-------   64   -------
Politični pregled.
V goriškem deželnem zboru so bili odnošaji mej Slovenci in Italijani se jako poostrili. Slovenci so bili izstopili iz deželnega zbora Govorilo se ie že odstopu deželnega glavarja, da celo o razpustu deželnega zbora. Iz Trsta je bil prišel sam namestnik posredovat mej Slovenci in Italijani. Razpor se ni dal poravnati in zbor se je bil zaključil. Razpor se je pa tikal le gospodarskih vprašanj. Italijani bi bili radi velike podpore za svoj del dežele, za slovenski pa niso morali ničesar dovoliti Letos imajo jeden glas večine v zboru, ko je umrl jeden slovenski poslanec. Slovenci so pa izstopili in so s tem preprečili njih sebične namene.
Tržaški Italijani s svojo pritožbo proti škofu tržaškemu niso dosegli v Rimu nobenega vspeha. V Vatikanu so to pritožbo kar na stran položili in nanjo niti odgovora ne bodo dali, ker že predobro poznajo tržaške Italijane. Tržaški Italijani so zaradi nevspeha malo potrti, kajti pričakovali so vse drugačnega izida.
Volilna reforma v koroškem deželnem zboru. —
Po daljši debati je koroški deželni zbor predlogo o volilni reformi izročil deželnemu odboru, da jo še pretresa in predela. V sedanju obliki bi tako ne bila dobila potrjenja.
Državni zbor se snide dne 19. t m. in bode nadaljeval razpravo o kazenskem zakonu. O davčnem zakonu se ne ve, če pride letošnjo pomlad na vrsto. Mej koaliranimi strankami se kaže veliko nasprotje zastran volilne pravice pe-takarjev. Po sedanjem volilnem redu zgube volilno pravico, ker se jim davek zniža pod 5 gld Konservativci žele, da se jim posebnim zakonom volilno pravico ohrani. Liberalci pa pravijo, da tega ni potrebno, ker se bode stvar tako lahko uredila pri občni volilni reformi. Ker se pa utegne občna volilna reforma odložiti za drugo postavodavno dobo, bi liberalci pridobili mnogo mandatov po mestih, ker bi se otresli največjih nasprotnikov, petakarjev. V novem državnem zboru bi pa potem morda lahko občno volilno reformo izveli popolnoma po svoji volji in si tako za dolgo zagotovili svoj vpliv v Avstriji. Vedno jasneje se vidijo slabe posledice koalicijske politike^
Češki deželni zbor je sklenil spremembo volilnega reda, v kolikor je to potrebno vsled osnove novega okrajnega sodišča v Toplicah Premembi so ugovarjali Staro- in Mlado-čehi, ker je po njih mnenji osnova dotičnega sodišča nepo-stavna, ker vanjo ni privolil češki deželni zbor. Veleposestniki so pa glasovali z nemškimi liberalci in vlada je tako dobila večino. Pri tej priliki se je zopet videlo, da ima vlada naj-vernejše sluge v veleposestnikih, kateri se niti na Staročehe več ne ozirajo. V češkem deželnem zboru že faktično gospodarijo Nemci in pa vlada.
Russ in Clumecky sta bila zadnji čas sklicala volilna shoda, na katerih sta zagovarjala koalicijo.    Oba ta dva
vodji nemške levice se strinjata v tem, da je koalicija v korist Nemcev, ker sami nimajo večine v deželnem zboru Russ je glede na volilno reformo se izjavil da se osnuje nova volilna skupina Iz njegovega govora se je videlo, da predlogov s konservativne strani Nemci nič posebno resno ne vpoštevajo. Chlumeckv pa misli, da se za volilno reformo sploh še tako ne mudi.
Volitve na Ogerskem. — Vladna stranka je zmagala pri vseh volitvah, kjer so se morali novi imenovani ministri dati znova voliti. Najhujši je bil volilni boj v Čakovci, kjer je kandidoval novi učni minister Vlasic Katoliška stranka je bila napela vse sile, da bi prepr čila njegovo izvolitev, pa se jej ni posrečilo Vlada je pa tudi porabila vse sile, da zmaga. Nekatere duhovnike, ki so iz druzih krajev prišli agitovat, je. odgnala z orožniki.
Trozveza. — Listi posebno pa ansl^ški pečajo se zadnji čas zopet prav mnogo z trozvezo. Kakor znano poteče pogodba za trozvezo mej Avstro-Ogersko. Nemčijo in Italijo 1 1897. Z ozirom na slabe finančne razmere v Italiji, ki nikakor ne more biti kos nalogi, katero je prevzela kot zaveznica, zatrjuje se da se Italija pač nikakor več ne bo vsprejela v trozvezo, ker pač ni pričakovati od drugih velesil, da bi do-prinašale žrtve za financijelno propalo Italijo. Angleški listi poudarjajo pa to tudi zaradi tega, ker je Angliji mnogo na tem, da Italija ne bi bila v trozvezi. Anglija je v Sredozem skem morju poleg Italije močno interesovana in razumljivo je, da ji   ni vsejedno,  v kaki zvezi je poslednja.
Vatikan. — Zadnji čas se je z ozirom na iz^anredno zmedene finančne razmere v Italiji veliko pisalo, da bodo katoličani stopili pri prihodnjih volitvah na pozorišče. Pred kratkim je papež Leo XIII v avdijenci sprejel najodličaejše člane rimske katoliške aristokracije in se je ob tej priliki izjavil, da i pri prihodnjih volitvah katoličani ne bodo posegli v volilni boj. S tem so torej ovržene vse trditve, da namerava Sveta stolica svojo abstinenčno politiko premeniti.