*	Ф Ф ф « « GLASILO KRAJANOV PORTOROŽA Ф # # # « «
*	Štev./№ 2 IL GIORNALINO DEI CITTADINI DI PORTOROSE *
*	* # Ф Ф * Leto/Anno II februar / febbralo 1992 # « # ф ф ф ф
- ...
Gotovo ste ie slišni da na razj&nm ^vn^Kie
kft^ljo podobo bodoče	Pr /a značilnost 2
Si
pa bi Jih bHp od 250 db Tpref riaj biirfle
IffäajgB^OTgj^^:. 5 namesto nekale^fö oblastvenih pristojnosti;Ш jih imajo sedaiije občine, naj bi te iirefale javne zadeve v interesu pre
ШШ||§
: Trti]* Ж&Ш& ^џ* velikosti naj fei Imele občine po nekaterih predlogih nafmai^tritfso^jio dn#IH|pa pettfcofc to vec prebivafcev, manj naseljenih območji bi lahko bile občine man|£e-' Cetita, jmafiffiwst: vsakaobčfoa naj bi obvezo imela šote^ trgovine^ zdravstveni dom Ir seveda : komunalno infrastrukturo.
Ponekod so že začeli o iej zamisli precej na široko razpravljati- V nasi oicmi (in tudi krajevni skupnosti) smo glede tega precej v zamudi.
He glede na (o pa je že slišati različne zamisfil to so v glavnem i celotna sedanja občina naf bi ostala ena Iotatfna skupnost; celotna občina naj m dobila status mestne občine (pogoj po zakonskem osnutku fe okoli 20.wa pmbivafcev}L po tretp zamisli naf bi sedanjo občino ra*dei8i na tri manfše (mesto Piran, Portorož, Lucija)* po četrtf za* novi panaj b1obcinskoobmo£|erazde№tna£tfrin$ani$e
Vse variante Imajo svoje zagovornike veliko argumentov, ki govorijo za ta ki no aH drugačno bodočo občinsko uredite v. Pod каШШ ^^ћо se bedo spravili posamezni kraji ^Шјкпо od glasov obča rev, ki se bodo o tem odtacaina referendumu. Zavestno odločanje pa bo mogoče samo; že bomo vsi do dobra pognali već ШШШ^г ki govorl|o za takšno att
tfrugaSno	^
pgotovo najbolj pri $rcu najboi} uMovfta, pa tudi čim botj cenena oblika, v (cater! bomo lahko na čim
■шш iH^^Hfips^B
interesu vseh nas» i|p|Pravzato ne bi bilo kdo ve kako pametno navijati za takšno aH drugačno varianto. Zdaj £e ne. Pač pa kaže čim bolj se seznanit« z različnimi razlogi za poznejšo odločitev; Da bi ta lahko bila demokratična. Demokratična pa Je lahko edinoie, če dobro poznamo prednosti, pa tudi negativne plati шШШП^ШШШШШ^ШШ bomo morali

SERVIZIO "MINI - TAXI"
Gia' da qualche tempo i cittadini del comune di Pirano possono usufruire di un pratioo servizio servizio "mini-taxi". E un'iniziativa scaturita dalla crisi che ha colpito i lavoratori del ramo turistico ed indirettamente anche i'proprietari delle "auto di piazza". Per k) stesso prezzo del biglietto d'autobus si fa un tragftto piu' lungo, piu' comodo e con intervalli molto piu' brevi del normale servizio autocorriere. Partendo da piazza Tartini, il per-corso si prolunga fino alia scuola di S.Lucia ed oltre. Le fermate son o a richiesta. Bisognerebbe forse determinare il posto per il parcheggio dei tassf a S.Lucia, cosi da non dover entrare in conflitto con il servizio autocorriere deTazienda "Slavnik". Da una piccola inchiesta, fatta tra amici e conoscen tif risulta che la maggior parte di loro preferisce di gran lunga usare i "mini-taxi" e lasaare a casa la propria vettura, risparmiando cosi' i soldi per la benzina e per il parcheggio. Calcolando inoltre quante automobili in meno a sarebbero in piazza Tartini, la soluzione dei tassP sembra valida, anche per risolvere almeno in parte il problema dei parcheggi a Pirano. Probabilmente detta soluzione sara' awersata da coloro che ricevono un introito dai parcheggi e dai passaggi della transenna, ma vogliamo un po' considerare i desideri e le richieste dei cittadini ?
Potrei sbagliare vedendo il tutto attraverso I'ottica della comodita\ del risparm'10 di tempo e di denaro e (perche' no ?) anche della disponibilita' e della gentilezza degli "autisti di piazza". Forse ci sara' qualcuno disposto a spiegare perche* si dovrebbe rinunciare a quanto sopra, se mantenuto nei limiti della legge. Perrio' vorrei sentire anche I'altra cam p an a, ossia il parere di coloro che in un modo o neH'altro si sentono danneggiati da questa lodevole iniziativa. Si potranno chiarire cosi' i "pro" ed i "contro" questo stato di cose.
Cesarina Smrekar
PUST PO BELOKRIŠKO
Đelokriške maškare, ki se že vrsto let trudijo, da bi ohranjale istrske karnevalske navade, pripravljajo pustno povorko, ki naj bi (-če se kje ne bo zataknilo, npr. pri oblasti, sredstvih, ipd.) na pepelnično sredo, 4. marca okoli 15 ure krenila izpred marketa (Mercator-Degro) na Belem križu, šla po Belokriški cesti, mimo Bernardina, skozi portoroški center, po Koprski cesti do kamnitega križa na Belem križu, kjer bodo maškare, po krajšem slovesnem nagovoru , po stari šegi zažgale letošnjega Pusta.
Veseli pustni pogreba so seveda v povorko vnesli sodobnost, zato se
bodo pomikali z avtomobili.
Prej pa se bodo belokriške maškare še poveselile. Svoje norčije bodo zganjale na pustno soboto, 29. februarja od 20h do... na plesu v hotelu "Jezero" v Fijesi.
NAŠI OBRAZI • NAŠI OBRAZI • NAŠI OBRAZI • NAŠI OB
Kaj vse moti kraševko na Obali
Kot kroglici izstopajoči, izrazito slovanski ličnici, razgiban obraz, v katerega so dolga leta preizkušenj in skrbi vrisala globoke a prijazne črte, drobne, temne, živahne in zvedave oči - to je prvi vtis o dr.medicine Ljudmili Bizjak.
Pričakala naju je gostoljubna in topla v svoji lepi, malodane razkošni hiši obdani z oljčnim nasadom, na Vilfanovi cesti, kjer še zmeraj, kljub upokojitvi, ne miruje. Potem, ko je že prenehala z vsakodnevnim zdravniškim delom, je v Zagrebu opravila izpit iz akupunkture. V svojem neutrudnem iskanju novega je svoje znanje iz klasične zahodne medicine združila s starodavnim orientalskim poznavanjem človeškega telesa in tako še danes, bogatejša za nova spoznanja, lajša tegobe svojim pa cientom.
O sebi nerada govori - pravzaprav o njej izveš največ, ko kritično komentira dogajanja okoli sebe ! Kritičnost! Da, lahko bi rekli, daje to njena izstopajoča značilnost: nič ji ne uide, vse opazi, pretehta in - tudi razsodi. Seveda, kar misli pove v obraz, brez dlake na jeziku. Pa zakaj bi jo imela? Saj je v 73. letih svojega življenja preživela že marsikaj dobrega in hudega in se navadila reči "bobu bob".
Po rodu je Kraševka, ki se je po letih emigrantstva vrnila na rodno primorsko zemljo, zato jo odnos do naše, slovenske manjšine v Italiji izredno moti. "Pozablja se, da so bili primorski Slovenci v tem stoletju prvi izpostavljeni genocidu. Nihče danes ne pove, da so se Primorci prvi v Evropi uprli fašizmu in da se je na Primorskem prav zaradi tega slovenski narod uspel obdržati. Za to imajo še posebej zasluge primorski duhovniki, ki so, kljub fašistični strahovladi, ves čas negovali slovensko besedo. Za razliko od duhovščine drugod po Sloveniji!"
Po letu '33, ko so padle Bazoviške žrtve in seje pritisk fašizma še poglobil, seje mnogo Primorcev izselilo. Tudi njeni starši so odšli v Ljubljano, kjer se je dr. Ljudmila Bizjak rodila. Leta 1941 so njeno družino izselili v Srbijo, kjer so ji četniki ubili očeta, leta '45, ko je prišla iz partizanov, je še sama šla k materi v Beograd, kjer je - s številnimi prekinitvami - doštudirala medicino.
Leta '48 - informbiro - Goli otok. A o tem noče ničesar povedati. Preveč se je ta otok zlega imena zajedel vanjo, v njene spomine. In medve raje ne drezava, saj čutiva, da sva dregnili ob neizživeto bolečino.
Tako rekoč goloroka, brez zdravniških pripomočkov, je službovala v Bosni, od koder je odnesla največ izkušenj iz praktične medicine : od dajanja injekcij, šivanja ran ...
V domovino, v Vipavo, seje vrnila leta '64,1966.leta jo je pot privedla v izolski zdravstveni dom. Na Bernardin, na Vilfanovo ulico pa seje preselila leta '74 in tako postala Portorožanka.
Ko sva sedli za masivno jedilno mizo v njenem domu, nama je takoj nasula, kaj vse okoli nje jo moti. Hotela je, da se predvsem to napiše, da ljudje zvedo, kaj misli, da ni prav.
Morda je ravno njeno rojstvo v znamenju škorpijona tisto, kar ostri kritičnost njenega prodornega duha ! Začela je kar naravnost, brez ovinkov je naštela, kaj je narobe :
"To, kar se dogaja danes v Piranu je kulminacija :
-	na eni strani vse več črnih gradenj,
-	na drugi strani pa oblast uničuje jedro starega Pirana."
In kot primer takšnega uničevanja navede obnovo vogalne hiše ob vhodu Tartinijevega trga z grozljivo ploščadjo na strehi ter labirintom stopnišč, pa črno gradnjo restavracije "Napoleon" na obali. "Avtohtono prebivalstvo je stoletja znalo ohranjati okolje, danes pa mesto upravlja jo prišleki brez okusa in brez občutka za kraj! Delamo elipso na Tartinijevem trgu, nimamo pa denarja za obnovo Tartinijevega gledališča. Gostinski lokal na najlepšem kraju v Piranu, ob morju, je postal beznica s flipperji, namesto da bi ga dali v roke spretnemu zasebniku, ki bi ga preuredil v najboljši lokal v mestu." (Beseda je o bivši kavarni ob gleda lišču "Tartini", op. avtoric).
Nato se je dr.Bizjakova lotila svojega kra\a, Portoroža, za katerega - po njenem mnenju - se še zmeraj ni doreklo, kako naj se razvija. "Če hočemo turizem, je treba začeti drugače ! Prednost je treba dati turizmu in za plažo žrtvovati tudi skladišča soli. Če bomo skladišča preuredili v poslovne prostore, gostišča, bifeje..., bo morje ob njih postalo kloaka !
Jadralni Idub "Pirat" na Bernardinu je zgolj zastonj servis in parkirišče čofnov za Ljubljančane, zato ga je treba umakniti drugam, na primernejše mesto!.
Smo kot branjevke," je zaključila dr.Bizjakova, "vsi bi hoteli imeti vse. Ne znamo se zmeniti, kaj naj bo ob teh 30.,40. kilometrih obale, ki jo Slovenci premoremo !
Pa še o Fijesi: Na delu so mračne sile, ki hočejo še ta košček proste zemlje uničiti!"
Snežna Rešek, Livija Sikur Zorman
Ob 40letnici Strels
VSAJ NEK
Nekaj je treba pove krajani sploh ne vedo, vsaj doma ne, ker je odrom Avditorija. Ne p ali karkoli drugega, p napoto.
To je portoroška St biti Portorož ponosen na tekmovanjih in priz Ustanovljena je bi 1952. Z njo so se pri Jernej Verginella, C Miloš Sever, Stan« zagotovo še marsikdc Leta 1969. je priše rečeno, mlad, za to de Oražem. O njegovi h tekmovalnih uspehih i blesteča predstavnica zelo lepo napisala so tega ponavljal. Gre pa mlajših, toda obetavi Nedeljkovič, Lara I vrhunskem Eliom Bi Trbovljah tako navduš je tam pozabil celo d Romana Brečeviča i Na tem mestu tudi tekmovalnih dosežko\ pa, da je strelski šporl in sprožiti, je tako zm< verjeti tisti, ki bi si šel n pod zunanjim odrom sedež, kjer se njeni pripravljajo^ na to, ke movanjih. Že samo to dekle, kakršna je Rer vanjih opravka z nad sme naslanjati nikam prizadevnosti in napo spodoben strelec, kaj Čemu potem to dr tam, kjer je, komu na Že po letnici njen začetku, je razvidno, štiridesetih let. Staros že umreti. Rajši naj ji jeno z željo, da bi n uspešno in ponosno i
Sožalje izrekal Strme poti ob: Ludvika ŽNID
Ob nedavni sr izrekamo isk možu ing.Br prijateljem in s
KDO JE KDO V PORTOROŽU - KDO JE KDO V PORTOROŽU - KDO JE KDO In kdo so (bili) učitelji na VPPŠ v Portorožu?
Vsi dekani VPPS
Osnovatelj Višje pdmorske (in prometne) šole leta 1960 v Piranu ter njen prvi direktor je bil kap.France Potočnik iz Kopra, ki pa se je zaradi bolezni že koncem 1961. upokojil. Od takrat dalje pa do 1973. je šolo krmaril kap. Slavko Kavšek iz Portoroža. Za njegove "vladavine" je bilo zgrajeno novo poslopje v Portorožu (1962), kjer sta sedaj pod skupno streho obe pomorski šoli. Šolo so vodili še dr.Dušan Kemev v obdobju od I. 1973 do 76, Zdravko Klasek (1976-79), mag. Ivan Smerdu (1979-85.), dr. Livij Jakomin (1985-86), mag. Andrej Pirš (1986-B8)tmag.Norbert Petrovič (1988-89) in od leta 1989 jo spet vodi Zdravko Klasek. Vsi redni učitelji VPPŠ
Redni učitelji šole so bili, nekateri pa so še - poleg Franca Potočnika in Slavka Kavška - Marija (1962-79) in dr.Dušan Kernev (1962-89) iz Pirana, pokojni Ernest Kopriva od leta 1962 do I.74) iz Pirana, Ljubomir Gorup 1962-65) iz Ljubljane, Emil Babič (1962.63) iz Portoroža, mag.Zdravko (lasek (1963-80 in ponovno od leta 85) iz Portoroža, Marija Bevc (1966-77) z Pirana, Djordje Ivkovlč (1970-78) iz Pirana, mag.lvan Smerdu (1971-85) iz zole, od leta 73 do leta 78 mag. Andrej Novak iz Pirana, ki spet predava od 99.leta., Gilbert Koncilija iz Pirana, ki uči od I-76, dr.Josip Zohil od I. 1977 z Kopra, mag. Norbert Petrovič iz Portoroža je začel učiti leta 78, mag. Iztok )stan iz Kopra uči od I. 1979, Damjana Polh (1980-90) iz Portoroža, pokojni
Sedanji dekan VPPS Zdravko Klasek in dolgoletni direktor VPŠ Slavko Kavšek
mag. Drago Ukmar iz Portoroža je učil od l.'80 do '89, mag. Andrej Pirš iz Lucije od leta '81, dr. Livij Jakomin (1982-90) iz Portoroža, dr.MIro Lozej (1983-90) iz Pirana, mag. Rudi Čop iz Kopra predava od I. '85, mag Dušan Fabe iz Pirana je na šoli od leta 1987, mag. Rat ko Dovečar iz Kopra je na VPPŠ začel v letu '87, mag Majda Prijon iz Kopra je prišla '89 leta, dr. Jadran Faganeli iz Pirana od leta '88.
Ugledni in zunanji sodelavci Šola je imela ves čas tudi veliko zunanjih sodelavcev, predvsem visokošolskih učiteljev. Med njimi je omeniti eminentne profesorje, kot so npr. Boris Čemigoj, dr. Alojz Kiauta, dr. Pavel Marc, dr. Heli Modic, dr. Vladimir Pertot, dr. Stanko Peterin, dr. Ferdinand Trošt, dr. Franc Cvetaš (iz Univerze v Ljubljani) in pa Frane Simovič, dr. Ladislav Tambača, dr. Predrag Stankovič, dr.Vojko Borčič, dr. Ratko Zelenika (iz Fakultete za pomorstvo in promet na Reki). Poleg omenjenih delujejo na šoli tudi strokovnjaki iz pomorstva in prometa. Učitelji - v številkah
V študijskem letu 1991/92 je na šoli 11 redno zaposlenih habilitiranih učiteljev (1 docent in 10 višjih predavateljev) ter 12 zunanjih sodelavcev (1 redni profesor, 1 izredni profesor, 5 docentov, 3 višji predavatelji, 1 asistent in 1 učitelj telesne vzgoje).
Zdravko Klasek
Slovo od zime ali obujamo pustne navade v Portorožu
Že pri starih Rimljanih so bili v navadi razuzdani šemski sprevodi (Kalendae anuariae). Svet je tedaj prevzemal občutje novega leta, ki prinaša ponovno ist sonca, daljši dan, več svetlobe in toplote, prebujanje narave, skratka - novo ivljenjsko obdobje.
Ena od nalog, ki si jih je zadalo portoroško turistično društvo, je oživitev amevala. Res so časi slabi, vendar to, da si v času pusta kvečjemu kak otrok atakne kupljeno naliqe in hodi od hiše do hiše - beračit, priznajmo, da to ni ust. V naši zavesti še vedno velja, daje ta čas nekaj posebnega, ko marsikje jonorijo".
Pri ljudeh je še vedno razširjena vera, da obisk pustne šeme prinaša srečo dobro letino, in zakaj ne bi tudi portoroškemu turizmu? Po nenapisenem avilu šemam ne smete zameriti, čeprav vas bodo polile z vodo, pomazale s ijami, s pepelom, kaj izmaknile, predvsem pa se posmehovale vašim ipakam. V človeku enostavno tiči potreba po šemljenju - kdaj pa kdaj mora ipustiti svoj "jaz", mora zaživeti v "šemski svobodi", da se znebi napetosti, so se v njem nabrale. Da utegne pri tem priti do nasprotja s pravili vedenja družbi, tu in tam tudi do spotakljivosti, je jasno. Vaš odpor proti šemljenju ne > nikoli preveč uspešen. Šemljenje je torej splošno človeška posebnost. Ljudje ' se in se še dandanes šemijo po vsem svetu, po vseh celinah, med vsemi irodi in ljudstvi, ne glede na stopnjo omike.
Kaj pa pri nas? Dvomim, da so bili naši predniki imuni na pustne norčije, 3dtem ko se je okolica zabavala. In če vemo:
da so ponekod v Istri z nabranimi darovi pripravili skupno večerjo za vso vas; da poznajo Istrani starodavnega harlekina z imenom cunder da bi v Kubedu in okoliških krajih srečali nekaj znanih postav, "nono" in "nonota", drugod poznana kot "ta stara" in "ta star", pa "cundra"(razcapan-ca), "parapata"(eksekutorja), ciganko, dimnikarja in hudiča; da imajo v Koštaboni (mnjam) Pusta z leseno glavo, z lijakom v ustih, v trupu pa je skrita posoda. Pustu vlivajo pri vsaki hiši vina v usta. Naslednji dan Pusta sežgo, glavo pa shranijo;
daje v ljubljanskih "Novicah iz leta 1853 ohranjen opis tražaškega pustovan-ja: "Ves živ je Korso... Stotero vozov drdra gor in dol in od vsih strani leti sladkorni drobiž v obraz deklicam in gospem, tako da je ž njim vsa ulica posuta... Našemanih zakritih in odkritih šem je na tisuče, ki uganjajo norce na vsako vižo, ktero se človek le misliti zamore; pojejo in vriskajo, žvižgajo in plešejo, ropotajo in rožljajo, oblečeni v najčudnijšo in sila smešno obleko vsih narodov, vsih stanov; polovica mesta, bi rekel, je v šemah. Terst je danes zares podoben velki norišnici!";
- da dandanes beneški karneval enakopravno tekmuje s tistim v Riu. Pa so pravili, daje bil Piran nekoč "male Benetke"!?
Torej, če je letos nekoliko pozno, da bi tudi pri nas kaj takega storili, bomo pa za naslednji Pust morali pošteno misliti, da ne bo drugo leto Pust zapel: Ku se nisi tla poročt, boš pa mogla dilo vleč!
Ne pozabite, ne bo sreče, če šeme ne bodo prišle k vaši hiši. Pane pozabite, kaj sploh pomeni besedica karneval oz. pust. "Came vale!" italijansko-latinsko: "Meso, zdravstvuj!" (Tako tudi v nekaterih slovanskih jezikih: češčini "masopust", poljščini "mieso pust" in v slovenščini skrajšano - "pust!".) Torej čaka vas štiridesetdnevni post, čas odpovedi in pokore! Pa veselo pustujte.
Mitja Jančar in Livia Sikur-Zorman
MlMEVSt® O J drug drugemu čestitamo
Najstarejši krajanki Almlrl KINKELA z ulice K sončni poti za 95.rojstni dan iz vsega srca čestitajo njeni domači. Naši sokrajanki želimo trdnega zdravja in še veliko let med nami tudi v uredništvu "Por-torožana" in v imenu cele portoroške skupnosti.
Ivanki ŠTOLFA s Fizin za lepo obletnico rojstva čestitajo sosedje in prijatelji. Gospe Štolfovi čestita tudi naše uredništvo in ji želi predvsem veliko zdravja. Ob tej priložnosti seji zahvaljujemo za ves trud in pomoč pri distribuciji "Portorožan-a".
Majdi BRAGHIERI z Vilfanove ulice vse najboljše za rojstni dan - njeni domači.
Robertu KONTIČU z Belokriške ceste iskrene čestitke za (?) rojstni dan - prijatelji.
Ob dnevu žena bralkam "Portorožana" in vsem Portorožankam želimo, da bi jim njihovi možje, otroci in prijatelji povedali, kako zelo jih imajo radi in kako veliko jim pomenijo...
Uredništvo
Slučajnosti nif pravi portoroški astrolog Srečko Možina
NAPOVEDANA (NE)USPEŠNOST PRIREDITEV
"Vsak organizator prireditev bi se moral najprej posvetovati z astrologom in skupaj bi lahko določila datum uspešne prireditve", je povedal portoroški astrolog Srečko Možina. Želja po spoznavanju astroloških skrivnosti seje pri Srečku Možini porodila že v gimnaziji, ko so ga začela zanimati filozofska vprašanja o smislu življenja. "Zanima me svet v globalnem smislu, mundialna astrologija, ki bi ji lahko rekli kar politična astrologija. Pri tej zvrsti astrologije gre predvsem za napovedovanje vojn, potresov, usod držav in državnikov."
Kako bi lahko pojasnili vpliv zvezd na ljudi, naravo, življenje na Zemlji?
"Od vseh planetov je najpomembnejša Luna. Zemlji je najbližje in tudi giblje se najhitreje, zato najmočneje vpliva na razpoloženje ljudi. Lahko bi ji rekli kar duša žensk in otrok, simbolizira pa tudi množice. Da bi lahko ugotovili, kako bo Luna vplivala na razpoloženje ljudi, pa moramo ugotoviti, v kakšnem odnosu je do drugih planetov."
Kako pa Luna lahko vpliva na uspešnost prireditev ? Kdaj torej organizirati proslave, koncerte...?
"Prireditvam bi se morali izogniti zlasti, ko je luna v negativnem odnosu z Marsom, Saturnom, Uranom in Venero. Takrat je namreč največja nevarnost, da bo prišlo do nesporazumov, prometnih nezgod, nasilnih dejanj. V teh dneh so ljudje najbolj vznemirjeni, kar velja zlasti za ženske in otroke.
Ugodni dnevi za organiziranje prireditev so takrat, ko je Luna v ugodnih aspektih z Venero, Jupitrom in Soncem. Mora biti v znamenju Bika, Leva, Strelca ali Tehtnice. Ko je Luna v določenem znamenju, deluje na ljudi v skladu s tem znamenjem. Ko je Luna na primer v znamenju Škorpijona, je več pretepov, več nasilnih dejanj. Ko pa je Luna v znamenju Tehtnice, se ljudje raje družijo in so bolj komunika tivni. Kulinarične prireditve pa bi morali organizirati, ko se Luna nahaja v znamenju Bika. Ob takšnih kombinacijah nam bo hrana bolj teknila, pa še zabavali se bomo."
Lani ste v horoskopu za Primorske novice napovedali, da dnevi, ko je potekala portoroška noč, ne bodo najbolj ugodni.
"Če bi prireditelji upoštevali napotke astrologov, bi se lahko izognili znanim dogodkom na lanskoletni portoroški noči, ko je prišlo do cele vrste nasilnih dejanj, ki niso v čast kraju, v katerem živimo. Te dogodke sem res napovedal že pred prireditvijo. Luna je bila v neugodnih aspektih z nekaterimi planeti, zlasti z Venero. Taki dnevi so neugodni in neprimerni za organiziranje prireditev. Večje nesreč, ljudje so nezadovoljni."
Ali podobne zakonitosti veljajo za dneve, za katere ljudje vraževerno pravijo, da so nesrečni, na primer 17. ali 13. v mesecu ?
"Prek svoje astrološke prakse sem - brez vraževerja - ugotovil, da so datumi, kot so 17. ali 13. v mesecu, zlasti petek 13., tisti dnevi, ko je Luna v negativnih odnosih z nekaterimi drugimi planeti. V teh dnevih resnično obstaja negativen trend in so dejansko neugodni dnevi. Luna je takrat v negativnih aspektih zlasti s Saturnom in Marsom".
Temeljijo tudi stare navade, zlasti v kmetijstvu in gozdarstvu, na poznavanju astroloških zapovedi ?
"Prav gotovo. Lunaje kot velik magnet, velika črpalka. Ko se giblje od mlaja proti luni, močno vpliva na napravo. Ko Luna raste, tudi rastline hitreje rastejo, preko korenin lažje črpajo življenjske sokove. Naši predniki so stvari dobro poznali, danes pa na to pozabljamo. Posledice so očitne. Nikar se ne čudimo, zakaj propadajo celi sadovnjaki!
Luna, ki je Zemlji najbližji satelit, močno vpliva na razpoloženje ljudi in na naravo. Astrologija, ena izmed najstarejših in najbolj skrivnost nih ved, lahko s svojimi ugotovitvami, ki jih potrjuje tudi astrološka praksa, pojasnjuje mnoge navidezne naključnosti. Toda slučajnosti ni. O slučajnosti lahko govorimo le takrat, ko nimamo dovolj znanja, da bi lahko videli globlje povezave."
Sijan Pretnar
1	OBALNA (SAVSKA
2	UMVEHZA i KOPER


uMvmrADB LAVORATOW OH. LfTORALE САРООВТПА
ENOTA PIRAN
vabi v
-	splošne programe tujih jezikov od
začetne do konverzacijske stopnje
-	posebne programe: italijanskega poslovnega jezika za tajnice,
angleškega jezika za neprave začetnike,
italijanščine za predšolske otroke in učence 2. in 3. r. OŠ v Kopru in Izoli;
-	tečaj za viličariste in skladiščnike;
-	tečaj strojepisja;
-	tečaj računalništva za odrasle in otroke;
-	tečaj za poslovne tajnice.
Enota Piran - deluje na Tartinijevem | trgu 4, Piran, telefon 73-878, uradne ^ ure: ponedeljek 9-11; torek 15-17. i
p V enoti Koper, Cankarjeva 33 pa smo i vam na voljo od 8 - 18 ure na telet.: 21-258.
ACCOXJD
1
MOŠKA OBLAČILA
KODARIN I. Seča 194/a -Portorož nasproti Disconta v Luciji
i
KINOLOŠKO DRUŠTVO
PORTOROŽ opozarja, da razsaja pasja kuga. Lastniki naj poskrbijo za pravočasno cepljenje svojih psov!
Zanimiva anketa o "grozeči kugi" 21 .stoletja
V prejšnji številki Portorožan a smo objavili prvi del odgovorov na anketo, kaj menijo Portorožanke in Portorožani o AIDS-u. Sestavek je vzbudil precej zanimanja. Po eni strani zavoljo tega, ker je to za vsakogar izredno pereča tema, po drugi strani pa radovednost, kaj menijo Portorožani o tej novodobni kugi in koliko se v odgovorih odraža zdravstvena prosvetljenost naših občanov.
Tokrat objavljamo 2.del odgovorov na anketna vprašanja. Naj samo osvežimo podatek, da je na vprašanja odgovarjali 39 anketirancev, med njimi 25 žensk in 14 moških, najmlajši anketiranec je bil star 15 let, najstarejša anketiranka pa 82 let.
"Ali se lahko okužite s komarjevim pikom ?"
Kar 53 % od 100.000 anketiranih Američanov meni, da bi se lahko okužili s komarjevim pikom. Vendar pa prenos virusa Al DS s piki žuželk ali z ugrizi raznih živali ni mogoč. Kljub temu znanstvenemu dokazu pa kar 18 (46 %) Portorožanov meni, da je prenos AIDS-a s komarjevim
pikom mogoč. Naj vam bo v pomoč stavek, ki ga je izrekla po telefonu starejša občanka. "Ja, doktor, ali si predstavljate, koliko bi bilo že okuženih ljudi, če bi bil mogoč prenos virusa s komarjevim pikom."
Imela je popolnoma prav, kajti če bi bil prenos s pikom komarja res mogoč, bi bila obolevnost bistveno večja.
"Ali se je mogoče okužiti med pogovorom z bolnikom ?"
Bolniki z AIDS-em zelo trpijo zaradi osebne izolacije. Zapustijo jih sorodniki, prijatelji in celo žene, matere, sinovi. Ljudje se z njimi ne upajo niti pogovarjati. Portoroškim bolnikom se ne bo tako godilo, saj je samo en anketiranec menil, da se lahko okuži z AIDS-em med pogovo rom z bolnikom. Ta odnos do bolnika moramo v družbi nenehoma dograje vati ter tako napraviti na smrt obsojenim bolnikom življenje znosnejše.
"Se AIDS lahko prenaša s kihanjem in kašljanjem ?"
Podobno vprašanje so v ZDA zastavili 100.000 anketirancem. 53
Portoroški poslanec v piranskem "parlamentu"
Eno leto in pol poslanskih izkušenj v piranski kupščini je dovolj, da povem, s čim se lahko ohvalim, oziroma kaj bom še moral storiti.
Glede na to, da sem izvoljen na opozicijski sti, je moje delo pri uveljavljanju predlogov jotovo zelo oteženo. Sicer pa portoroški poslan-;i že po tradiciji predstavljajo opozicijo v jiranskem parlamentu, kljub temu daje običajno Dblast v rokah Portorožanov(sedaj Andrej Srahor). In, ker se vsakdo najprej pohvali z dobrimi stvarmi, bom to storil tudi jaz. Kako sem se lotil hrupa?
Mislim, da je hrup eden od najhujših problemov v Portorožu, zato sem že na začetku svojega mandata zahteval spremembo odloka o javnem redu in miru. Prav na mojo zahtevo je bilo v odlok vključeno določilo o prepovedi uporabe ojačevalcev na prostem, razen v izjemnih primerih. In, ker je v odloku točno zapisano, kdo in pod kakšnimi pogoji izdaja ta dovoljenja, ne bo težko preverjati, kateri so izjemni primeri, ko je upravni organ moral dovoliti uporabo zvočnih naprav. Gotovo se še spominjate sramote v portoroškem Avditoriju, ko je bila 4. avgusta 1990 motena operna predstava Carmina Burana. Direktorju Opere in baleta SNG Ljubljana, g. Kristjanu Ukmarju, na njegovo javno vprašanje, sicer namenjeno najodgovornejšim v naši občini - g.Franku Fičurju in g. Andreju Grahorju -namesto njiju lahko kot poslanec odgovorim: To se praviloma ne bo več zgodilo! Seveda, če ne bo zatajila uprava, ki je pod njuno komando.
Smrad nekatere ne moti - če je v Portorožu
So pa tudi manj prijetne izkušnje iz naše skupščine. Mednje sodi kar nekaj mojih pobud, ki so jih zavrnili poslanci iz ostalih krajevnih skupnosti. Začel bom pri koncu. Na moje vprašanje, kdo je dovolil skladiščenje ribje moke v skladišču soli, so mi odgovorili, da skladišči podjetje Renex samo briketirano hrano za bran-cine, ki jih Marikultura goji v našem zalivu. Inšpektorica je pojasnila, da ta proizvod zaradi svojega vonja za okolico ni moteč. Seveda sem podvomil v kakovost orodja, s katerim je to izmerila, zato sem predlagal, naj se prepove skladiščenje teh proizvodov v Portorožu. Pa je poslanec iz Pirana, ki sedi sicer v DPZ/ju, pripomnil, da njega med jogingom to sploh ni
motilo in pobuda je padla v vodo(morje). Čudno pa je, da je ta smrad motil kar precej Por-torožanov in da si je prislužil še notico v "Delu". Morda pa so se ostali poslanci zbali, da bodo brikete dobili v svojo krajevno skupnost? Zakaj nimamo ffonometra?
Po vzoru tržaške občine, ki je svoje komunalne redarje opremila z ustreznimi ročnimi aparaturami, s katerimi merijo izvor in količino hrupa, sem predlagal takšen nakup tudi pri nas. Oglasil se je spet poslanec iz DP27ja in komentiral, da s tako dragimi aparturami ne bomo odpravili hrupa. Čeprav še nismo imeli ponudb s ceno fonometra, je trditev vzbudila dvome pri kolegih iz ostalih krajevnih skupnosti, zato so zavrnili mojo pobudo. Ironija pa je, da je bil to poslanec iz stranke Zelenih Pirana, velik borec proti hrupu v Luciji.
In zakaj v "Kaštelu" še ponujajo kramarijo?
Naslednja slaba izkušnja se mi je pripetila ob sprejemanju osnutka o določitvi trgov v občini Piran in potrditvi tržnih redov. Osnutek je namreč že upošteval predlog tako portoroške kot piranske krajevne skupnosti o prenosu upravljanja javnih tržnih prostorov z Avditorija na obe krajevni skupnosti. Pri tem me sploh niso motile razprave poslancev, zaposlenih v hotelih, ki so se borili za ohranjanje kramarije na stojnicah. Zame je bila nenavadna razprava župana, g.Franka Fičurja, sicer delegata KS Sečovlje, ki je menil, "da mora biti v odnosu do krajevnih skupnosti solidarnost, oziroma vsaj v tem smislu pravičnost, ker vse krajevne skupnosti nimajo tržnice Kaštel in jo upravljati ter tako pridobivati denar". Z drugimi besedami - čista nevoščljivost, da bi lahko sami skrbeli za boljši videz našega kraja. Tudi naša razlaga, da sredstva, ki bi jih tako izgubil Avditorij, nadomestimo s sredstvi iz proračuna, ki bi jih sicer morala dobiti krajevna skupnost, ni pomagala. To pomeni tudi, da se vme mnogo manj denarja v Portorož, kot sicer. Drži, da župan pri hitrosti 40 km na uro ne vidi vse umazanije, ko gre skozi Portorož. Najbolj čudno je, da kot bivši šef oddelka za notranje zadeve in kot sedanji župan, ni bil seznanjen z nepravilnostmi, ki so se dogajale na tržnici Kaštel.
Mitja Jančar
Portorožanke in Portorožani o AIDS-u:
W	v.
I PORTOROŽARIJE * PORTOROŽ ;
Ravnatelj Srednje pomorske in prometne šole, prof. Jože Sorta, odhaja v zasluženi pogoj. In že seje začela bitka za njegov (sicer slabo nagrajevani) šolniški stolček. V zadovoljstvo večine profesorjev naj bi se nanj usedel dosedanji pomočnik ravnatelja, toda...
Iz Ljubljane se je iztegnila roka šolskega ministrstva in zmešala lo kalne kadrovske štrene. Kdo bo novi ravnatelj se še ne ve: ali dose danji ravnateljev pomočnik, ali človek, ki se iz Dalmacije vrača v Slovenijo in ga "forsira" republika, ali kdo tretji ? Mogoče bi morali povprašati učence, koga bi oni hoteli!
Le kaj je mladoletnike z Belega križa privedlo, da so se začeli ukvar jati z organizirano krajo po stanovanjih v zasebnih hišah in drugod po Portorožu ? Večinoma so jemali tehnične predmete in še to pa ono... Tako je izginil npr. video rekorder v otroškem vrtcu, nekomu je doma zmanjkalo 300 mark, iz kleti pršut, na Lepi cesti so prebrskali stano vanje itd...
To pa so fantje iz tako imenovanih dobrih, solidnih družin z vzgojo klenih vrednot...
In vendar so iskali "zabavo" v kriminalu. Se kdo (razen staršev) sprašuje zakaj ?
Mogoče ste nekatere Portorožanke opazile, da je zaprta Kompasova trgovina blizu pizzerije "Ljubljana" in zdaj ugibate ali se bo tja preselil še en filigranist ali še en tako imenovani butik.
Stave so odprte...
Portorožani sicer nimamo kje kupiti navadnega aspirina ali šivanke in gumbov, lahko pa si na vsakem koraku kupimo zlat prstan in "visoko" italijansko modo. Hic...
Komentirali bomo naslednjič!
Menda bo kmalu Pust !(?) Nalašč smo Pust napisali z veliko začetnico, da se ve, na kaj mislimo. Ker je Portorož namreč tako dolgočasen in pust, bo kdo mislil, da govorimo o pustoti I
Na primer v trgovinah - tistih, ki so še ostale in ponujajo, kar pač ponujajo - te samo debelo pogledajo, če vprašaš : "Ali imate kaj za pusta ?"

% jih je še vedno mislilo, da se lahko AIDS prenaša s kihanjem in kašljanjem. 8 (20 %) Portorožanov meni, daje možen prenos AIDS-a s kašljem in kihan jem, kar je znak dobre zdravniške prosvetljenosti.
Torej 80 % je prepričanih, da se AIDS ne more prenašati s kašljem in kihanjem. To prepričanje je prisotno tudi v strokovnih krogih. Pri kihanju in kašljanju pa seveda ne smemo pozabiti na lepo pravilo obnašanja in se obrniti stran ter pokriti usta z roko.
"BI dopustili, da bi vaš otrok ali vnuk hodil v isti razred z otrokom, ki je zbolel za AIDS-em ?"
Strah pred to boleznijo je velik in premaga tudi vsa racionalna razmišljanja, ki so plod vsakodnevnega učenja in sprejemanja raznih pozitivnih informacij preko raznih medijev. Kar 8 staršev ne bi poslalo svojih otrok v šolo, dva anketirana pa se nista mogla odločiti, kaj bi naredila. Torej bi v to šolo poslalo svoje otroke le 29 (74 %) vprašanih. Verjetno se niti v našem kraju ne bomo mogli izogniti tem problemom.
Ko bo prvi otrok zbolel za AIDS-om, se bo odprla cela vrsta problemov tudi na področju šolanja.
Izolacija otroka ali celo njegove družine je nesmiselna^ saj se AIDS preko običajnih medsebojnih kontaktov ne prenaša. Če so otroci ustrezno podučeni, pa je prenos AIDS-a z obolelega otroka na zdrave otroke nemogoč tudi v primeru, da bolan otrok krvavi iz odprte rane. tem primeru bi mu otroci lahko tudi nudili prvo pomoč, seveda zaščiteni1 z zaščitnimi rokavicami. Rokavice bi praktično v dobi epidemije AIDS-a' moral s seboj nosti vsak človek in jih tudi uporabiti kot zaščitno sredstvo vedno, kadar bi bila nevarnost, da pride v stik s krvjo. Vsi smo potencialni kandidati za okužbo in nikoli ne vemo, kdo je resnično okužen. Zato je uporaba rokavic obvezna vedno, kadar pridemo v stik s človeško krvjo. Upam, da boste v primeru, ko bo zbolel prvi šoloobvezen otrok, pravilno reagirali in se odločili v skladu s spoznanj sodobne znanosti.	dr. Milan Krek
Л
v.


v.
v
SEMTERTJA PO PORTOROŽU * SEMTERTJA PO PORTOROŽU * SEMTERTJA PO PORTOROŽU..|
Odgovornega pa ni
Po prometnih predpisih ni dovoljeno parkirati v cestnih križiščih (zaradi varnosti) in na pločnikih (ker so ti namenjeni pešcem). Kako malo velja ta predpis v Portorožu, se lahko iz dneva v dan prepričamo na različnih koncih in krajih. Najbolj značilna pa sta dva.
Na križišču Stare ceste pred Termami je skoraj od jutra do večera v nasprotju s predpisi parkirano toliko avtomobilov, da je skoraj čudež, ker se tu še ni pripetila kakšna hujša nesreča. Nekajkrat so s pajkom odstranjevali nepravilno parkirane avtomobile, razmere pa se niso nič spremenile.
Drugo takšno "zgledno" nedovoljeno parkiranje v križišču pa je na začetku ulice Vesna pred Igralnico. Že tako nepregledno križišče je navadno prav v ovinku zatrpano z vozili, pločnik malo niže pa je pravi loma postal parkirišče.
Predpis je jasen. Toda kdo je kriv, da v teh in še drugih primerih ostaja kos papirja ? Bo morala šele kakšna hujša nesreča pokazati s prstom na tiste, ki so dolžni skrbeti za javni red?
katere so običajno namenjene takšne table. Pa ne da so pozabili nanje ? Na vozne rede namreč.	_
Daleč Je P TT	-
V lanskem letu je podjetje PTT zgradilo novo, sodobno telefonsko centralo v Kopru, pa dislocirane module npr. v Luciji ...itd. in s tem pridobilo možnosti za širitev telefonskega omrežja. Pa ne le, da bo (je) veliko gospodinjstev dobilo težko pričakovani telefon, tudi kvaliteta telefonskih zvez naj bi se bistveno izboljšala. Boljša kakovost povsod -tudi na področju telefonije - pa je pogoj sine qua non za pridobivanje gostov v naš obubožani, hirajoči turistični kraj. Vendar pa je s telefonskimi zvezami tako, kot bi se v Kopru in Luciji nič ne zgradilo : še zmeraj naletiš na "gluh" telefon, na signal je treba potrpežljivo (pre)dolgo čakati, ko končno zvezo dobiš, jo takoj zatem "nekaj" prekine... ipd. Zamislite si položaj, ko nekdo nujno potrebuje zdravniško pomoč...
Ljudje se jezimo, kaj nam drugega neki preostane ob PTT-tejevcih, ki so tako nedosegljivo daleč $ in jim nič ne more do živega, še naj-I manj pa potrošniki. % Turisti najbrž ne ђ bodo	tako
I potrpežljivi...
PRED TERMAMI: Ko "pajek" počiva,
Na| zgledi vlečejo
Naše priporočilo, da bi Portorož lahko postal mesto zaljubljencev,so resno vzeli delavci v restavraciji in pizzeriji Ljubljana, ki so na dan Svetega Valentina svoje obiskovalke, mladenke pa tudi ne več mlade dame obdarili s prisrčnimi šopki. Pobuda, ki je prav gotovo vredna posnemanja.
Table da, a za kaj ?
Le čemu so postavljene table na avtobusnih postajališčih na progi Piran - Beli križ -Sečovlje, se sprašujejo tisti, ki čakajo na svoj prevoz. Slavnik, jih je resda postavil, a bog-figavedi zakaj na njih ni voznih redov, za
% Radi imamo ^ pse ... a imejmo I tudi ljudi
ri Uganite, kod se ђ najraje sprehajajo I lastniki psov s ^ svojimi ljubljenci ? % Po pesku in trati. In p kje neki je najprijet-I nejša površina ^ mehkega peska in $ trate - celo s I pogledom na % morje, kot je os-«»кжжвккж«» J rednja plaža?
Lastniki svoje štirinožce spustijo z vrvice in ti se predajo svobodnem tekanju po plaži. Ne glede na to, da občinski odlok predpisuje, da morajo lastniki pse voditi na vrvici in jim natakniti nagobčnike. Saj, plaža je pozimi prijetno sprehajališče, vendar tudi za druge, ne le za pse in njihove lastnike. A marsikdo se ob prosto dirjajočih psih počuti ogroženega. Pomladi bodo prišli na kopališče otroci, na travi in pesku pa je veliko pasjih iztrebkov ...
Kinološko društvo predlaga ureditev parka/sprehajališča za pse, medtem ko Komisija za urbanizem, komunalno gospodarstvo in varstvo okolja pri KS Portorož predlaga prepoved sprehajanja s psi po
kopališču in kaznovanje lastnika, ki za svojim štirinožnim ljubljencem ne počisti javne površine, ki jo je onečedil.	#
•sL
Kdor si upa, si pač upa ...	m^m
Srednja naravoslovno-matematična šola z italijanskim učnim jezikom na poti Med vrtovi v območju šolskega centra je tako rekoč že skoraj dokončana, učenci se že veselijo vselitve v nove učilnice. Vendar je urbanistična inšpekcija ustavila dela, kajti izkazalo se je, daje investitor po svoje prikrojil projekt oz. obšel lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter zazidalni načrt. Tako je na primer namesto šolskega objekta v višinskih gabaritih P+1 (pritličje in eno nadstropje) zgradil še klet. Preko javne ulice Med vrtovi je postavil dostopno rampo za parkirišča ob šoli in prekinil pot, ki je od portoroškega centra vodila k šolskemu območju, pa vse do Belokriške ceste...
In to še celo v času, ko je piranska občinska skupščina napovedala neizprosen boj čmograditeljem.
Komisija, ki se v KS Portorož ubada z videzom okolja (gl.zgoraj), zahteva, da se pot Med vrtovi ponovno vzpostavi v prejšnje stanje!
A
Klub je shodil	—
V eni prejšnjih številk Portorožana smo poročali o ustanovitvi Kluba Terme. Z njim naj bi na zanimiv način povezovali privlačnost objektov in naprav Term z razvijanjem družabnega življenja.
Klub je sedaj že shodil. Vsak dan se v njem zbirajo člani kluba. Kot pravi vodja Term, dr. Mirana Male, je klub privlačna pridobitev za krajane Portoroža. Naprave Term omogočajo sproščeno rekreacijo, prav tako pa razvijajoči se družabni odnosi omogočajo prijetno psihično sprostitev. Najbolj obiskana oblika rekreacije je "stretching" (pretegovanje), dobro obiskana sta tudi savna in bazen.
Mesečno članarino plačuje okoli 80 članov. Večina so ženske, zadnje čase pa se vključuje v klubsko življenje tudi vse več moških.
Potem bo lepše
Mercator-Degro je 10.februarja začel preurejati svojo trgovino športnih artiklov ("Vse za morje") ob portoroški promenadi, ki jo bodo predvidoma v prvi dekadi marca ponovno odprli.
Dela v predoru tečejo
Podjetje SCT je na strunjanski strani začelo s pripravami za asfaltiranje in ureditev odvodnjavanja 1.012 m dolge poti skozi predor Portorož - Strunjan. Ureditev poti skozi tunel bo znašala nekaj več kot 2 milijona tolarjev, na razsvetlitev pa bo treba počakati na boljše (tolarske) čase.

ARCH ITECTA
d. o. o. Piran
Piran, Kidričevo nabrežje 2, tel. 066 76-225
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI HIŠO, WEEKEND, STANOVANJE, POSLOVNI g PROSTOR ALI PARCELO KJERKOLI V SLOVENSKEM PRIMORJU?	I
ZAKAJ BI TVEGALI IN ZAPRAVLJALI ČAS! Zaupajte to delo arhitektom, ekonomistom in pravnikom, ki za vas uredijo vse na enem mestu:
-	POSREDUJEJO prodajo ali nakup,
-	IZDELAJO sodne cenitve, kupo-prodajne pogodbe, predloge za vpis v zemljiško knjigo, delilne načrte, načrte za adap-
tacije, novogradnje in notranjo opremo poslovnih prostorov, - PRIDOBIJO razna dovoljenja in soglasja. PESTRA PONUDBA NEPREMIČNIN, KONKURENČNE CENE IN BREZPLAČNI NASVETI
Pokličite nas vsak delovnik od 8 do 15 ure ter sredo, petek od 16 do 18h.
ODMEVI - ODMEVI - ODMEVI - ODMEVI - ODMEVI -
SPREHOD PO PORTOROŠKIH DISKOTEKAH ŠE Z DRUGE STRANI
Oglašam se vam kot direktor podjetja Blue Tours, d.o.o., katero med drugim skrbi za glasbeni program v diskoteki Chagall ter kot krajan Portoroža.
Osebno se strinjam z vsako dobronamerno kritiko. Vendar je bil v januarski številki Portorožana objavljen članek, na katerega moram reagirati. Članek "Sprehod po portoroških diskotekah" je napisan izredno pristransko in na žalost temelji na neresničnih trditvah.
Matineja v Chagallu, o kateri ima avtorica toliko povedati, je imela isti umik, kot ga je v časih njenega obiskovanja matineje, imel disko Gianni in sicer med šesto in deseto uro zvečer. Če bi Tina Horvat obiskala diskoteko v času matineje, bi vedela, da se ta ni začela ob osmih, kot to trdi. Sicer pa matineje v Chagallu ni več na programu že od srede decembra.
V času matineje so se v disku Chagall točile le brezalkoholne pijače. Alkohola skritega pod plaščem ni možno prinesti v lokal, ker je garderoba obvezna, s čemer odpade "pitje na veliko". O petardah pa le toliko : pokale so v času božičnih in novoletnih praznikov, tako kot povsod. Besede "luknja" in "beznica" v članku niso z ničemer utemeljene in gre za avtoričino osebno nepoznavanje izvora "zvenečega" imena Chagall, ki
namreč temelji na slikah in ostalem interierju v stilu svetovno znanega umetnika.
Menim, da bi moral vsakdo, kise namerava ukvarjati z novinarstvom, upoštevati pravilo objektivnosti in osebno preveriti resničnost svojih trditev : Tivoli, ki naj bi bil pozimi zaprt je v resnici odprt vsak dan razen ob torkih; v Arcadiji tudi ni videti veliko mladoletnikov, kot trdi avtorica; slaščičarna Kekec, kjer naj bi se zbirali mladi, pa je zaprta že od oktobra.
Miran Ibrahimagič
O REŽIMU V PREDORU MED PORTOROŽEM IN STRUNJANOM
Delo dne 28.1.92 piše, da naj bi bil predor namenjen pešcem, kolesarjem in mopedistom.
Kdo lahko odloča o tem ? Predvsem prebivalci Portoroža in Strunjana I Predor je sicer javno dobro, ker gre za objekt nekdanje železnice. Čeprav je opuščen, je njegov pravni status še vedno enak. Po ustavi bi ga lahko spremenila le republiška skupščina z zakonom. Toda predor je še vedno "dobrina v splošni rabi", ker skozenj lahko hodi vsak -a le na način in s sredstvi, kijih določi tisti, kije upravičen upravljati z njim. To je po našem pravnem redu občina. Torej prebivalci občine Piran preko
svoje občinske skupščine.
Vendar imajo pri tem vpliv predvsem tisti, ki so najbolj zainteresirani za pametno in zdravo izkoriščanje tunela. To so prebivalci Strunjana in Portoroža. Seveda so tu zainteresirani tudi vsi, ki neposredno "prodajajo lepote, infrastruk-turno opremljenost, kulturnost itd. kraja". Se pravi vsi, ki se ukvarjajo s turističnim gospodarstvom.
Režim bo torej morala določiti občina z odlokom. Predlagam pa strunjanski krajevni skupnosti in vsem občinskim poslancem z njenega področja, da v skupščini dosežemo, da z mopedi ne bo dovoljeno voziti skozi tunel.
Hrup, ki ga zganja moped, je še na odprtem prostoru zdravju škodljiv. (Hrup je namreč vsestransko zdravju škodljiv !) V predoru pa bi že en sam moped ustvarjal takšen trušč, da pešci ne bi mogli vzdržati v njem. Naj se napravi preizkus I
Kar se avtomobilov tiče, naj jim bo dopustno skozi predor samo v skrajni sili in to samo medicinskim in gasilskim, če bi res bila zatrpana pot čez Valeto.
Kolesarjem naj bo vožnja seveda dovoljena. Ne ropotajo, ne smrdijo. Moped ima motor in lahko premaguje klance.
Mir - kot tišina - ima svojo veliko ceno tudi kot tržno blago. V turizmu postaja vse pomembnejši del "turističnega proizvoda".
Dušan Puh, st.
ZKO NATEČAJ ZKO NAT
Zveza kulturnih organizacij Slovenije
s sodelovanjem ZKO Ilirska Bistrica in Radovljica razpisuje natečaj za udeležbo na 20.srečanju mladih
pesnikov in pisateljev Slovenije.
Pogoji:
-	Sodelujejo lahko avtorji, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih republiških srečanjih mladih pesnikov in pisateljev, in to s prozo, poezijo in dramskimi deli.
-	Prispevki morajo biti napisani s pisalnim strojem in poslani v treh izvodih, označeni pa morajo biti s šifro. Prispevkom pa naj avtorji priložijo še zapečateno ovojnic» s podatki: ime in priimek, naslov, izobrazba, poklic, starost in šifro.
-Dvočlanske žirije in republiški selektor bodo med pravočasno prispelimi prispevki s svojega območja izbrale najboljše avtorje za nastop na območnem in republiškem srečanju.
-	Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Organizatorji bodo objavili dela izbranih avtorjev na način in v obsegu, ki bo ustrezal njihovim finančnim možnostim.
Rokopisov ne vračamo.
Prispevke je treba poslati do 10.marca 1992 na naslov :
ZKO Slovenije, (za 20.srečanje), Štefanova 5, p.p. 136, 61001 Ljubljana
Dodatne informacije dobite po telefonu : 061/151-028, int.44 (Dragica Breskvar).
I plima, d.o.o.
I poblaščena agencija I obala 107, lucija ' tel: 76-715
Tudi med oddihom
v zanesljivi družbi
Nezgodno zavarovanje za počitnice. Pokličite nas in na vsa vprašanja vam bomo z veseljem odgovorili.
&
Adriatic
avarovalna družba d.d. asstcurazioDi s.p.t
portorožan
Stev. 2
februar 1992
priloga
KAKO BOMO IZPOLJNJEVALI PRIJAVE ZA DOHODNINO
Pred nami je obveznost vlaganja napovedi za odmero dohodnine za leto 1991 (ZAKON O DOHODNINI Ur.list 48/90 in 34/91). Zato nekaj kratkih napotkov in navodil ne bo odveč.
KDO MORA VLOŽITI NAPOVED ?
Fizična oseba - občan, ki je dosegal v letu 1991 dohodke naštete v 2.členu zakona in sicer:
-	osebne prejemke : plače, pokojnine - tudi iz tujine, priložnostne prejemke;
-	dohodke iz kmetijstva - katastrski dohodek (podatke dobite na upravi za družbene prihodke)
-	dohodke iz premoženja - oddajanje v najem s pogodbo in preko agencij;
-	dohodke iz premoženjskih pravic - avtorski honorarji...;
-	dohodke iz kapitala in
-	dohodke iz dejavnosti.
KJE?
V	občini stalnega oziroma začasnega bivališča (če ni rezident RS).
KDAJ ?
Rok do 31.3.1992, razen za tiste, ki so opravljali dejavnost ali pa so oddajali stanovanjske oz. poslovne prostore z najemno pogodbo. Taki zavezanci najprej do 28.2.1992 vložijo napoved. Napoved za dohodnino pa vložijo v 15 dneh po sprejemu odločbe.
KAKO?
Obvezno na predpisanem obrazcu 7,201/1, ki ga kupite v knjigarnah Primorskega tiska.
NEKAJ NAPOTKOV PRI IZPOLNITVI.
V	ustrezne vrstice oz. stolpce vpišete podatke iz obvestil, ki ste jih dobili od izplačevalca npr. plače v bruto znesku vrstica 11 - stolpec 8, akontacije in plačilo dohodnine med letom stolpec 10a, prispevki za socialno varnost v stolpec 11. Regres se vpiše v posebno vrstico. V kolikor je več izplačevalcev osebnega prejemka se le-ta sešteje in vpiše skupna vsota v omenjeno vrstico.
POZOR PRI POKOJNINAH!
Na izpisku SPIZ-a so pokojnine v bruto zneskih. Podatke vpišete v vrstico 12 - stolpec 8; prispevke v stolpec 11; obračunani - fiktivni davek
-	v stolpec 13; morebitno dejansko plačano akontacijo v stolpec 10a.
Sobodajalci, ki so oddajali preko agencij napovedo bruto prejemek direktno v napoved dohodnine in sicer v vrstico 53 - stolpec 8, normirane stroške - 60 % stolpec 9 in plačano akontacijo v stolpec 10a.
Seveda prijavite še morebitne druge prejemke oz. dohodke iz 2.člena zakona.
KAJ JE OSNOVA ZA ODMERO DOHODNINE?
Navedeni dohodki se zmanjšajo za plačane prispevke. Tako dobljeno osnovo lahko znižujemo do 10 % (osnove) z olajšavami, ki so naštete v 7.členu zakona o dohodnini. Olajšave so:
1)	Obveznice in delnice.
2)	Če ste zavezanec za davek od dohodkov iz dejavnosti: sredstva, vložena v nabavo, rekostrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, zmanjšana za višino sredstev znižane osnove pri davku iz dejavnosti (npr.: znesek sredstev, vloženih v preureditev prostorov v turistične namene).
3)	Reinvestirani del udeležbe v dobičku: če ste v podjetju, katerega (so)lastnik ste, poslovali tako dobro, da bi si lahko delili dobiček, a ste se odločili, da ga pustite v podjetju - ga torej reinvestirate - se vam ta znesek šteje kot davčna olajšava.
4)	Sredstva za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja, če še niste lastnik nobene hiše ali stanovanja, torej če rešujete svoj stanovanjski problem. Kot olajšava velja še vzdrževanje hiše, stanovanja. Izdatke za to pa kot ojalšavo uveljavjajo lastniki, veljajo računi za material in storitve.
Etažnim lastnikom se prizna 80% plačanega prispevka, najemniki pa uveljavljajo kot olajšavo 80% plačane letne najemnine.
5)	Sredstva vložena v gradnjo malih hidroelektrarn, v varstvo okolja in varčevanje z energijo (npr. nakup solarnih vodnih grelnikov in kolektorjev, gradbenih izolacijskih materialov, termatskih radiatorskih ventilov...)
6)	Sredstva, ki ste jih vložili v vzdrževanje kulturnega in zgodovinskega spomenika, katerega imetnik ste.
7)	Prispevki in premije, s katerimi ste si povečali socialno varnost na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva.
8)	Nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov in rehabilitacijo v zdraviliščih, kadar ste bili napoteni na takšno zdravljenje.
9)	Sredstva, s katerimi ste plačali sebi kakršno koli izobraževanje, ne pa svojemu otroku, tudi če ste ga prijavili kot svojega vzdrževanega člana.
10)	Sredstva namenjena za znanstveno raziskovalno dejavnost.
11)	Sredstva namenjena za nakup knjig in učnih pripomočkov s področja umetnosti, znanosti, kulture, izobraževanja, vzgoje in športa zase (npr. nakup učbenikov, strokovne periodike, not, glasbil, kasetofona, loparjev, žog, smuči).
12)	Plačilo članarine političnim strankam in sindikatom.
13)	Plačilo prostovoljnih denarnih prispevkov invalidskim organizacijam in drugim humanitarnim, kulturnim, znanstvenim, športnim ustanovam.
Stroški morajo biti zadokumentirani, vendar RAČUNOV NE PRILAGATE K NAPOVEDI, to boste storili na morebitni poziv.
Uveljavljate lahko še olajšave za vzdrževane družinske člane: za otroka in zakonca, ter druge družinske člane naštete v 9.členu zakona o dohodnini, v višini 8 % povprečnega osebnega dohodka v RS, to je 16.150 SLT, (za dva otroka 36.338 SLT, za tri 60.563 S LT itd ...) Isto olajšavo, to je v višini 8 % lahko uveljavljajo tudi nad 65 let stari zavezanci.
Od tako dobljene osnove odmerimo davek po valorizirani lestvici iz 10.člena. Od odmerjenega davka se odbijejo že plačane akontacije. V kolikor ste med letom plačali manj, boste morali plačati razliko v roku 30 dni po sprejemu odločbe (odmera dohodnine bo opravljena do 31.10.1992).
KJE OZIROMA KDAJ BOSTE LAHKO VLOŽILI NAPOVED ?
Osebno - bodo lahko krajani Portoroža vložili napoved na sedežu krajevne skupnosti, Obala 16, in sicer:
v soboto, 14.3.'92 od 8 -14. ure;
v ponedeljek, 16.3.'92 od16 - 20. ure;
v torek, 17.3'92 od 16 - 20. ure;
v sredo, 18.3.'92 od 16 - 20. ure;
v soboto, 21.3/92 od 8 -14. ure.
Na sedežu Uprave za družbene prihodke občine Piran (soba 9, I. nadstropje) vsak delovni dan od 8 do 13 ure in ob sredah od 14 do 17. ure; izven delovnega časa pa še ob delavnikih od 19.3. 92 do 31.3/92 od 16 - 20 ure ter ob sobotah 21.3 in 28.3/92 od 8 do 14 ure
PRIPRAVILA : UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE, O OLAJŠAVAH DAVID BOŽIČ
AVDITORIJ - AVDITORIJ - AVDITORIJ - AVDITORIJ - AVDITORIJ - AV
V petek 31.januarja ob 20,30 - predverje Avditorija - otvoritev razstave slik akademskega slikarja Toma VRAN-a.
PROGRAM FEBRUAR 1992 - FEBRUAR 1992 - FEBRUAR 1992 - FEBRUAR 1992 - FEBRUAR 1992 - PROGRAM
-	sobota, 8.februar ob 20,30 - VELIKA DVORANA - ob slovenskem kulturnem prazniku bo prva predstava v okviru TARTINIJEVEGA LETA - KONCERT komornega orkestra "TARTINI", dirigiral bo Stojan KURET, solist bo violinist Dejan BRAVNIČAR ;
-	sobota, 29.februar]a ob 16.url : Lutkovno gledališče iz Ljubljane z lutkovno predstavo AH, TE PRINCESE avtorjev Marije KOBALOVE in Matjaža LOBODE - primerna je za otroke od 5. do 12. leta starosti;
-	petek 28. ali v soboto 29.februar]a ob 20,30 :predvidoma koncert VICE VUKOVA (Bodite pozorni na plakate in druga obvestila).
v	^	____
SPOMINSKA HISA CIRIL KOSMAČ - PROGRAM ZA LETO 1992
I. Dogovorjeni program :
-	LITERARNA DELAVNICA ZA SREDNJEŠOLCE
-	LITERARNA DELAVNICA ZA MENTORJE SLOVENŠČINE
-	ŠOLA KREATIVNEGA PISANJA V OKVIRU RUGUEVE TS termini: april/maj 1992 (vodja vseh delavnic : Branko Gradišnik)
-	TEČAJ HITREGA BRANJA termin : maj 1992 (vodja tečaja:Prof.dr. Vid Pečjak)
-	GLEDALIŠKA ŠOLA ZA OTROKE - UGLEDALIŠČENE URE PRAVLJIC termini:februar/maj 1992 (vodja: Leopolda Odila Širok)
-	ZAČETNI TEČAJ ASTROLOGIJE - NADALJEVALNI TEČAJ ASTROLOGIJE termini.september/oktober 1992 (vodja : Srečko
PRIJETNE POČITNICE '92 -
Možina)
- ZAČETNI SEMINAR IZ ZGODOVINE POMORSTVA (KARTOGRAFIJA) termin še ni določen (vodja: Prof.dr.Mithad Kozličič)
II.	Možne so dopolnitve programa z naslednjimi tečaji in delavnicami:
z etnomuzikološko, keramično in arhitekturno delavnico, z risarskim tečajem, s predavanji oz. tečaji iz dianetike pa še s seminarjem meditacij.
III.	Priložnostne prireditve : srečanja s književniki, predstavitve novih knjig, okrogle mize ipd., o katerih vas bomo sproti obveščali.
PRIJETNE
PRIJETNE POČITNICE '92 -
Športna zveza Piran vam med zimskimi počitnicami od 3. do 7.februarja nudi športno zabavo. Poglejte program in pridite! Za otroke od 7 do 10 leta starosti
ŠPORTNA GIMNASTIKA - Telovadnica TVD Partizan Rozmanova 35,Piran: 9 -10,30 dečki, 10,30-13,00 deklice
PLAVANJE - GH METROPOL -BREZPLAČNO: 9.00-13.00
KOTALKANJE - stadion - Piran: 10,30 -
12
NAMIZNI TENIS - telovadnica TVD Partizan Piran, Rozmanova 35: 13 - 14 dečki, 10,30-14 deklice
MALI NOGOMET - stadion v Piranu: 9 -10,30-dečki
ŠOLA ROKOMETA - telovadnica na
stadionu Piran: 12,15 -13,45 - deklice ŠAH - KS Portorož,Obala I6:10 -12 Za mladino od 11 do 15 leta starosti
KOŠARKA - telovadnica na stadionu -Piran: 9-10,30-fantje
KOŠARKA - telovadnica OŠ Lucija: 12,15-13,45-fantje
ODBOJKA - telovadnica na stadionu Piran in tel.OŠ Lucija: 10,30 -12 dekleta
ODBOJKA telovadnica OŠ Lucija: 9 -10,30 fantje
KOTALKANJE - stadion Piran: 10,30 -12 STRELJANJE - zaklonišče v Luciji- prostori SD: 10-12
ŠAH-KS Lucija 10-12 NAMIZNI TENIS - telovadnica TVD Partizan, Rozmanova 35,Piran: 14-15)
Za mladino od 16 do 19 let
ODBOJKA - telovadnica SPPŠ: 10,3012 fantje 9-10,30 dekleta
KOŠARKA - telovadnica SPPŠ: 12-13 fantje
NAMIZNI TENIS - telovadnica TVD Partizan, Piran,Rozmanova 35:14-15
STRELJANJE - zaklonišče Lucija - prostori S D Portorož: 10-12
Prijavite se na dan začetka programa na licu mesta pri vodji.
(Cena 30 SLT za posamezen program, za srednješolce 40 SLT, za cel paket pa 100 SLT).
INFORMACIJE : ŠPORTNA ZVEZA PIRAN (tel. 73-792).
prostovoljni prispevki - H V A L A - prostovoljni pris
Za to številko soy sklad za izdajanje "Portorožana" prispevali: Gojmira ČRNOŠIJA z Regentove ulice (Moštra) 1000 SLT, Restavracija TOMI" Portorož 1500 SLT, družiniTESIČ in RUSTJA s Senčne poti skupaj 200 SLT in gospa, ki ne želi biti imenovana 300 tolarjev. SKLAD JE BREZ DNA...
m
EN LITER ZA PRISPEVEK I
Prav je, da bralci in sodelavci tega občila - "Portorožana" - vedo, da se vrednost predloženih sestavkov meri tudi s posebnimi merili. Ko sem zadnjič nekaj napisal, sem hotel slišati ženino mnenje o tem, koliko naj bi bilo to vredno. Mislil sem seveda na vsebinsko - izrazno vrednost.
"En liter", mi je lakonsko odgovorila. Koje opazila, da ne razumem, je s prstom pokazala na steklenico zraven mene: "Ko si začel pisati, je bila polna, sedaj pa je prazna. Torej ?"
Mirko KOS
p&pt07ОЗДШ
I	UREDNIŠKI ODBOR GLASILA KRAJANOV I	PORTOROŽA/COMITATO DI REDAZIONE DEL I	GIORNALINO DEI CITTADINI DI PORTOROSE : I	Gustav GUZEJ, Mitja JANČAR, Mirko KOS, I	Jovan NIKOLIČ, Marko PODGORNIK, Irina I	STEGEL, Livia SIKUR ZORMAN; naslovnico je I	oblikoval / copertina di : Teo TAVŽELJ, dipl arh.; I	tehnična ureditev / redazione tecnica : Boris VUK I	Naslov uredništva: KS Portorož, Obala 16, PorI	torož, Tel. 73046 / L'indirizzo della redazione: CL I	di Portorose, Lungomare 16, Portorose, Telef. 73 I	046. TISK: Birografika "BORI" Izola, naklada 1500.
I	0000000Q00Q009000000
£
DOHODNINSKA LESTVICA
Razred: če znaša letna osnova SLT
	nad	do				znaša davek SLT		
1	-	109.986				19% od osnove		
2	109.986	219.972	20	.897	+	2 8% od zneska nad	109 .	, 986
3	219.972	439.944	51	.693	+	35% od zneska nad	219 .	, 972
4	439.944	879.888	128	.648	+	4 0% od zneska nad	439 ,	. 944
5	879.888		304	.661	+	45% od zneska nad	879 ,	. 888
Olajšave pri plačevanju akontacije dohodka za vzdrževane člane (otroke):
1)	l(en) vzdrževan član:	16.150 ( 8%)
2)	2(dva) vzdrževana člana:	36.3 38 (18%)
3)	3 (trije) vzdrževani člani:	60.563 (30%)
4)	4(štirje) vzdrževani člani: 88.825 (44%)
PRIMERI:	PRIMER 2:
Jože KOREN	
Letni bruto osebni dohodek (plača)	340.000 tolarjev
Socialni prispevki	- 90.000 tolarjev
Osnova za dohodnino	250.000 tolarjev
Manj olajšave po 7.ČI. zakona (izdatki	
za zdravila, 80% stanarine,sindikalna članarina)	- 8.600 tolarjev
Prvič zmanjšana osnova za dohodnino	241.400 tolarjev
Manj olajšava za vzdrževanje enega otroka	- 16.150 tolarjev
Dokončna osnova za dohodnino	225.250 tolarjev
Od te - zmanjšane - osnove bo davčni organ izračunal dohodnino (glej dohodninsko lestvico, razred 3).
Za 219.600 osnove je dohodnina 51.693 SLT. Če 219.600 odštejemo od 225.250, ostane še 5.650 SLT. Za ta znesek zračunamo še 35% dohodnine (gl. 3 razred dohod, lestvice) in dobimo
5.650x35/100 = 1.977
SLT
Skupaj osnova 133.400 SLT, dohodnina	= 53.670 SLT
Od 53.670 tolarjev bo odštel seštevek med letom plačane akontacije dohodnine, ki je bila 48.960 tolarjev
(12 X 4.080 SLT) - 53.670 - 48.960 = 4.710. To razliko bo sporočil davčni organ davkoplačevalcu (v našem primeru gospodu Jožetu Korenu).
Z odločbo o odmeri dohodnine bo torej g. Koren moral davčnemu organu doplačati še 4.710 tolarjev.
% : X	% tf:	% Ж '//,.	Ä	%	j*: fe	>//,■ Zt. Ш Ш M
% NUDIM VAM BREZPLAČNO POMOČ PRI NAPOVEDI I ZA ODMERO DOHODNINE. POKLIČITE VSAK DAN * % OD 8.DO 14. URE NA TELEFON: 73 084, David BOŽIČ. 'i

Oglejmo si še drugi primer, primer Ivana DOLENCA, starega 70 lel in je že upokojen. Za razliko od zaposlenih plačujejo vsi upokojenci davek za osebne prejemke le fiktivno, le tisti z višjimi pokojninami tudi v resnici plačajo nekaj davka od osebnih prejemkov.
-	Bruto prejemek (pokojnina), ki je osnova za obračun, in je njegov edini prejemek, znaša 367.077 SLT.
-	Od zgornjega zneska je treba odšteti prispevke za socialno vamosl in sicer v višini 88.567 SLT - tako dobimo novo osnovo v višini 278.510 tolarjev.
-	Ker naš upokojenec ni adaptiral stanovanja, ni kupoval znanstvenih knjig, ni vlagal v vrednostne papirje itd... ne more uveljavljati olajšav po 7.členu zakona o dohodnini.
-	Lahko pa uveljavlja drugo seniorsko olajšavo, ker je star več kol 65 let in sicer v višini 8 % povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji, kar znaša 16.150 SLT. Nova osnova za obračun davka je tako 261.000 SLT.
-	Zdaj poglejmo v zgornjo tabelo - dohodninsko lestvico. Naš upokoje nec iz primera, Ivan Dolenc, bo uporabil razred 3 iz lestvice. Tako si bo odmeril davek:
51.693 + 35 % X (261.000 - 219.972) = 66.053 SLT
-	To je torej davek za leto 1991. Ker pa je upokojenec iz našega primera med letom plačal dejanski davek v višini 14.305 tolarjev in fiktivni davek v višini 54.876 - skupaj 69.181 SLT, odštejemo od tega zneska 66.053 SLT (torej 69.181 SLT - 66.053 = 3.128 SLT).
Naš upokojenec je srečen človek, saj je razlika negativna, zato bi morala država upokojencu Ivanu Dolencu vrniti 3.128 tolarjev. Ker pa je ta med letom plačeval v resnici manjši davek, kot je fiktivni, nam bo davkarija vrnila le tisti del davka, ki je bil dejansko (nefiktivno) med letom plačan.
I.primer pripravil: David BOŽIČ 2.primer pripravil: Marko ZORMAN