratsko nadzorstvo; razvila državni kapitalizem, ne pa pravi socializem. Kakor ostali napredek v družbe- nih in gospodarskih teorijah, je povzročila tudi Titovo staiišče do kmetov prav toliko tvarna kakor ideološka, potreba. Pripraviti kmete do tega, da bi pridelali več živil, je ena glavnih potreb v Jugoslaviji-; in priznanje, da je doživelo kolektivno obdelovanje zemlje neuspeh, je bilo seveda nujen razlog za spremembo Titove politike. Namesto na prisilni kolektivizaciji j-: zdaj glavni poudarek na sproščanju trgovine in ukinjenju prisilnih državnih odkupov poljedelskih pridelkov. Izjema velja zdaj le še z». volno. Podobno je prišlo tudi do sklepa, da bodo reformirali delovne svete v tovarnah in jim dovoliti znatno moč, pod vplivom ideologije in tvarnih koristi.« Potem ko Times poudarja, da je sedanja jugoslovanska politika zmes navdušenja in realizma, ideologije in trgovskih interesov, zaključuje: »Prerano je še. da bi presojali uspešnost teh izprememb. Vendar pa ima Tito važno prednost, ki je Lenin ni imel, namreč zahodno finančno pomoč, ki ga more do neke meje zavaro-vati pred kratkoročnimi polomi.« V svoji politiki »čistega« komunizma vodi Tito neizprosno, ostro, protiversko politiko, toda Times se v to vprašanje ne spušča, kakor tudi ne v vprašanje o pomanjkanju političnih svoboščin v njegovi državi. Vračanje na starolinijo? Na Primorskem festivalu v Ajdovščini je imel Boris Kidrič pomemben govor, v katerem je med ostalim izjavil: »Se danes govoričijo o coni B. Toda c coni B ne more biti nobenega govora, ker je to že od pradavnih časov naše zgodovinsko in narodno ozemlje.« Zborovalci so odločno pritrdili ' govorniku, ko je dejal^nda je mogoče govoriti le i sporazumu glede cone A in o nobeni drugi coni«. Tako pravi vest, ki jo posnemamo po Slovenskem poročevalcu z dne 30. junija, ki torej potrjuje to. kar je pred tem že objavila poročevalska agencija Ansa. Ce so stvari take, kakršne izhajajo iz jasnih in nedvoumnih Kidričevih besed, potem se Jugoslavija vrača na stališče, kakršno 'e pred približno letom dni izrazil r Kopru Regent, ko je tudi potrdil dokončnost priključitve cone B ii~j je puščal odprta vrata le za sporazum o coni A. To pa je v očitnem nasprotju s stališčem, kakršnega je uradna Jugoslavija zavzemala od začetka tega leta, ko je tudi skozi Titova usta zahtevala uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja v okviru mirovne pogodbe. Vsakomur pa je pri tem menda jasno, d'* je nesmisel prisvajati st vlogo zagovornika Svobodnega tržaškega o-zemlja in pričakovati, da bi isto bilo uresničeno, če bi Jugoslavija, obdržala vse, kar ima, Italija jyi naj bi odstopila od vsega, kar za* Stošestinsedemdesetlettilca deklaracije ameriške neodvisnosti Četrtega julija 1776 so izvoljeni ljudski predstavniki 13 severnoameriških kolonij na svojem zborovanju v zgodovinski dvorani neodvisnosti v Filadelfiji enodušno sprejeli deklaracijo neodvisnosti Združenih držav. Duh te zgodovinske deklaracije živi še danes v srcih vseh državljanov Združenih držav, ki se dobro zavedajo, da se morajo predvsem njemu zahvaliti za velike svoboščine, ki jih danes uživajo, in ki so pripomogle, da je njihova do- TRŽAŠKI SEJEM Odprt je bil v soboto 28. junija, čeprav pripravljalna dela še niso bila dokončana. Otvorll ga je pa s svojim pozdravnim govorom general Winter-ton. Ploskanje, ki ga je bil deležen zaradi nekaterih laskavih besed, Izrečenih predstavnikom doseljenih volivcev, in zaključnih štiriindvajset besed v italijanščini, vse to je bil očiten znak, da je tudi ta tržaški guverner usvojil načelo, da ie izkušnja mati modrosti ter da spomin na marčne nemire in njihove posledice na upravo tržaškega o-zemlja niso ostale neizkoriščene. Italijanski minister, ki. je ob tej priliki dopotoval, in župan Bartoli sta se potrudila, da bi poslušalcem dokazala, da je Italija zaradi svojih petdeset milijonov prebivalcev tako jaka in močna, da se njej na ljubo morajo včasih pozabiti .tudi določbe mirovne pogodbe. Značilen je proglas župana Bar-■tolija. Trstu se, kakor on pravi, odpira velika bodočnost. V vseh nesrečah je mesto pokazalo svojo inemoteno žilavost in sposobnost za napredek. Ubogi Bartoli! Lahko se je hvaliti s tujimi žulji in s tujim trudom.... Kdaj so pa tržaški Italijani in Istrani gradili Trst? Iz ita-; lijanskih rok ni nastalo niti pomorstvo, niso nastale niti zavarovalnice, niti industrija, niti obrt! Ko bi ne bilo -naših pomorščakov, da ni bilo naših trgovcev in da ni bilo industrijcev iz zaledja in notranjosti, da ni bilo -naših žijavih slovenskih obrtnikov, bi bil Trst ostal ribiška naselbina, in to naselbina ribičev Slovenskega primorja. Italijani so Trstu dali nosilce svobodnih poklicev, uradništvo in klepetulje, vajene gledati na svet kot na igralce v gledališču. Od Barto^ lijevih praznih fraz in od njegove napihnjenosti Trst ne bo imel drugega kot bedo in nasilje. Toda vse to so samo varljiva znamenja. Približuje se čas, ko se bo Evropa osvestila in spoznala svoja odprta in nerešena vprašanja; tedaj se bo tudi tržaško vprašanje premaknilo z današnje izumetničene ravni v perspektivo dejanske evropske skupnosti. movina postala z zmagovito narodnoosvobodilno borbo 13 kolonij današnja ugledna svetovna velesila 48 združenih držav. V Združenih državah so med mnogimi svoboščinami zlasti zajamčene: svoboda govora, svoboda vere in vesti, svobodne volitve, na katerih lahko vsak državljan brez strahu odda svoj glas za tistega ljudskega zastopnika, ki ga ima po svoji vesti za vrednega svojega zaupanja in sposobnega, ter svoboda kretanja, da lahko neovirano potuje po vseh Združenih državah in išče boljše življenjske pogoje za sebe in svojo družino. Ker ceni svojo' lastno svobodo, si ljudstvo Združenih držav želi in mnogo žrtvuje za to, da bi bili vsi narodi deležni teh svoboščin, blaginje in pravega demokratičnega življenja. Zato se tudi zrcalijo načela Deklaracije ameriške neodvisnosti v Proglasu Združenih narodov o človeških pravicah, ki so ga odobrili leta 1948. Proglas Združenih narodov izraža prizadevanje, naj bi se ves svet organiziral tako, da bi povsod pravično ravnali z ljudmi, ki -naj bodo kolikor je mogoče srečni. Ta Proglas poudarja pomen in dostojanstvo vsakega posameznika, njegovo pravico do življenja, do svobode in do varnosti njegove osebe ter našteva vse državljanske, politične in verske svoboščine, za katere so se milijoni naših prednikov skozi stoletja borili. Proglas Združenih narodov o človeških pravicah vsebuje tudi osnovne socialne in gospodarske pravice in priznava, da so neobhodno potrebne za napredek svobodnih ljudi. Listina Združenih narodov o o-snovnih človeških pravicah poudarja, da seveda nalagajo načela, ki jih razglaša, tudi velike odgovornosti: Vsakdo mora spoštovati pravice in svobodo vseh ostalih posameznikov. Končno ugotavljajo Združeni 'narodi, da svoboščine, ki jih proglašajo, ostvarjajo lahko e-dino tiste vladavine, ki izražajo svobodno voljo naroda in iskreno sodelujejo z vsemi ostalimi državami. Znani ameriški slikar John Trumbull je v začetku 19. stoletja naslikal sliko, ki jo tukaj vidimo in ki predstavlja narodne zastopnike, ko podpisujejo Deklaracijo a-meriške neodvisnosti v zgodovinski dvorani Independence Hall v Filadelfiji 4. julija 1776. Sovjetsko orožje za 3ugosIouljo Jugoslavija bo dobila v okviru ameriškega načrta za vzajemno o-brambno pomoč 35 havbic sovjetskega izdelka, kalibra 122 mm, ki so jih zaplenile ameriške čete komunistom na Koreji. Havbice so sedaj v pristanišču Norfolk na vzhodni obali Združenih držav. Titovi vojski bodo služile kot nadomestni deli za havbice istega izdelka, ki jih je že doslej uporabljala. hteva. Tržaško vprašanje se realno lahko reši samo na dva načina: ali z obojestranskim žrtvovajem ali z zadostitvijo obojestranskim sebičnim interesom. Do Kidričevega govora je Jugoslavija v tem letu zastopala prvo stališče, sedaj bi pa radi vedeli, kaj zastopa po Kidričevem govoru. Tržaški Slovenci imajo menda pravico na to pojasnilo, in to ne samo preko krajevnega Primor, dnevnika, temveč od strani odgovornih činiteljev, od tistih, ki dejansko ii\ formalno vodijo današnjo jugoslovansko politiko. Molk o tej stvari bi bil kaj sumljiv. Uporni ..mirovni" golobi V sprevodu, ki so ga v Budimpešti priredili ob obletnici »osvoboditve« Madžarske, se je pripetilo nekaj, kar lahko označimo kot resničen dokaz želje Sovjetske zveze po »miru«. List Szabad Ibjusag je najavil, da bodo v sprevodu nosili tudi ogromen globus. Ko ga bodo nesli mimo glavne tribune — piše list — se bodo na njem nenadno odprla vratca, ki so na tistem delu globusa, ki predstavlja Sovjetsko zvezo in iz njega bodo kot simbol želje sovjetskega ljudstva po miru zleteli beli golobi. Ko so prišli nosilci globusa v mimohodu pred glavno tribuno do glavnega tajnika madžarske delavske (komunistične) stranke in podpredsednika madžarske vlade, R-j-kos-ija, so se vratca na globusu res odprla. Toda, po poročilu očividca, ki je ves dogodek opisal v pismu svojemu prijatelju v Avstraliji, se ni zgodilo nič posebnega. Nosilci so pričeli globus močno tresti in ga obračati na vse strani, a brez uspeha. Sele ko so že odkorakali mimo glavne tribune je zletela iz globusa le ena sama grlica.... flažna vloga duševnih sil Ob priliki podelitve častne doktorske diplome za zasluge na področju humanistične književnosti new.yorškeg-a vseučilišča Yeshiva je gospa Roosevelt v svojem govoru med drugim naglasila, da ni mogoče doseči resničnega miru, če ne skrbimo za rast duhovnih sil, ki imajo največjo vlogo pri izgraditvi resničnega in trajnega miru,- za kaij je sicer tudi potrebna učinkovita vojaška moč. Nato je gospa Roosevelt pojasnila, da se v Združenih državah ljudstvo boji vojne zato, ker se dobro zaveda, kakšne dobrine so ogrožene. Pozvala je visokošolce, naj pogumno razvijajo svoje duhovne in umske sposobnosti, za kar daje današnja doba toliko prilik. »Svet je -na prelomnici in morda se približujemo taki bodočnosti, ki nadkriljuje celo naše najlepše želje. Od nas je odvisno, če se bo ta bodočnost uresničila«, je zaključila gospa Roosevelt svoj govor. KUPČIJA s tržaškim radijem Predstavniki tržaških indipendentističnih strank so sprejeli na skupnem sestanku, ki je bil 2. julija 1952 v Trstu, naslednjo protestno resolucijo, ki je bila sporočena vsem prizadetim oblastvom in či-niteljem. Podpisane indipendentistične stranke in skupine, FRONTA ZA NEODVISNOST, TRŽAŠKI BLOK, SLOVENSKI AKCIJSKI ODBOR ZA OBRAMBO SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA in SLO-VANSKO-ITALIJANSKA LJUDSKA FRONTA, dvigajo glede na dogovor, ki je bil sklenjen med italijansko radijsko družbo RAI in tržaško radijsko ustanovo ERT, najodločnejši PROTEST 1. — proti sklenitvi takega dogovora, ki je povsem protizakonit in neopravičen celo z vidika Londonskih dogovorov, ki izrecno izključujejo iz predvidenih upravnih preuredb obveščevalno službo in komunikacije; 2. — proti odstopu radijskih naprav, ker so one last Svobodnega tržaškega ozemlja, s katerimi nima pravice razpolagati niti Tržaška radijska ustanova niti Zavezniška vojaška uprava. Kajti te naprave izhajajo iz bivšega Ente Italia.no Audizioni Radiofoniche -EIAR in so poslale last Svobodnega tržaškega ozemlja na temelju točke 1., priloga 10 Mirovne pogodbe z Italijo. Nastale spopolni-tve in razširitve tržaških radijskih naprav pa so bile izvršene na stroške in v breme proračuna Svobodnega tržaškega ozemlja; 3. — glede na poziv družbe RAI osebju radijske postaje Trst 1. in Trst II., naj se'izjavi, če namerava že sedaj vstopiti v njen stalež, zahtevajo, naj Zavezniška vojaška uprava takoj prekliče ta sklep, ker hočejo z njim izvajati politično izsiljevanje in špekulirati z gospodarsko odvisnostjo in zaskrbljenostjo uradništva tržaške radijske postaje. V Trstu dne 2. julija 1952. VESTI z GORIŠKEGA „SL O VENSKI KURNIK “ V petek zvečer 27. junija je spet bila na goriškem gradu seja občinskega sveta, na kateri so pregledovali in odobrili obračun za lcu> 1950. Tudi na tej seji je naš svetovalec g. Bratuž iznesel stvarno kritiko k proiačunu in ugotovil, da je občina potrošila za nepopolno napeljavo vode v .nekatere slovenske kraje 3,296.189 lir, za ojačenje električne napeljave v Standrež, Sentma-ver in Ločnik pa 135.935 lir. Vsega skupaj torej je občina potrošila za potrebe pretežno slovenske okolice 3,432.122 lir na skupnih 80,909.732 lir rednih stroškov in 127,000.000 lir izrednih stroškov za javna dela. To je tri kapljice v morju milijonov! G. Bratuž je potem ostro kritiziral trditev, ki stoji v razlagi k obračunu za leto 1950, da slovenske šole stanejo občino velike vsote ter da bi slovenske učence in dijake prav lahko sprejele italijanske šole.... Vsakdo razume, kam pes taco moli s takimi ugotovitvami in željami! Toda v razlagi je povedano, da je bilo leta 1950 kakih 5000 učencev in dijakov, od katerih je bilo slovenskih 1098, in ker trdi razlaga, da je padlo na vsakega poedin-ca 14.354 lir stroškov, izhaja jasno da je občina potrošila sorazmerno po številu učencev in dijakov za slovenske šole 16 milijonov, za italijanske pa 57 milijonov lir. Ker trdi razlaga, da je biio vsega skupaj 1088 enot v slovenskih šolah in 3902 v italijanskih, izhaja, da je moč slovenskega šolstva v Gorici trn v peti raznim gospodom v goriškem občinskem svetu, kot sta na primer Digianantonio in dr. Levi. Ta dva »ta, zadeta v živo od stvarnih ugotovitev g. Bratuža, nastopila po svoje proti njemu. Prvi je poudarjal nekako očetovsko bri-go za potrebe slovenskega šolstva od strani občinskega odbora in jedko napadal g. Bratuža, ker se je vedno drznil povedati g. Digianau-toniju in vsemu odboru, da zanemarjajo in zapostavljajo potrebe slovenskih Občinarjev na vseh pod račjih. Seznam ljudskih sodnikov Goriški župan je razglasil, da je v veži občinske hiše od 1. do 15. julija vsakomur na ogled seznam ljudskih sodnikov (porotnikov) za porotniško prizivno sodišče. Proti izpustitvam itd. je prizadetim dana možnost pritožbe na prizivno sodišče v Benetke do 30. julija. Pritožba se položi na goriško preturo. Razprava v Benetkah Darnes 4. julija se začne pred porotnim sodiščem v Benetkah kazenska razprava proti Adolfu Furlanu, Robertu Lucidi in Dominiku Volpe iz Gorice, ki so obtoženi, da so lani 6. junija skušali ubiti g. Venceslava Komela, in sicer s tem, da ga je Roberto Lucidi podrl 7. avtomobilom po nagovarjanju Vol-peja in Furlana. Furlan se je hotel iznebiti Komela in je v ta namen že lani meseca marca in aprila najel dva bivša nemška ujetnika, ki sta živela v Gorici in ki nista hotela izvršiti umora, ampak *ta Komela le lahko ranila. Po napadu od strani Lucidija pa je g. Komel komaj okreval. Toda trojica se mora zagovarjati zaradi poizkusa namernega umora. Obsodba v Benetkah Beneško porotno sodišče je v torek 1. julija obsodilo n« tri leta in mesec dni težkega zapora 24-letnega Lucijana Hrena iz Gorice, ki je bil obtožen vohunstva v prid Jugoslavije. Prepovedano ribariti v Soči GoriSki prefekt je izdal ukaz. ki prepoveduje ribariti v Soči, in sicer na kraju od slapa pri Majnlci do mostu v Pierisu. NATEČAJ Razpisan je natečaj za 13 službenih mest državnega arhivista na poskušajo stopnje A. •Natečaja se lahko udeleže absolventi jurldlčne, fiiozofake in diplomatske fakultete. Prošnjo s potrebnimi dokumenti je treba vložiti najkasneje do 3. avgusta pri krajevni prefekturi, ki daje tudi podrobna navodila In pojasnila. CIRKUS ORFEI Te dni se mudi v Gorici cirkus ORFEI, ki ima svoje predstave na . NIŽJI TEČAJNI IZPIT (na Nižji srednji šoli) so izdelali: C E R -j N IC IVAN (z odliko), Gruden A-leš, Lovrečič Danilo, Pauletig -Joško,' Primosig Karel, B O N I N I LILIJANA (z odliko), Perat Ma-riža, Petrussa Vilma in Planini E-lica. ZAKLJUČNI IZPIT r.a Strokovni šoli so prestali: Cotič Roman, Florenin Vilma, Gergolet Andrej, Hvalič Sonja, Lavrenčič Marin, O-blak Hadrijana, Pahor Štefanija, Pelicon Alojzija, Peric Valentinsig Franc. Evgen in Nsmestitve v otpošhih urtcih Goriško županstvo razglaša, da se morajo predložiti najkasneje do 31. avgusta t. 1. prošnje za namestitve učiteljic obč. otroških vrtcev. Hdo je dolžan plačevati pokojnine Po določilih mirovne pogodbe je Italija dolžna priznati in plačati pokojnine vsem svojim bivšim državljanom, ki so od 15. septembra 1947 postali jugoslovanski državljani. Vprašanje pa je, kdo naj izplačuje pokojnino imejiteljem pravice do nje, ali Italija ali Jugoslavija., Za osebe, ki so v Jugoslaviji, jq jasno, da Italija izroči zneske jugoslovanski vladi, ki jih je dolžna izplačati prizadetim, kar pa se na žalost ne dogaja, ker kršijo komunisti tudi osebne piavice, kot je pravica do pokojnine in se tako 07 koriščajo na račun tistih, ki so si pokojnino pošteno zaslužili. Za osebe, ki bivajo na italijanskem ozemlju, optanti ali ne, bi morala skrbeti italijanska vlada tako ščiti Italija slooensho manjšino Namesto da bi v Vidmu sodili odgovorna urednika od II nuovo Corriere detla Sera in Messaggero Vene-to, je predsednik sodišča zasliševal zasebnega tožitelja, duhovnika g. Kračino, kot obtoženo stranko Kakor je znano, je leta 1950 Messaggero Veneto priobčil nekaj člankov o položaju v dolini Nadiže in v zvezi z vprašanjem zaščite slovenske manjšine v Italiji, ki jo Italija sistematično raznaroduje ud leta 1866, namesto da bi ji priznah vsaj vse jezikovne pravice, kot jin predvidevata mirovna pogodba in pa čl. 6 italijanske ustave, in kot sta jih napovedala rimska ministrska izjava od julija 1945 kakor tudi okrožnica videmskega prefekta dr. Candolinija, ki jo je poslal slovenskim duhovnikom jeseni 1945 in v kateri jim je zagotavljal vso in popolno jezikovno svobodo. V enem od teh člankov je Messaggero Veneto ozmerjal in žalil duhovnika g. Angela Kračino iz Sentlenarta v Nadiški dolini, da je vrorian tujcu, da je komunistični duho\nik, filotitovec itd. Na račun vse slovenske duhovščine pa je Messagiiera Veneto povedal, da vodi izdajalsko delo, ker pridiga slovenskemu ljudstvu v slovenskem jeziku! II nuovo Corriere della Sera iz Milana je vse to povzel od prejšnjega lista in ponatisnil navedene težke žalitve. Zato je štentlenartski duhrr/nik g. Kračina vložil proti odgovornima urednikoma obeh listov zasebno kazensko ovadbo. Najprej je lani zadevo obravnavalo milansko sodišče. Ovadbo proti odgovornemu u-redniku Messaggera Veneta bi moralo obravnavati pa videmsko so7 dišče. Zato je bila dana kasacijske-mu sodišču v Rimu rešitev v zade- vi določitve pristojnega sodišča za obe obravnavi hkrati združeni v eno in isto postopanje. Kasacijsko sodišče je določilo pristojnost videmskega sodišča, ki je razpravo določilo za sredo 18. junija t. 1. Ze lani so se — na podlagi nepotrjenih vesti — jele javljali pri č. g. Kračini razne osebnosti, ki so ga nagovarjale, naj pristane na izvensodno poravnavo vse te zadeve z namenom, da bi tožbo umaknil. Vladi sami je bil* namreč vsa zadeva trn v peti, ker bi se moralo sodišče izreči v zade- vi jezikovnih svoboščin in v smislu ustave proglasiti slovenski jezik za enakopraven italijanskemu po določilih čl. 15 mirovne pogodbe in čl. 6 italijanske ustave, tor na podlagi mednarodne konvencije o spoštovanju človečanskih pravic, ki jo je Italija slovesno sprejela in podpisala, in še na podlagi tudi mednarodnega dogovor« o pobijanju rodomora, katerega je tudi Italija sprejela In podpisala. Vrh tega pa še na podlagi izjave rimskega ministrskega sveta od julija 1945, ki je zagotovila popolno jezikovno svobodo v zasebnem in javnem življenju vsem narodnim manjšinam, ki ostanejo še nadalje v njenih mejah. To izjavo pa je videmski prefekt dr. Candolini u-•radno potrdil v jeseni 1945 v posebni okrožnici, poslani slovenskim duhovnikom 'njegove pokrajine. V nasprotju z vsemi temi določili, mednarodnimi konvencijami in Izjavami ter okrožnicami pa Italija še nadalje raznaroduje Slovence v videmski pokrajini in jim noče dovoliti niti poučevanja njiho-, vega materinega jezika v osnovnih šolah, ko ga doma Se vedno govorijo. Le v nekaterih cerkvah se še vršijo slovenske pridige in slovenski verouk, medtem ko so drugod posejani italijanski duhovniki. Videmska kurija namreč vneto pomaga pri vladnem raznarodovalnem delu in nalašč pošilja v slovenske kraje italijanske duhovnike, ki pa so zagrizeni sovražniki slovenskega jezika. Na proces pa je bil klican tudi sam videmski škof Nogara, ki bi moral povedati, pod prisego, da imajo slovenski duhovniki videmske kurije vso pravico in dolžnost posluževati se slovenskega jezika v verskih zadevah! To pričevanje bi torej še bolj potrdilo pravico do uporabe slovenskega jezika med Slovenci in v slovenskih krajih. Iz navedenih razlogov so bile torej že davno na nogah razne osebnosti, ki so imele nalogo pregovoriti g. Kračino in pripraviti ga na umaknitev tožbe. Ker tega g. Kračina ni hotel storiti, zavedajoč se svojih pravic in dolžnosti ter vse moralne vrednote svojega nastopa, so v zadregi in bojazni pred zakonom in pred pravico planile na delo temne sile. .. Pristranost predsednika sodišča Razpravo v Vidmu je vodil dal-matinec dr. Mario Bina, ki je ves čas razprave jasno in javno poka* zal, da stoji na strani obtoženih. Tako je čital le polglasno inkriminirane stavke obeh časopisov, medtem ko je vse druge čital glasno in razločno, gotovo z namenom, da bi prve publika preslišala in ne dobila pravega pojma in vtisa o zadevi. Potem je odkrito pomagal ->b-tožencem pri njihovih zagovorih in opravičevanjih. Ti obtoženci pa sof priznali, da so zagrešili težko žalitev tožitelja g. Kračine, toda izgovarjali so se, da bi jih on ne smel tožiti, ampak jim pisati, naj popravijo netočnosti v njihovih člankih. Ko pa je stopil pred sodišče g. Kračina in je z vso možatostjo odločno potrdil svojo voljo, da se zadeva reši s sodbo ter izpovedal pravico uporabe slovenskega jezika med slovenskimi verniki in v čisto slovenskih krajih, ga je predsednik dr. Bina zvijačno izpraševal, kakšne so pravzaprav inkriminirane besede v časopisih, in zahteval, naj mu jih navede na pamet, čeprav je g. Kračina rekel, da inkriminirane so pač tiste, kj so navedene v ovadbi. Toda pred7 sednik je prati predpisom zakona vztrajal najprej, da mu jih mora navesti iz glave. Tedaj je g. Kračina prosil, naj mu dajo k ovadbi priložene izvode dnevnikov, da pokaže inkriminirane besede. Predsednik pa tega ni dovolil, češ da so jih že prečitali ob začetku razprave. Toda takrat g. Kračine nit!, v sodni dvorani ni bilo, ker je moral kot priča ostati zunaj, dokler ga predsednik ni poklieal na zaslišanje! Pozneje pa, ko je publika začela mrmrati zaradi te očitne predsednikove pristranosti, je predsednik dovolil, da g. Kračina navede inkriminirane besede v obeh časopisih, ki mu jih je dovolil pokazali, Tedaj je predsednik v svoji trmoglavi pristranosti in proti predpisom zakona začel Izpraševati g. Kračino, aakaj pridiga v slovenščini »proti volji ljudstva«. Trdil je» tudi, da je v Benečiji slovenščina tuj jezik in naravnost divje vzrojil, ko je g. Kračina povedal, da «: tam govori isti jezik kot med Slovenci na Goriškem. »Na Goriškem se ne govori slovenski!« je zavpil predsednik dr. Bina. Potem je obdeloval g. Kračino z vprašanji, zakaj je poklical v Seut-lenart nekega slovenskega jezuita, da je tam pridigal; zakaj se je pritožil s prižnice proti pisanju obeh listov; kje da se je naučil slovenščine; kaj da je pravzaprav povedal s prižnice, ker bodo priče povedale, da je žalil dopisnika Messaggera Veneta; zakaj ni raje pisal listoma, naj prekličejo, česar niso prav napisali, namesto da ju je tožil. Vse to, poudarjamo, je predsednik izpraševal g. Kračino proti predpisom zakona! Sploh je predsednik sodišča pokazal odkrito nerazpoloženje do g. Kračine in spremenil obravnavo v obtoževanje njega, tožitelja, namesto da bi vodil razpravo po vseh predpisih in pravilih kazenskega' postopka. Moralna premoč in zmaga g. Kračine Seveda mu je g. Kračina odgovarjal točno in glasno ter tako odbijal vse predsednikove očitke in namige. »Ce v občinskih uradih, v davčnih izterjevalnicah, v trgovinah in sploh povsod v javnosti občujejo ustno v govorici ljudstva, to je v slovenščini, po vsej Nadiški dolini, koder bivajo Slovenci, zakaj ne bi se smel posluževati materinega jezika tega ljudstva tudi jaz?« je krepko zavrnil predsednika. »Zakaj naj bi biLo prepovedano uporabljati slovenski jezik v cerkvah, v katerih ga uporabljajo od vedno?« Toda v njihovi zagrizenosti so šovinisti privlekli na dan tudi mons. Fajduttija in g. Kračini očitali, da ga ie hvalil, ko pa je mons. Fajdutti bil avstrijakant! In g. Kračina jim je odgovoril: »Pohvalil sem ga, ker je napravil veliko dobrega domačemu ljudstvu, kot rojak iz Sentlenarta.« Navedel je nato še vse te dobrote. »Vi pa ste pisali, da je bil mons. Fajduttijev edini glas proti Italiji ob plebiscitu leta 1866, ko je takrat bil Fajdutti star komaj pet let« . . . jih je zavrnil g. Kračina in s temi besedami zbudil krohot v dvorani. »Zakaj pa niste raje zahtevali s pismom, naj popravijo te napake, namesto da ste jih kar tožili?« ga je osorno vprašal predsednik. »Kakor so znali hoditi po kasarnah in gostilnah iz Sentlenarta, tako bi raje prišli tudi k meni oni samicc, ga je zavrnil g. Kračina. Ves čas tega protizakonitega izpraševanja in očitanja v duhu pristranosti ni odvetnik g. Kračine, to je dr. Marcotti, nastopil proti takemu načinu zasliševanja nki najmanj. Da bi vsaj predsednika opozoril na dolžnost, ki mu jo zakon nalaga, da vodi razpravo po predpisih zakona in ne po svojih čustvih! Odvetnik je dolžan, da svoji stianki pomaga in jo brani tudi pred nezakonitostjo, ki jo sodišče zagreši. Tako se je g. Kračina znašel o-samljen pred sodiščem, ki ga je sodilo, namesto da bi mu dalo zadoščenje zaradi težkih žalitev, ki sta jih objavila oba navedena lista. Kljub temu je iz vsega poteka razprave postala krivda obeh listov jasna in dokazana, saj so obtoženci ves čas le potrjevali, da so res napisali In objavili žaljive besede! Izgovarjali so e samo, da bi bili vse to popravili, če bi jim le bil g. Kračina pisal! Toda g. Kračino je tako nenavadno razpravljanje, kjer se je moral zagovarjati in braniti pred nastopom predsednika, namesto da bi bil izpraševan kot tožeča stranka, ki se ii je zgodila krivica, izmučilo in globoko potrlo. Se najbolj pa ga je vznejevoljilo zadržanje njegovega lastnega odvetnika! Le publika je bila na njegovi strani in celo neke gospe so ugotavljale čudno razpravljanje proti duhovniku, ki se mu je zgodila krivice in je iskal zadoščenje na sodišču!... Neki star mož iz beneških gor je prišel nalašč na razpravo, da vidi »junaka, ki se je postavil v obrambo pravice do uporabe našega materinega jezika«. Med pričami pa, ki so jih bili povabili na razpravo, da bi govorile proti g. Kračini, so se našle tudi take, ki niso vedele, kaj pravzaprav bi morale govoriti, in so izjavile, da so prejele listič, na katerem so bili napisani odgovori, ki naj jih dajajo, ko bodo izpraše-vane!... Toda kar naenkrat dvigne predsednik sodišča glas proti g. Kračini in ga vpraša: »Povejte mi vendar jasno, kakšna so vaša čustva, italijanska ali slovenska?« Vprašanje je bilo seveda protizakonito in bi ga predsednik ne Dil smel postaviti, odvetniki g. Kračine pa bi bili morali zahtevati, naj se vprašanje kot tako umakne. Tako je g. Kračina odgovoril, da je vedno pridigal v slovenščini, a tudi v italijanščini in da ni bil nikoli proti državi, marveč, da je ob raznih prilikah pokazal svojo lojalnost do države. Te besede je takoj izrabil neki odvetnik obtoženih strank in rekel: »Gospod predsednik, zaradi tega procesa je žal vsem, zato predlagam, da se razprava za pet minul prekine.« Služabnik božji pomaga,,pravici" Nato so takoj poklicali nekega mons. Tonello, ki je za priliko gotovo nastopal kot glasnik škofa No-gare, ki se mu baje ni ljubilo pričati v obrambo slovenskega duhovnika. Vsi skupaj, odvetniki in mons. Tonello, so potisnili g. Kračino v sosednjo sobo, iz katere jc pozneje stopil g. Kračina ves izmučen. Tedaj je predsednik sodišča na veliko začudenje publike, ki ie pričakovala obsodbo odgovornih u-rednikov za žalitev, razglasil sodbo, ki je ugotovila, da je g. Kračina umaknil tožbo! ■Iz nekega vira doznavamo, da sta se toženi stranki bajž obvezali poravnati sodne in odvetniške stroške. Toda način takega sodnega postopanja, kot se je vršil v Vidmu, jasno dokazuje, da za Slovence v Italiji ni pravice niti na sodniji. V veliko čast in slavo italijanski demokraciji!... neposredno, ker, kot rečeno, predstavlja pokojnina osebno pravico, ki je nihče ,ne more kršiti! Godi pa se, da se krajevna italijanska oblastva ne držijo tega pravila, morda prav iz političnega o* žira nenaklonjenosti do Slovencev in v mnogih primerih ne izplačuje* jo pokojnine, čeprav gre v skoro stoodstotnem primeru za osebe, ki so optirale za italijansko državljanstvo. Lani je jugoslovanska vlada začela pošiljati pokojnino sorodnikom padlih ali pohabljenih partizanov, italijanskih državljanov, Ker ra so ti sorodniki odnosno pohabljeni partizani vložili prošnjo za penzijo tudi v Italiji, je sedaj, italijanska vlada ustavila plačevanje penzije, dokler zadevo ne uredi z Jugoslavijo, ker izgleda, da j“ Jugoslavija terjala Italijo, naj ji povrne zneske, ki jih je ona plačala gori omenjenim osebam, italijanskim državljanom. Obvezno oddajanje pšenice Goriška pokrajina mora dati v skladišča 20 tisoč kvintalov pšeni-ce. Občine Doberdob, Ste ver jan in Sovodnje niso dolžne oddati v skladišče nobene količine pšenice. Kdor pa želi pšenico kljub temu oddati, lahko to stori. f Leopold Doljak V noči na nedeljo 29. t. m. se je v Chiavari pri avtomobilski nezgodi smrtno ponesrečil g. Leopold Doljak, star komaj 48 let, znani av-toprevozni podjetnik iz Gorice. lT-mrl je V tamkajšnji bolnici in v torek 1. julija so njegovo truplo pripeljali na dom v Gorico. Pogreb je bil v sredo 2. julija popoldne ob udeležbi nepregledne množice njegovih prijateljev in znancev. Pred cerkvijo je spregovoril in se od pokojnika poslovil občinski svetnik g. Bratuž. Za sprevodom se je vrstilo čez šestdeset avtomobilov. Voz s krsto je bil pa obložen z venci. Ob odprtem grobu na pokopališču je spregovoril kot prvi zastopnik Zveze prosvetnih društev, za njim pa se je v toplih besedah od pokojnika v imenu SDZ poslovil g. dr. Marjan Bregant. Kot tretji je spregovoril še g. Komac. Ogromna udeležba našega ljudstva za njegovim pogrebom je pričala, v koliki meri je bil g. Doljak priljubljen v vseh krogih goriških Slovencev. Njegovim preostalim, posebno pa še sinovom in hčeram, izrekamo naše iskreno sožalje. Letne obleke od 9.800 lir dalje Popeline obleke iz čistega mako od 12.500 lir dalje Hlače letne od 2.900 lir dalje Hlače gabardine letne od 4.500 lir dalje MAGAZZINI DEL CORSO TRST, Korzo I Galerija Protti Kje boste prebili Vaše počitnice? Med Koroškimi Slovenci pod visokim Obirjem kjer se boste ob krasnih sprehodih navžili svežega planinskega zraku. Krasni razgledi po našem lepem Rožu. Dobre avtobusne zveze s Klopinjskim jezerom in Celovcem Ponzion Kotlar, Niedardttrfl, post St. Margaretan im Roaental, Ktirnten, Austria Vam nudi oskrbo z vsem komfortom po zelo nizkih cenah Pišite na zgornji naslov in predbeležite sel Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KU-IINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA, Tovarna pohiitva Tel. 32 KRMIN Cormona prov. Gorica Leto VI. - Stev. 27 D EM OERACIJ!* Strah 3. VIDEMSKA PRAVDA Italijanski tisk je besno napade1, ; klienta hotel obvarovati nevarnosti nejevoljnega izida tožbe, je mons. Angel Kračina popustil in tako st je tožba končala na vsestransko zadovoljstvo prisotnih Italijanov. Na vse to bi pa mi vendarle pripomnili tole: Italija se šteje, kakor piavijo, med kulturne države. Podpisala je vse mednarodne pogodbe o človečanskih pravicah in narodnih manjšinah. Za varstvo teh pravic obstojajo mednarodne ustanove s strokovnim osebjem, ki je plačevano z mednarodnirfn doprinosi. Med temi, ki doprina?a-jo in plačujejo, je — če se ne motimo — tudi Jugoslavija. In v kolikor smo v stanu presojevati, j-majo vsi narodi, veliki in mali, torej petdesetmilijonski italijanski in dvamilijonski slovenski, iste pravice in iste dolžnosti. Ali kaj vidimo? V Italiji očitajo slovenskemu župniku, da verske nauke svojim vernikom, ki italijanski »popolnoma« ne razumejo, tolmači slovenski. Trdijo, da slovensko prebivalstvo »nerado posl.u- našega duhovnika mons. Angela Kračino, župnika pri Sv. Lenartu v Nadiški dolini, ki je bil toliko smel, da je tožil lista Ccrriere del li Sera in Messaggero Veneto, ker sta ga njuna dopisnika Arturo Manza-no in Cesco Tomaselli napada’.a kot komunista samo zato, ker se je on kot župnik slovenske župnije, zavzel za uporabo »jezika, ki ga baje vedno manj uporabljajo kot občevalni jeziku, to se pravi, da je s svojimi župljani govoril v njihovem in svojem materinem jeziku. Posebno pa so se spodtikali nad tem, da je on, Kračina, »Italijan, ki se poslužuje slovenskega jezika'< in v tem jeziku govori svojim žud-Ijanom. Uverjeni so namreč, da . je najmanj neprimerno, če v Pona-dižju duhovnik svojim župljanom govori v knjižni slovenščini, ki da se tolikanj, razlikuje od tamošnjega krajevnega narečja. Seveda pri tem popolnoma pozabljajo na dejstvo, da je tamkaj vsa uprava, šolstvo in sodstvo samo italijansko, čeprav se italijanski knjižni jezik še v veliko večji meri od slovenskega razlikuje od furlanskega narečja, ki ga tam .ponekod še govorijo. Z logiko, kakršna je svojstvena našim italijanskim spoštovalcem superlativov, je italijanski tisk pričel trditi, da je prebivalstvo Slovenske Benečije, menda prav zato ker tam 'bivajo Slovenci, v enaki meri italijansko kot prebivalstvo ostalega italijanskega polotoka. Nadiški Slovenci so, sodeč po tem nacionalističnem tisku, saio »dolžni, da se narodnostno in dr-žavnopravno čutijo Italijane«. V kolikor pa tej svoji »dolžnosti« ne zadoste, jih je treba smatrati za izdajalce. S tega krivičnega vidika uporaba materinega jezika ni njihova pravica, ampak je to le nekaka koncesija, zaradi katere bi Slovenci morali biti še posebno hvaležni. Cesco Tomaselli pa gre še za korak dalje: on uporabo slovenskega jezika kar naravnost ožigosa za izdajo, ker neka sosedna država, Jugoslavija, Ponadižje smatra za slovensko zemljo, ki bi se morala združiti z domovino Jugoslavijo Seveda pa Tomaselli pozablja, da bi uveljavljenje te njegove logike morala privesti do popolne iztrebitve italijanskega jezika v Istri in na Reki prav zato, ker smatra tudi Italija Istro, Reko in Dalmacijo za italijanske zemlje. Razpravi je predsedoval dr. Mario Rina in Corriere della Sera je naglasil, da je razpravo vodil spretno in inteligentno (»intelligenle-mente ed energicamente«), spretno in energično predvsem nasproti užaljenemu župniku, ki je iskal sodne zaščite, manj spretno in e-nergično pa — kakor se zdi — n.i-sproti onim številnim in nesramnim protivnikom, ki so našega župnika napadali. Mons. Angela Kračino je zastopal odvetnik Piero Marcotti, rojen Furlan, človek, ki si je prizadeval, da bi tožbi odvzel ostrino in da bi svojega klienta nekako obvaroval, nevarnosti, v katero se je s svojo tožbo podal. Po drugi strani pa bi italijanskemu sodniku rad prihranil neugodne posledice pravoreka, ki bi mogel pomeniti obsodbo italijanskega časnikarstva. iZato je bil mons. Angel Kračina izpostavljen pritisku kar s treh strani. S strani predsednika s tem, da je jedro spora v žalitvah, izraženih po italijanskih časnikarjih, speljal ua nacionalistične izpade, ki jih je baje zagrešil sam tožite!’. Predsednik je očital mons. Kračini njegova prizadevanja, da bi ljudstvo molilo v slovenskem jeziku, nadalje da je razpečaval slovenske katekizme in molitvenike ter da je privedel pomožne duhovnike iz Ljubljane. »V katerem jeziku je govoril duhovnik iz Ljubljane?«, je vprašal predsednik. Na odgovor, da je govoril v krajevnem narečju, je predsednik mons. Kračini pikro pripomnil, da bi že moral vedeti, da nadiško prebivalstvo zelo nerado posluša slovensko pridigovanje, ki ga v ostalem niti ne razume. Predsedniku sta, kakor pravi Corr. della Sera, seku-ndi rala odvetnika •tožencev Rovio in Paolucci, ki ^t% »stisnil*« Kračino in naposled ga pozvala, naj »izpove svoje politično prepričanje«. Ta izjava je bila pripravljena. Škofijska kurija in odvetnik sta govorila svoje, da ga omehčata, kar jima je na koncu koncev tudi uspelo. Mons. Angel Kračina je izpovedal: »Čutim italijansko. Ni res, de sem hotel vsiliti slovenske pridige, niti da bi uil raje prldigoval slovenski, ampak omejeval sem se na to, da tolmačim domačinom verske nauke v krajevnem narečju pač zato, ker italijanskega ne razumejo dovolj.« Sele po prizadevanju s treh strani: s strani predsednika, ki si je prihranil potrebo presojevanja; s •strani škofijske kurije, ki je svojega duhovnika hotela rešiti večjih ■neprilik, in s strani samega pravnega zastopnika, ki je svojega ša slovenske pridige«; ne povedo pa da — v kolikor bi se to res dogajalo, je to očitno iz razloga, ker se ljudje bojijo političnih in družabnih represalij. Italijansko sodstvo pa posebno »inteligentno in energično« funkcionira, kadar kliče na odgovornost Slovence!... Kako bi se torej zavezniki mogli čuditi, če italijanskim obljubam o spoštovanju narodnostnih manjšin ne. verjamemo? Zato smo hvaležni mons. Angelu Kračini. da je s svojim smelim nastopom dvignil zastor nad žalostnim prizorom naše ljudske tragike. Njemu sicer ni bilo usojeno zadoščenje, ki bi ga moral dobiti. Vendar je pa njegova tožba odkri-la bedno stanje, v katerem živi naše ljudstvo v Italiji. Nam pa nihče ne bo mogel več zameriti, če pod vtisom in dojmom teh žalostnih pojavov Italijanom zares ne verjamemo več in njihove obljube cenimo prav toliko, kolikor je vredno črnilo, s katerim so podpisane. Makedonska folklora Makedonija je srce Balkana; je most, ki veže Jugoslavijo, Bolgarijo in Grško; je zemlja, napojena s krvjo in izmozgana pod težo hara-ča; je nared željan svobode, narod žena, ki kot sončni žarek pri-naiajo v domače ognjišče nekaj svetlobe, sreče in ljubezni — taka je bila Makedonija še pred nedavnimi štiridesetimi leti in tako nam jo je predstavil državni ansambel plesov in pesmi L R Makedonije iz Skoplja, ki je po uspeli turneji v Grčiji prišel gostovat tudi v Trst in dne 14. in 15. junija 1952 priredil dva večera folklornih plesov in pesmi na stadionu I. maja v Trstu. Ta izreden dogodek je vzbudil živo zanimanje med Tržačani ir^, večtisočglava množica je napolnila prostor na stadionu. Kako ne d!? Ta folklorna skupina je leta 1950 na festivalu folklornih plesov iz raznih delov sveta, ki je bil v Londonu, zaslužila prvo mesto — zlafr, kolajno! Vsako dogajanje v narodu ali na Kongres mednarodne kmetske zueze Dr. Vladko Maček je predsedoval kongresu, kateremu so prisostoooali tudi Srbi in za Slovence dr. Miha Krek = Pozdrao senatorja Humphrega S precejšnjo zamudo smo prejeli poročilo o kongresu Mednarodne kmetske zveze, ki je k>il od 26. do 28. aprila v Washingtonu. Toda ker je to eden .najvažnejših sestankov evropskih politikov-emigran-tov z druge strani železnega zastora, in posebno, ker so na njem bili močno zastopani tudi Jugoslovani, je to vsekakor dogodek, ki mora zanimati vsakega svobodoljubnega človeka. Kmetje tvorijo veliko večino prebivalstva v državah, v Ikaterih, gospodari komunizem, in zato je, razumljivo, da pripada njihovim predstavnikom v izgnanstvu važna vloga. Tudi za nas, v Trstu, na sami meji komunističnega sveta so to stvari, ki jih moramo poznati in zasledovati. Kongresu Mednarodne kmečke zveze so prisostvovale številne delegacije kmetskih strank, ki so članice Mednarodne zveze. Delegacije so predstavljale naslednje stranke: Albanska demokratska kmetska zveza, Bolgarska kmetska zveza, Češkoslovaška republikanska a-grarna stranka, Hrvatska kmetska stranka, Zedinjena kmetska stranka Estonije, Jugoslovansko-srbska kmetska stranka, Litvanska ljudska kmetska zveza, Madžarska stranka malih posestnikov, Poljska kmetska stranka, Romunska kmetska stranka in Letonska kmetska stranka. Kongres je otvoril predsednik Mednarodne kmetske zveze Stanislav Mikolajczyk, ki je uvodoma pozdravil Ameriko in je prečital pismo, ki mu ga je poslal predsed nik Narodnega odbora za svobodno Evropo, 'bivši ambasador Joseph Grew, v katerem pozdravlja kongres. Za vsakega gosta in za vsako delegacijo je predsednik Miko-lajczyk izrekel primerno dobrodošlico. Kongres so pozdravili mnogi’gostje, med katerimi so bili John Leich, kot zastopnik Narodnega odbora za svobodno Evropo, Mr. San-ders v imenu ameriških kmetov dr. Miha Krek, kot zastopnik Kr-ščansko-demokratske unije Srednji Evrope, Stanislav 01szewgki za Mednarodno liberalno unijo, zastopniki Narodnih odborov držav onstran železnega zastora itd. Na-vzoči so posebno prisrčno pozdra vili dr. Tunga, zastopnika kitajskih kmetov. Po pozdravnih govorih je bil dr. Maček enoglasno izvoljen za predsednika kongresa. Med aplavzom je prečital pozdravni brzojav predsedniku Združenih držav, Harry S. Trumanu, nakar je dal besedo Stanislavu Mikolajczyku, ki je poročal o delovanju Zveze. Popoldne prvega dne pa je bilo posvečeno preučevanju poročila glavnega tajnika Zveze dr. G. M. Dimitrova Nastopili so tudi ameriški dijaki ki so poklonili kongresu štiri rdeče vrtnice, od katerih naj bi prva izražala zdravje, druga ljubezen tretja prijateljstvo, četrta pa zmagoslavni uspeh. Ob priliki predaje poročil sta po poldne govorila tudi dr. Milan Ga-vrilovič in dr. Vladko Maček, ki sta oba opisala težak položaj ljudstva Jugoslavije pod diktaturo ko. munizma. Drugi dan kongresa so delali ra/, ni odbori, medtem ko so bile na tretji dan pri skupni seji sprejete resolucije kongresa. Na koncu tretjega dne je bil ponovno izvoljen odbor Mednarodne zveze, ki je si stavljen tako-le: Predsednik zveze: Stanislav Mi kolajczyk, podpredsedniki: dr, Vladko Maček, dr. Milan Gavrilovič, dr Cerny, Ferenc Nagy, Alena Deve nis in dr. Avguštin Popa. Za glav nega tajnika je bil ponovno izvo Ijem dr. G. M. Dimitrov. Vsi navedeni tvorijo Glavni odbor zveze. Sledila je volitev stalnih odborov za posamezna vprašanja,, katere so bili izvoljeni- kot za-topniki Hrvatske seljačke stranke: dr. Juraj Krnjeyič, dr. Ivan Per-nar, dr. Zli ja Jukič, dr. Josip Torbar, ing. Božidar Vučkovič, dr. Dinko Suljak in Stjepan Gaži, kot zastopniki Srpske zemljoradničke stranke pa dr. Milan Gavrilovič, dr. Miloš Tupanjanin, ing. Gligor Taškovič, Dragan Popovič, Janko Jankovič, dr. Milan Purič in ing. Borislav Trifkovič. Kongres je tretjega dne zvečer zaključila slavnostna večerja v »Hall of Nations« v hotelu Wa-shington. Poleg že navedenih delegacij so prisostvovali večerji tudi razni ugledni gostje, med njimi: senator Hubert H. Humphrey, drv žavni podtajnik v ministrstvu za kmetijstvo Knox T. Huchinson. podpredsednik Narodnega odbora za svobodno Evropo Frederic Dol-beare, zastopnika organizacije a-meriških kmetov Hershel D. New-son in M. Sanders, medtem ko je ameriško Federacijo delavcev predstavljal Jay Lovenstone. Iz Državnega tajništva Združenih držav so- bili na večerji Mr John Campbell, šef oddelka za Balkan ter Th. Dillon in Miller Reck-nagel. Britansko ambasado je zastopal svetnik G. H. A. Watson-Med večerjo je predsednik Miko lajczyk imenoma pozdravil vse goste, med katerimi je bilo večje število bivših ministrskih predsednikov, ministrov, narodnih poslancev, ambasadorjev in drugih političnih ljudi iz držav izza železne zavese. Glavni govor večera pa j imel senator Hubert H. Humphrey. V svojem govoru je orisal zgodovino ameriške politike do evropskih narodov od začetka druge sve tovne vojne do danes. Z obširnimi zgodovinskimi navedbami in podat- ki je dokazal, da Združene države nikoli niso bile v sporu z evropskimi narodi, nikdar nastopale proti njim in da so jim vedno in ob vsaki priliki samo pomagale. Amerika v Evropi ne želi in ne zasleduje nič drugega, hoče le pomagati nesrečnim narodom, da bi vzpostavil) gospodarsko blagostanje, uredili socialno pravičen red po svojem okusu in da bi v političnem oziru bili svobodni in zadovoljni. Zaradi prizadevanj za mir in za politične svoboščine so iZdružene države danes v borbi s komunizmom, ki organizira svetovno revolucijo in diktaturo. Združene države so v sporu z manjšinskimi, nasilnimi komunističnimi vladami, medtem ko so z zatiranimi narodi najboljši prijatelji. To je bila glavna misel senator^ jevega govora ob zaključni družabni prireditvi tega kongresa, čigar pomembnost nam dovolj potrjujejo že imena, ki smo jih navedli. domačem ognjišču je našlo vernega pripovedovalca v narodni pesmi, popevki ali narodnem plesu. Moška skupina nam je na simboličen način prikazala narodno »ropstvo«. To počasno napeto stopicanje, zadržan korak ob udarcih na veliki boben, nenadna trenotna spiostitev z naglim korakom in hitrim obratom, in ponoven močan udarec po bobnu, ki zopet priklene plesalca na počasno prekladanje nog — to je slika »ropstva« in iskra težnje po svobodi. Toda folklorni ples opisuje tudi svetle dneve in junaške boje! Hit?-i in dolgi koraki, skoki in nagli o-brati, energična drža telesa, napad in odstop, to so značilnosti teh plesov. Ti raznovrstni junaški in bojni plesi, kot so Kavadarka, Berance, Aramijski ples, izvedeni ob spremljavi velikega bobna (tupan) in kavale (narodno glasbilo, podobno dolgi pastirski piščali), so po svojih gibih zelo komplicirani in zato mnogo zahtevni. Glasbeni ritem je bogat na glasbenih okraskih (melizmih), ki so za naše takih nesoglasij nevajeno uho včasih težko razumljivi. Zenska skupina je predvajala Camce — zelo razširjen ples, ki izraža patriarhalno skromnost makedonske žene; Nevestinski ples obredni ples, ko se nevesta poslavlja od samskega stanu, in Kupurli-ka —- ženski ples z orientalskimi elementi. Ta ženska skupina nas je očarala z lagodnim in hitrim stopicanjem, z ljubko in neprisilno držo telesa, s prefinjenimi gibi. \Poleg pretežno makedonskih narodnih plesov je mešana skupina izvajala še srbske in slavonske narodne plese. Ti plesi so živahni, polni radosti in se po ritmiki in mimiki močno razlikujejo od makedonskih plesov. Vsi plesi so bili naštudirani do potankosti in izvedeni z dosledno natančnostjo in popolnostjo. Izvedba teh plesov je bila tako popolna, da nas je kar osupnila! Te plese sploh ne moremo primerjati z nobenim drugim naštudiranim plesom in baletom, ker se v takem narod nem plesu zrcali vse dogajanje do-tičnega naroda. Slišali smo nekoliko makedonskih narodnih pesmi ob spremljavi narodnega glasbila kavale. Glas teh glasbil je mehak, nekoliko dušen. Melos narodne popevke obvlada Komaj štiri tone glasbene lestvice, toda je zelo bogat na glasbenih i,-sraskih, sestavljenih iz pol in tudi četrt tona. Taka popevka je za nas po svoji melodiji in takih nesoglasjih nenavadna, ker smo vajeni boij harmonično čiste zahodne glasbe. Vsi plesi so bili izvedeni v slikovitih in izvirnih narodnih nošah krajev izvora plesov. Opazili smo, da so bile makedonske noše težke, razkošno bogate in nepopisno lepe, lastno delo pridnih deklet in žena, iz domačega tkiva in prediva. Narodna noša je razširjena med jugoslovanskimi narodi ne samo pri kmetskemu človeku, ampak je tudi priljubljena med meščanskimi sloji. To nošo oblačijo ob vsaki priliki, ob narodnih in cerkvenih praznikih. Te lepe slike smo imeli priliko videti in opazovati na vseh vseslovanskih sokolskih izletih v Jugoslaviji, posebno pa v Beogradu, ko je večtisočglava množica v narodnih nošah prisosto-vala slavju. Za izvajanje folklornih plesov in pesmi je treba upoštevati tri čini-telje: ples (pesem), narodno nošo in melos na narodnem glasbilu. Samo brez enega od teh činiteljev, izgubi ples ali pesem na svoji izvirnosti, značilnosti in vitalnosti. dr. Fran DELAK Šolska razstava v Rojanu V soboto 21. junija je bila na Državni slovenski nižji industrijski strokovni šoli v Rojanu otvor-jena zanimiva razstava izdelkov, ki so jih izgotovili učenci tega zavoda. Na tej -razstavi smo videli, kaj so se učenci te šole naučili pri risanju, praktičnem pouku ročnih del in pri gospodinjstvu. V petih velikih učilnicah je bil nazorno prikazan ves razvoj strokovnega pouka dečkov in deklet v treh letih šolanja. Ročna dela prvih dekliških razredov so predvsem vezeni prti, v križnem vbodu izdelane servietne torbice in ovitki za knjige, čipkasti prtiči in raznovrstne pletenine EVROPSKI VLAK Spet se sklicujemo na Cittadello, verni izraz miselnosti naših iredentistov. Ne mislimo na ostudno vinjeto adnje številke, v kateri je prikazan prihod admiralske ladje Lorda Mountbattena, ki jo na pomolu skupina cittadellinlh pretepačev pozdravlja z vzkliki: »E’ arrivata una nave piena dl M . . .«. V mislih imamo namreč vinjeto iz predzadnjega tedna: znanstvenik Pic- card je s svojo batisfero v morskih globinah zagledal Atlantsko listino.... Verjetno so bile pod njo še Izjava o človečanskih pravicah in Sklep proti rodomoru. Ni izključeno, da ne bi prof. Piccard pri natančnejšem oprezovanju zazrl še Proglas o demokratičnih svoboščinah. -Med nas je prišel Evropski vlak, znanilec evropske vzajemnosti, nosilec plemenite misli pomoči po vojni ošibelim narodom. Voditelji vlaka, ki so sami tujci, funkcionarji osrednjega Urada za vzajemno varnost v Parizu, so S' svojo delavnost med nami zamislili na pameten in smotrn način v duhu poslanstva, ki mu služijo. Med drugim so nalepili po Trstu tudi dvojezične lepake. To pa je sodu izbilo dno! Tržaški župan je ob asistenci področnega predsednika baje zagrozil vodstvu Evropskega vlaka, da ne bo ■tržaška občina dobavila električnega toka in drugih uslug ter da ne ■bo župan prisostvoval slavnostni o-tvoritvi potujoče gospodarske razstave, če ne odstranijo prej dvojezičnih lepakov mestnih ulic ali pa jih prelepijo z italijanskimi. Uprava vlaka se je temu 'najprej uprla, saj so bile take zahteve zares nerazumljive za osebje, ki je v okviru MSA — Ustanove za vzajemno varnost propovednik narodnostnega najširšega sodelovanja. Vendar se je zgodilo nekaj vsega obžalovanja vrednega: prelepili so slovenske lepake v mestnem središču! Ne vseh sicer, vendar dovolj-no število, da lahko ugotavljamo novo popuščanje pred fašistično narodnostno nestrpnostjo in plemensko diskriminacijo s strani prav onih organov, ki bi morali najviše' dvigati prapor demokracije in svobode! Odliod i obmorsko kolonijo v Devinu! Obveščamo vse starše, ki so svoje otroke prijavili v devinsko kolonijo, da bo odhod v ponedeljek 7. julija ob 9. uri dopoldne iz prostorov našega društva v ulici Machiavelli 22-11. Dečke bo pregledal čisto kratko mestni zdravnik, nakar bodo malčki sedli s svojimi stvarmi v udobni pulman in oddrdrali v mlado, zlato jutro proti Devinu, kjer se prične enomesečno letovanje. Dobrega zraku, ki ge v Devinu neprestano poživlja osvežujoča sapa, pa obilo zlatega sonca, tečne hrane, žametnih morskih valov in skrbnega nadzora se tam ne bo manjkalo! Slovensko dobrodelno društvo ter perilo. Ročni izdelki drugega dekliškega razreda so vezeni prti in mooge pletenine v težji izvedbi Nadalje so bile razstavljene tudi obleke in skrbno izdelano perilo.) Najtežja ženska ročna dela so ona, ki so jih izgotovile učenke tretjega razreda. Ta so izdelana na osno vi načrta, ki je bil izdelan po last ni zamisli z narodnimi vzorci ali pa povsem izvirnimi motivi. Med temi naj omenimo po narodnih motivih vezene rjuhe ter po lastni za-, misli izdelane vezenine na organ-disu. Poleg teh pa so bile razstavljene še mnoge ovratnice, metrske tkanine, preproga iz vrvice in sta rih nogavic, vse to izdelano z ročnim tkanjem. Opozorimo naj še na likerje, vloženo sadje, slano in sladko pecivo ter torte, ki so jih napravile tretje-šolke pri pouku gospodinjstva. Tudi razstava deških ročnih del je bila poučna. Prvi razredi so pokazali osnovno oblikovanje lesa in železa. Drugošolci so izdelali stolice, mize, politirane skrinjice in mnogotera kladiva. Posebna zani miv-ost mizarskih izdelkov tretje šolcev so intarzije. Nadalje naj o menimo izdelke pohištvenega mizarstva. Napravili so tudi hladilno omaro, tračno žago in krožno žago, Obstrmeli smo nad dovršenostjo teh deških izdelkov. Pomislite, da, dobiva šola samo 120.000 lir letnih kreditov za nabavo gradiva in za vzdrževanje delavnic! Kakšne so pa te delavnice? Za silo stisnjeni in zbiti prostori v kotičku stopni šča! Italijanski oddelek šole pa razpolaga z velikimi in svetlimi delavnicami, opremljenimi z vsera potrebnim orodjem in gradivom.. Na to vprašanje se pa še vrnemo Na stenah učilnic so bile izobešene risbe dečkov in deklic. Prikazujejo nam številne proste risbe geometrijske konstrukcije ter toč no izdelane načrte strojnih elemen tov, strojev in stavb. Šolska prireditev v Osnovna šola in industrijski te čaj v Dolini priredita v nedeljo 6. julija ob 20.30 Golievo mladinsko igro » JURČEK « s sodelovanjem vaške godbe. Po predstavi bosta vozila poseb na avtobusa v Trst -in Mačkovlje Šolska razstava na Opčinah Razstava dekliških in deških ročnih del na industrijski šoli na Opčinah nas je letos v resnici presenetila. 'Iz leta v leto se opaža pri openski mladini viden napredek. Izdelke so razstavili v treh šolskih sobah. V prvi sobi so bila dekliška ročna dela prvega razreda. Vsa dela so precizno izdelana. Gledalca preseneča stroga enotnost izdelkov, predvsem raznih tehnik, kot kvačkanje, vezenje, pletenje in šivanje. Ganljiv je pogled na mizo, na kateri so razpostavljene dojenčkove opreme, V drugi sobi razstavljata drugi in tretji dekliški razred. 2e pri vstopu preseneča gledalca oprema prostora. V tej sobi prevladuje poleg okusno izdelanih motivov v raznih tehnikah, tudi krojenje, kar večinoma nismo opazili na nobeni razstavi. Prvič smo tudi opazili o-kusne izdelke kuharske in gosjjo-dinjske umetnosti: vloženo sadje, pecivo in likerji. V tretji sobi so razstavljena deška ročna dela. Razen okusno izdelane čajne mizice s pletenimi stoli, servisnih omaric in drugih ličnih izdelkov, smo opazili letos tudi sistematični razvoj raznih izdelkov lesu in železu. Vsi izdelki, tako deški kot dekliški, so precizno in lično izdelani, Pevski zbor Ropst Tanče v Nabrežini Pevski zbor, ki ga je organizirala tukajšnja krajevna organizacija SDZ in ki ga vodi dr. F. Delak iz Trsta, je na svojem sestanku, ki je -bil pretekli torek 1. t. m., med drugim sprejel sklep, da se naš pevski zbor preimenuje v »Pevski zbor Avgust Tanče v Nabrežini«. Naši pevci so se s tem oddolžili spominu pok. učitelja in šolskega voditelja v Nabrežini, domačina Avgusta Tanceja. Pokojnik je bil dolgo vrsto let, od svoje rane mladosti pa do pozne starosti, cerkveni organist in pevovodja, Bil je tudi ustanovitelj in pev