OBČINE SV. ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH ZLATOPOROČENCA DODLEK v soboto, 14. februarja 2009, sta 50 let skupnega življenja proslavila Anica in Viktor Dodlek iz Hvaletincev 10. ^ r v SN ! jk&f Zlata nevesta Anica z dekliškim priimkom Simonič je bila rojena 20. 7. 1934 v Hvaletincih, zlati ženin Viktor pa 3. 9. 1933 v Dražimorcih v bližini Čakovca. Anica je kot mlado dekle odšla iskat boljše življenje na kmetijsko posestvo vodice pri Ljubljani. Viktor je iz rodnega kraja odšel iskat zaslužek v Ljubljano, kjer je bil zaposlen na železnici. Tako sta se prvič srečala na vlaku v Ljubljani in hitro ugotovila, da sta ustvarjena drug za drugega. Poročila sta se 14.-februarja 195'9 v- vodicah. Ko sta obiskala ženine sorodnike, so bili Viktorju naši kraji tako všeč, da sta že leto - kasneje v Hvaletincih kupila manjšo kmetijo. Na njej sta ustvarila dom svoji družini - rodile so se jima tri hčerke: Marjanca, Anica in Darinka. Viktor se je zaposlil v Snagi Maribor in tako skrbel za družino, Anica je gospodinjila in skupaj s hčerkami obdelovala kmetijo. Z medsebojnim razumevanjem in marljivim delom sta dosegla, da je bil njihov dom vedno lep in urejen. 1 imata pet vnukov in eno vnukinjo, najbolj pa sta ponosna na pravnukinjo Tanjo. Presrečna sta, kadar ju obiščejo. Na domačiji je s svojo družino ostala hčerka Darinka, ki je svojim staršem v veliko oporo. Čeprav sta že zlato-poročenca, še vedno največje zadovoljstvo najdeta pri delu. Viktor še zmeraj poprime za vsa kmečka opravila, Anica pa pomaga hčerki v gospodinjstvu. Zlata nevesta si dolge večere krajša z vezenjem, izpod njenih rok nastajajo prave mojstrovine. Želita si, da bi ju sorodniki še naprej radi obiskovali, najbolj pa-si seveda želita zdravja. . $ t Po 50 letih sta si spet obljubila večno ljubezen in spoštovanje. Civilni obred je opravil župan Franci Krepša, cerkvenega pa domači župnik Janez vagner. Zlata poroka Dodlek \ ; i' ■ ; * 1 ZLATA POROKA LEOPOLDINE IN JOŽEFA FIRBASA v soboto, 18. aprila 2009, sta zlato poroko 'slavila Leopoldina in Jožef Firbás iz Drbetincev. \ ¿ Jožef in Leopoldina se poznata že od mladih nog, saj oba izhajata iz občine Sveti Andraž v Slovenskih go-ricáh. Medsebojno naklonjenost in Jjutiezen sta pred bričami potrdila s civilno boroko Trnovski vasi konec leta 1958, nato pa še s cerkveno boroko ,v z'acétku 1959. ^ _ Jožef, bo potfiici±zi£iar^e=deiai vgradbeništvjj, Leo-boidina pa je gospodinjila na manjši kmetiji, v grvem letu zakona šta v fjjjko položila brverojenko vilmt),' čez osem let pa še hčer Danielo.bbe.hčeri sta si ustvarili svoji družini in jima podarili ffe enega vnuka, Nino in Jerneja. Ob^sta."babici in dedku stala ob strani kot priči, ko sta zJzbajri ovala 50. obletnico poroke.li \ ^ '' M' *1 v ziatoborogenca'živita na domapiji v D.rbetincih z deu- ( žino hčerke Daniele. Svoj čas bostfe^ata gosbodinjskim opravilom "In delu na kmetiji* Oba s.ta tudi aktivna éia-na Društva ubokojencey Sve^i,"/Sandraž, medtem kQ^e LeoboJdina tudixJanica v Društvu gosbodinj in ženskem pevskem zboru Kulturno-umetniškega društva Vitomarci. * T /' ' I ' v < Ob jubileju so jima prisotni čestitali ter jima zaželeli še veliko zdravja in skupne sreče. veliko zdravja in skupne sreče. ': • , v»f . Obred zlate poroke je v prostorih občinske uprave Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah opravil domači župan Franci Krepša ter Leopoldini in Jožefu skupaj z gosti nazdravil in zaželel obilo zdravja in sreče med svojimi dragimi. ■ i | !| 11 i>t * - Alenka Vršič t * j I I K í t * 1 - . Zlata poroka Firbas 1 v - - * > v »I' ' i ' t ) l* 1 UREDNIŠTVO UVODNIK V LETU 2009 MINEVA 10 LET OD IZDAJE PRVE ŠTEVILKE NOVIC V tem letu mineva 10 let od izdaje prve številke občinskega časopisa Novice občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Prva številka ni bila datumsko označena, vendar je iz različnih podatkov sklepati, da je izšla v spomladanskih mesecih ali v začetku poletja. Na drugi številki je že zapisan datum 20. 7. 1999. Iz leta v leto se je časopis debelil in polnil z različnimi vsebinami, in če je prva številka imela 10 strani, jih ima tokratna že 40. Da časopis izide z zanimivostmi in veliko vsebine, se imamo zahvaliti predvsem predstavnikom društev, šolarjem in učiteljem, vrtcu in vsem ostalim posameznikom, ki v vsako številko prispevate zanimive prispevke. Vključno s to izdajo je bilo v teh letih izdanih 33 številk časopisa. Prvi dve sta bili v celoti črno-beli, prva z barvnimi platnicami je izšla oktobra 1999, to je bila 3. številka. v začetnih številkah so bile objavljene predvsem občinske zadeve, vendar so tudi ostali kmalu pričeli pisati prispevke z različno tematiko. Običajno je bilo, da so bili za izdajo časopisa odgovorni tajniki oziroma direktorji občinskih uprav, in tako je bil tudi pri nas prvi odgovoren za izdajo takratni tajnik občine Jožef Kocuvan, ki ga je ob njegovem odhodu zamenjal direktor občinske uprave Rajko Janžekovič in njega kasneje Napovednik dogodkov: - 5. 9. 2009 - Poli maraton - 21. 9. 2009 - rok za oddajo vlog za razpis za društva - 21. 9. 2009 - rok za oddajo vlog za razpis za šport - 26. 10. 2009 - rok za oddajo predlogov za občinska priznanja - 15. 11. 2009 - zadnji dan za oddajo vlog za znižano plačilo vrtca - 1. 12. 2009 - rok za oddajo vlog za razpis za kmetijstvo - 28. 11. 2009 - osrednja proslava ob občinskem prazniku - 29. 11. 2009 - farno žegnanje direktorica občinske uprave Bernarda Ban. uredniški odbor je prvič sodeloval pri nastajanju 15. številke v sestavi Jožef Kocuvan kot odgovoren za izdajo, Jožica vršič kot lektorica, Božo Čeh, Ema Ilešič in Darko Rojs. Od 2003 do 2006 so izdali 11 številk časopisa, od številke 15 do vključno številke 25. Od številke 26 do 29 je časopis izhajal brez uredniškega odbora. Ta je bil ponovno ustanovljen v letu 2008 v sedanji sestavi. To je naša 4. številka. Današnji namen glasila je objavljanje objektivnih in celovitih informacij ter prispevati k obveščanju in informiranju vseh občanov, kar se nam zdi zelo pomembno. Res škoda, da se je ravno letos, ob obletnici, zapletlo pri izidu časopisa, zaradi česar je konec avgusta izšel letos prvič, ko bi moral že tretjič. v nadaljevanju si lahko na to temo preberete odgovor predsednice nadzornega odbora na vprašanje, zakaj časopis ni izšel. zadevo omenjamo le zato, da se otresemo odgovornosti za neizid, saj smo že tako izpadli neodgovorni z vsakokratnimi pozivi za objavo prispevkov za Novice, ki jih na koncu ni bilo. Iz vseh starih in novoprispelih prispevkov je nastal časopis, ki je pred vami. veseli me, da vam lahko končno spet zaželim prijetno branje. Darja Vudler Odgovorna urednica Iz vsebine uredništvo................................................3 Župan........................................................4 Občinski svet in odbori...........................5 Občinska uprava.......................................8 Društva......................................................11 Šola in vrtec............................................ 21 Ostali prispevki....................................... 26 Povedali so nam..................................... 33 Kronika kraja........................................... 35 Razvedrilo............................................... 38 Uradni vestnik Naslednja številka bo izšla predvidoma 18. 12. 2009. Prispevke pošljite v digitalni obliki na CD-ju, disketi ali na e-mail: info@sv-andraz.si * Prispevke opremite z imenom avtorja, * fotografije opremite z naslovi, datumom in imenom avtorja fotografije. Fotografije pripnite prosim kot .jpg format, ne kopirajte jih v wordov dokument. Prispevke in fotografije za naslednjo številko pošiljajte sproti, najkasneje pa do 4. 12. 2009. Kolofon Uredništvo si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Prispevki izražajo izključno mnenje njihovih avtorjev in ne nujno tudi uredniškega odbora. Izdajatelj: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah Lektoriranje: Tanja Gregorič Za izdajo odgovoren: Franci Krepša Odgovorni urednik: Darja Vudler Uredniški odbor: Darja Vudler, Marija Ribič, Aleksandra Zorec, Ivanka Čeh in Darko Rojs Naklada: 400 izvodov Tisk: Grafis Glasilo Novice občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 376. - 3 - ŽUPAN Po veliko daljšem premoru kot po navadi imate spet možnost prelistati naše Andraževske novice. Vzrok za premor je predvsem nesprejeti proračun, ki nas je omejeval pri izvrševanju oz. izvajanju posameznih dejavnosti, saj smo morali ustaviti vsa plačila, ki niso bila nujno potrebna. Drugače bi bil seveda jaz tisti, ki krši predpise in zakone. Tako nam je bilo pojasnjeno v prejetem dopisu ministrstva za finance. v teh osmih mesecih se je zgodilo veliko pomembnih in nekaj manj pomembnih dogodkov, s katerimi smo zaznamovali to obdobje obstoja naše občine. V tem prispevku vam bom nanizal nekaj pomembnejših. Med najpomembnejšimi dogodki je vsekakor sprejetje letošnjega proračuna, ki je trajalo skorajosem mesecev! Če bi vse teklo normalno, bi lahko bil proračun sprejet v dobrih dveh mesecih. Moram pa poudariti, da vsa dejanja, ki jih občina lahko izvršuje oz. mora izvrševati, temeljijo na sprejetem proračunu. Vzrok, zakaj je letošnje sprejemanje proračuna trajalo tako dolgo, mi ni znan. V proračunu so bili zajeti vsi predlogi oz. želje svetnikov, kar pomeni, da niso imeli več nobenih pripomb. Pri glasovanju pa so ga gladko zavrnili. Seveda niso vsi svetniki istega mnenja, vendar eden ali dva nista dovolj za sprejetje proračuna. Škoda, ki se je s tem povzročala, je prerasla vse meje, zato mi ni preostalo nič drugega, kot da za pomoč v tej neljubi situaciji zaprosim predsednika vlade. Ta se je odzval z napovedanim obiskom delegacije službe vlade za lokalno samoupravo, ki bo nas obiskala v začetku septembra. v vseh teh mesecih, ko nismo imeli sprejetega proračuna, se je nakopičilo veliko zadev, ki bi jih morali reševati sproti, vendar so nas zakonski okviri in predpisi omejevali. v zadnjem mesecu poskušamo čim hitreje reševati vse težave, ki so se nakopičile v prvi polovici leta. V mislih imam košnjo bankin, čiščenje jarkov, gramo-ziranje cest, krpanje asfaltnih cest, pripravo projektnih dokumentacij, ki so osnova za prijavo na razpise za investicije v tem letu in investicije prihodnjih let. Pri vsem tem nam otežujeta delo čas dopustov in zakon o javnem naročanju, ker zahteva dodaten čas za zbiranje ponudb, podpis pogodb itd. To je en del težave, drugi del pa je v tem, da posamezni izvajalci ne čakajo samo na nas in si svoje delo načrtujejo za nekaj časa vnaprej. Zamujenega ne bomo mogli v celoti nadoknaditi, vendar se bomo čimbolj potrudili. Kljub vsem neprijetnostim in težavam smo v teh dneh končali modernizacijo posameznih cestnih odsekov. Modernizirana je 400-metrska cesta v Vitomarcih. v sklopu te ceste smo zgradili tudi pločnik in postavili javno razsvetljavo. V dolžini dobrih 1500 metrov smo preplastili in delno razširili cesto Hvaletinci-Gibina. S tem smo zaključili drugo fazo izgradnje oz. modernizacije cest v okviru projekta treh občin navezave na avtocesto. Naštete modernizacije nas bodo stale okrog 230.000 EUR. Kot smo že večkrat povedali, smo 85 % tega denarja pridobili iz evropskih skladov. v naslednjem letu se nadaljuje modernizacija juršin-skega dela ceste proti Zagorcem, našega dela na Gibini in cerkvenjaškega dela ceste proti avtocesti. Z izvajalcem del potekajo pogovori, da bi cerkvenjaški del zgradili že proti koncu tega leta. Vedno bolj nestabilne in nepredvidljive vremenske razmere nam povzročajo vedno več neprijetnosti in škode. Preteklo deževje nam je povzročilo ogromno škode na kmetijskih površinah, objektih in cestah. S pristojnimi ministrstvi poskušamo vse prizadete občine doseči daljnosežne rešitve, ki bi preprečevale takšne nesreče v prihodnje. Na srečo so se dogajale tudi prijetnejše zadeve, ki so posledica dolgoletnega dela posameznikov in vseh občanov. V mislih imam podeljeno koncesijo za lovišče, ki jo je dobila naša lovska družina. S tem se je zaključil večdesetletni trud. O številnih drugih dogodkih, ki so zaznamovali to obdobje, pa lahko preberete v posameznih člankih. Franci Krepša - 4 - občinski svet in odbori POVZETKI SEJ POVZETEK NADALJEVANJA 16. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA Konec decembra se je pri zadnji, 11. točki dnevnega reda nadaljevala 16. redna seja, na kateri so svetniki prvič obravnavali Predlog odloka o proračunu občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2009 v prvi obravnavi. Po županovi obrazložitvi predloga proračuna za leto 2009 je v razpravi podžupan Simon Druzovič podal predlog o podaljšanju odplačila dolga za vodovod in osnovno šolo za par let, pri čemer bi lahko ta denar zdaj oplemeniti s prijavo na primeren javni razpis za ureditev cest. S tem se je strinjala večina svetnikov, kar so večkrat predlagali tudi na naslednjih sejah. Svetnika Darka Rojsa sta razočarala slaba priprava proračuna in županovo nespoštovanje dogovorov glede izvrševanja proračuna. Predvsem ga je zanimalo, koliko sredstev sta župan in občinska uprava zagotovila v proračun, in ob tem je povedal, da upa, da bo realiziran razpis, s katerim bo občanom omogočena priključitev na širokopasovno omrežje. Podal je še pobude za nakup službenega vozila, za modernizacijo cest Veseli grič, Spodnji Vitomarci in Župetinci-Novinci ter za zvišanje sredstev občinskim društvom. Svetnica Rosvita Druzovič je ugotovila, da so tekoči prihodki proračuna v zadnjih treh letih enaki in da je edina možnost za investicije prijavljanje na razpise. Podala je pripombo, da je žalostno, da je občina v vseh teh letih uspela s prijavo samo na enem razpisu. Župan je celotno zadevo in predloge pojasnil z besedami, da je pri razpisih in nasploh pri investicijah vedno problem v lastnih sredstvih. Teh pa naša občina žal za zdaj nima dovolj, saj odplačujemo stare dolgove za osnovno šolo in vodovodno omrežje. Predlog proračuna na tej seji tako ni bil potrjen. POVZETEK 17. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA Svetniki so takoj po koncu nadaljevanja 16. redne seje nadaljevali s 17. redno sejo in tako ponovno obravnavali rebalans proračuna za leto 2008, ki je čistopis vseh dogodkov v letu 2008. Pripombe na rebalans so letele predvsem na nerealizirane predloge, ki so bili z amandmaji sprejeti pri predlogu proračuna za leto 2008. Rebalans je bil tako zavrnjen s tremi glasovi za in tremi glasovi proti. POVZETEK 18. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA Na 18. redni seji 12. februarja 2009 je občinski svet zaradi manjših sprememb obravnaval in soglasno potrdil spremembe in dopolnitve Odloka o ugotovitvi javnega interesa za javno-zasebno partnerstvo za širokopasovni dostop, sprejel novi Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, soglasno potrdil predlog Sklepa o določitvi vrednosti točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2009 ter potrdil tri sklepe za ceno storitve pomoči družini na domu. Predsednica nadzornega odbora je podala poročilo o nadzoru vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, katerega splošna ugotovitev je bila, da je komisija sredstva razdelila pravilno glede na vlaganja posameznih upravičencev. Helena čuček je predlagala, da se ozvoči pokopališče. Simon Druzovič je povedal, da se je pogovarjal s predstavniki Kmetijske zadruge Ptuj. Slednja je ob prodaji objekta njim pripravljena zgraditi trgovino z živili. Zato je predlagal prodajo poslovnega prostora, v katerem je kmetijska zadruga. Na tej seji so svetniki drugič obravnavali Predlog odloka o proračunu občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2009, a tudi tokrat ni bil potrjen. Svetnik Marjan Gavez je imel precej vprašanj v zvezi z razlago posameznih postavk proračuna. Motile so ga predvsem previsoke obresti pri odplačilu kreditov za osnovno šolo in vodovod in je zato predlagal najem ugodnejšega kredita. Svetnica Rosvita Druzovič je menila, da je prodaja zgradb in prostorov načrtovana nesmotrno, saj gre za načrt prodaje dveh stanovanj v bloku v nižjem znesku kot je načrtovano vzdrževanje iste stavbe, kar pomeni da bi v stavbo vložili več denarja, kot bi ga na koncu dobili ob prodaji. Prav tako jo je motilo predvsem, da ni rezervnega razpisa v primeru, da ne bo realiziran razpis za širokopasovni dostop, ter katastrofalna ureditev javne razsvetljave. Svetnik Darko Rojs je zaradi neupoštevanja predlogov s prejšnje seje ponovil svoje predloge. Povedal je, da ga motijo nestrokovni odgovori na razlago proračuna. Pri pobudah in vprašanjih je Ivan Pučko predlagal povezavo cest Veseli grič in Andren-ci ter nakup čistilnega stroja za osnovno šolo. Darko Rojs se je pridružil predlogu Simo- - 5 - občinski svet in odbori na Druzoviča s prejšnje seje in predlagal prodajo kmetijske zadruge, zato so svetniki sprejeli sklep, da se prične postopek prodaje objekta kmetijske zadruge. Simon Druzovič je podal pobudo o prijavi na razpis posebnih državnih sredstev za pridobivanje energije s solarnim sistemom. Župan je svetnike obvestil, da imamo odprte obveznosti za projekt navezave na avtocesto in da bi zaradi koriščenja sredstev iz 21. člena morali podati poročila o plačilu službi vlade. Ker plačila zaradi nesprejetja proračuna niso bila izvedena, poročila občina ni mogla podati. Rok je služba vlade podaljšala do 15. 4. in v primeru, da poročilo do takrat ne bo podano, se lahko zgodi, da bo treba sredstva iz 21. člena vračati. POVZETEK 19. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA 19. redna seja je bila 26. marca 2009, na njej so pri prvi točki zaradi izteka trimesečnega začasnega financiranja občine zaradi nesprejetega proračuna za tekoče leto soglasno potrdili začasno financiranje za naslednje trimesečje. Občinski svet je v tretje obravnaval predlog odloka o proračunu, pri čemer so svetniki s štirimi glasovi za in dvema glasoma proti ugotovili, da je predlog primerna podlaga za drugo obravnavo, predvsem z željami, da občina preuči vse možnosti za prijavo na različne razpise, zlasti za modernizacijo cest. Svetniki so sprejeli Dokument identifikacije investicijskega projekta - načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja lokalnih skupnosti in Odlok o ugotovitvi javnega interesa za javno-zasebno partnerstvo za projekt OŠO, saj na prvem razpisu za širokopasovni dostop, na katerega se je naša občina prijavila z občino Juršinci, nismo bili uspešni zaradi premalo razpisanih sredstev. V tokratni projekt je vključenih devet občin, nosilec je občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah, pri čemer se cilja na maksimalno število točk in tako na uspešnost na razpisu. Svetniki so obravnavali tudi osnutek predlogov novih kategorizacij cest, od česar je med drugim odvisna višina sredstev, ki jih občina prejme od države, in ga soglasno sprejeli. Razveljavili so sklep s prejšnje seje občinskega sveta o prodaji objekta, v katerem je kmetijska zadruga, saj je treba pred prodajo ugotoviti dejansko stanje med vložkom Kmetijske zadruge Ptuj in zneskom najemnin, ki bi jih morala ta plačati, urediti je treba zdaj vpisane deleže lastništva v zemljiški knjigi in se pozanimati, ali je Kmetijska zadruga kot potencialni kupec zainteresirana za nakup. Potrebna bo tudi cenitev objekta. Svetniki so tako preložili odločanje o tej zadevi, dokler se ne razjasni stanje. Župan je seznanil svetnike, da so bile ugotovljene meje od šole do križišča pri Brlaku. Tam je zadeva urejena tako, da bo zagotovljena ustrezna širina za širitev ceste in za pločnik. POVZETEK 20. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA Na 20. redni seji dne 7. 5. 2009 so se svetniki pri prvi točki dnevnega reda seznanili s trendi varnostnih pojavov na območju občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2008, ki sta jih predstavila Branko Horvat in Srečko Herak. Pod drugo točko so svetniki v drugi obravnavi obravnavali Predlog odloka o proračunu občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah leto 2009. V času javne obravnave so k predlogu prispeli štirje amandmaji Darka Rojsa. V prvem amandmaju je bilo predlaganih 10.000 eur dodatnih sredstev v proračunskih postavkah cestne razsvetljave. Župan je zaradi nemožnosti manjšanja zakonsko predvidenih zadev le delno podprl amandma in vložil svoj amandma, s katerim bi se zagotovilo 4000 eur za projektno dokumentacijo javne razsvetljave. Tega svetniki niso potrdili, zato je Darko Rojs vložil amandma na amandma za zagotovitev 10.000 eur pri postavki javne razsvetljave, ki je bil potrjen. V drugem amandmaju, ki ga je občinski svet potrdil, je Darko Rojs predlagal prerazporeditev na postavko Stroški za pokroviteljstva in sponzorstva iz postavke Financiranje političnih strank v višini 800 EUR zaradi neaktivnosti političnih strank v občini ter na drugi strani velike aktivnosti društev in drugih subjektov v kraju. V tretjem in četrtem amandmaju so bila z racionalizacijo stroškov dela občinske uprave in župana predlagana dodatna sredstva v znesku 1300 eur za podporo posebnim skupinam in 1300 EUR za programe športa. Svetniki so amandmaja potrdili. Kljub sprejetim amandmajem pa občinski svet Predloga odloka o proračunu za leto 2009 s sprejetimi amandmaji v celoti ni sprejel. Na to je župan svetnikom očital, da je takšno ravnanje skrajno neodgovorno, saj je bil proračun usklajen, dopolnjen s sprejetimi amandmaji in da ni bilo nikakršnih dodatnih predlogov ali želja, ter jih obvestil, da povzročajo občini veliko gospodarsko škodo, pri čemer so ogroženi tudi projekti v izvajanju. - 6 - občinski svet in odbori POVZETEK 21. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA Na 21. redni seji konec junija se je zapletlo že na začetku pri sprejemanju dnevnega reda, ko se župan in svetniki nikakor niso mogli dogovoriti, kako si bodo po zaporedju sledile točke dnevnega reda. Ko je Marjan Gavez predlagal, da se na prvo mesto dnevnega reda doda nova točka: Informacija o predlogu župana za razrešitev občinskega sveta, je župan vztrajal, da poslovnik predvideva prioritetno obravnavanje odlokov in ostalih aktov, svetniki pa, da dnevni red potrjujejo oni. Po burnem pregovarjanju je bila točka vendarle uvrščena na prvo mesto dnevnega reda. Svetniki so potrdili dnevni red in župan jim je pri prvi točki pojasnil, da je podal predlog za njihovo razrešitev, saj se iz leta v leto zapleta pri sprejemanju proračuna in ni sprejemljivo, da na prejšnji seji niso potrdili proračuna, ko so bili potrjeni vsi z njihove strani predlagani amandmaji. Svetniki se po njegovem s takimi dejanji norčujejo iz vseh občanov. Pojasnil je, da se občini zaradi takšnega ravnanja občinskega sveta povzroča velika materialna škoda, zamudne obresti, pod vprašajem pa sta tudi črpanje sredstev po 23. zfo in celoten projekt navezovalne povezave na avtocesto. Pri tem je povedal, da ga s takšnim ravnanjem silijo v prekršek, saj so dovoljena sredstva za pol leta že bila prekoračena. Darko Rojs je povedal, da ga županov predlog ne preseneča in da bi moral župan razloge za ravnanje občinskega sveta iskati tudi kje drugje in ne samo v njih ter da je poteza o predlogu razrešitve samo manever za publiko. Predlagal je, da bi bilo morda smiselno, da vsi razmislijo o svojem odstopu in da se karte na novo premešajo. Helena Cuček je povedala, da proračuna ni potrdila, ker zaradi preteklih dogodkov ni zaupala, da bodo zadeve v takšni obliki vanj dejansko vključene. Svetniki so županu očitali še, da ne gre toliko za letošnji proračun, ampak je to protest proti delovanju župana v vseh 10 letih in izraz neupoštevanja predlogov svetnikov. Po tej točki se je burna razprava umirila in seja je do konca minila brez zapletov. Svetniki so tako potrdili Predlog odloka o proračunu občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah za leto 2009, Sistemizacijo delovnih mest v Vrtcu Vitomarci za šolsko leto 2009/2010, Letni program kulture za leto 2009, Letni program športa za leto 2009, Osnutek Odloka o kategorizaciji občinskih cest, Osnutek Pravilnika o kriterijih in postopku za vpis otrok v Vrtec Vitomarci in podali soglasje k zvišanju cene storitve pomoč na domu. Darja Vudler POJASNILO O NEIZIDU NOVIC Predsednico nadzornega odbora Albino Druzovič smo kot predstavnico samostojnega in neodvisnega organa občine povprašali, zakaj Novic ob predvidenem terminu ni možno izdati. V nadaljevanju objavljamo njen odgovor: »Natančnega odgovora na to vprašanje na morem podati, sklepam pa, da je razlog v ne-sprejetju proračuna za tekoče leto. V kolikor ni sprejet proračun pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij občine in njenih nalog začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. V obdobju začasnega financiranja se smejo porabiti sredstva do višine, ki je sorazmerna s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za prete- klo leto (osnovo pomeni načrtovana poraba na proračunski postavki). Omejitev s preteklim letom je namenjena predvsem temu, da v obdobju začasnega financiranja ni mogoče začeti novih nalog. Na podlagi tega bi bilo možno, da Novic ni mogoče izdati, če je občina na proračunski postavki v letu 2009 porabila že več sredstev kot v enakem obdobju preteklo leto. Določba zakona, ki porabo v obdobju začasnega financiranja omejuje s porabo v preteklem letu, ni povsem absolutna. Tudi v tem obdobju namreč župan izvršuje proračun in je treba upoštevati določila zjf, ki v določenih primerih dovoljuje, da je obseg izdatkov večji. Natančnejši odgovor na to vprašanje vam bodo lahko podali v računovodstvu občine. Po zakonu je za proračun od- govoren župan in bi pri sprejemanju moral sodelovati z občinskim svetom, ki je organ odločanja. Situacija spominja na preteklo leto, ko občinski svet prav tako ni potrdil proračuna za 2008, vse dokler v proračun med investicije ni bila dodana navezava na avtocesto. Potrjeno ni bilo niti začasno financiranje. Pomembno pa je to, da kljub nesprejetju omenjenih aktov občina mora plačevati z zakonom določene stroške (npr. plače), tako da je bila situacija, ko lani župan ni izplačal plač, nedopustna in v nasprotju z zakonom in ustavo. Nesprejetje odločitve o začasnem financiranju ne vpliva na samo obvezo izvrševanja proračuna in ni razlog za ustavitev financiranja nalog občine. Tudi v takšnem položaju župan mora zagotavljati izvajanje tekočih nalog in obveznosti na podlagi proračuna za preteklo leto.« - 7 - OBČINSKA UPRAVA KRATEK OPIS SKUPNIH PROJEKTOV V OKVIRU DRUŠTVA LAS - BOGASTVO PODEŽELJA OB DRAVI IN V SLOVENSKIH GORICAH Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah je skupaj z ostalimi devetimi občinami Spodnjega Podravja in drugimi pravnimi in fizičnimi osebami ustanovila lokalno akcijsko skupino (LAS), v okviru katere se bodo izvajali projekti razvoja podeželja. V letu 2009 teče nekaj skupnih projektov, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. 1. PROJEKT: S kolesi ob Dravi in po Slovenskih goricah Prijavitelj: LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah Projekt se izvaja, z njim bomo vzpostavili kolesarsko povezavo med vsemi devetimi občinami. Projekt bo vključeval 3-5 kulturnih znamenitosti v posamezni občini. Vključena bo naravna dediščina ob poti. Vzporedno s projektom zbiramo tudi ponudnike gostinskih in podobnih storitev po občinah. Glavna žilna kolesarska pot bo potekala po celotnem območju LAS-a. Skupaj z lokalnimi skupnostmi izrisujemo krajše kolesarske poti, ki bodo potekale po posamezni občini. V vsaki občini bo stala predstavitvena tabla celotne kolesarske poti. Na tabli bodo poudarjene tako imenovana občinska kolesarska pot in glavne kulturne in naravne znamenitosti posamezne občine. Kolesarsko pot bomo označili s tablami in ji preko lokalnih športnih društev poskusili vdihniti življenje. Skupna vrednost projekta znaša 106.000 €, leader sredstva 30.000 €, lastna sredstva: 76.000 €, sredstva občin: 76.000 €. 2. PROJEKT: Obnovljivi viri energije Spodnjega Podrav-ja naložba v prihodnost Prijavitelj: Lokalna energetska agentura Novi viri energije in sistem za njihovo izrabo predstavljajo dobro priložnost za razvoj mikropodjetništva ter dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah. Namen projekta je izdelava študije, v kateri bi zajeli možnosti izrabe in kapacitete obnovljivih virov energije na področju LAS-a, ki bo dostopna v elektronski obliki brezplačno po predhodnem zahtevku. Izdelava študije, v kateri bi zajeli kapacitete obnovljivih virov energije na območju LAS-a. Dvig in razširjanje znanja med potencialnimi investitorji ter dvig interesa za vlaganje v sisteme OVE. Izboljšanje zaposlitvenih možnosti na podeželju Izboljšanje kakovosti življenja na podeželju. Skupna vrednost projekta znaša: 12.640 €, leader sredstva: 5.614 €, sredstva občin: 5.614 €, lastna sredstva: 1.442 €. 3. PROJEKT: Priprava po-grinjkov, aranžiranje in dekoracije Prijavitelj: Šolski center Ptuj, Biotehniška šola S projektom želimo spodbuditi razvoj dopolnilnih dejav- nosti na podeželju, predvsem raznovrstne turistične ponudbe. Izvajali bomo vsebine kuhanja, priprave pogrinjkov in drugih dekoracij ter osnove aranžiranja. Namen projekta je povečanje deleža vključenih v vseživljenjsko izobraževanje. Izvedba devetih izobraževanj z 20 udeleženci na usposabljanje. Skupna vrednost projekta znaša:12.840 €, leader sredstva: 4.200 €, sredstva občin: 4.200,00€, lastna sredstva: 4.440,00€. 4. PROJEKT: Biotehnika me veseli Prijavitelj: Šolski center Ptuj, Biotehniška šola S projektom želimo kandidatom (mladini, osnovnošolski populaciji) dati znanja s področja biotehnike, jim predstaviti bogastvo in pomen biotehniških vsebin, jih motivirati k razmišljanju za biotehniško izobraževanje, poudariti želimo pomen biotehniškega izobraževanja za razvoj gospodarstva in za traj-nostni razvoj. Izvedba učnih delavnic, tehničnih in naravoslovnih dni. Skupna vrednost projekta zna-ša:10.900 €, leader sredstva: 5.000 €, sredstva občin: 5.000 €, lastna sredstva: 900,00€. Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah - 8 - občinska uprava - SVETOVNI DAN CIVILNE ZAŠČITE 1. MAREC Z zaznamovanjem dneva civilne zaščite v javnosti krepimo zavest o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami in poudarimo pomen in vlogo civilne zaščite pri varstvu pred različnimi nesrečami. V počastitev tega dneva je bila 2. marca 2009 v gasilskem domu Vitomarci prireditev, na kateri so posameznikom, ustanovam in podjetjem podelili priznanja za požrtvovalnost pri reševanju človeških življenj in materialnih dobrin. Zbrane sta nagovorila domači župan Franci Krepša in namestnik generalnega direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje Branko Dervodel. Med kulturnim programom, ki so ga pripravili člani KUD-a Vitomarci, sta poveljnik civilne zaščite za Podravje Drago Klobučar in vodja Izpostave RS za zaščito in reševanje Ptuj Jože Korban najzaslužnejšim podelila priznanja in nagrade civilne zaščite za zasluge in prispevke pri razvijanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč. namestnik generalnega direktorja Branko Dervodel Priznanja je prejelo 19 posameznikov, štiri prostovoljna gasilska društva in komisija za ocenjevanje škode. V občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah je bronasti znak civilne zaščite prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Vitomarci kot priznanje za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči. Alenka Vršič Foto: Martin Ozmec, Štajerski tednik Naj se vam na kratko predstavim in opišem svojo šolsko prakso na Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Moje ime je Janja Trbuc in prihajam z Gibine. Po končani osnovni šoli sem se vpisala na Srednjo ekonomsko šolo na Ptuju, smer trgovec. Po uspešno končanem programu sem se vpisala še v dveletno izobraževanje in pridobila poklic ekonomski tehnik. Ker je izobraževanje potekalo vseh pet let zelo uspešno, sem se odločila, da nadaljujem šolanje, zato sem se vpisala še na Viš- PRAKTIČNI POUK jo ekonomsko šolo na Ptuju, smer ekonomist. Ob zaključku prvega letnika sem opravljala obvezno šolsko prakso na Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Na občini sem imela svojo mentorico mag. Bernardo Ban, ki se je trudila, da bi čim več svojega znanja prenesla name in me poučila o tem, kaj zaposleni na občini morajo delati, katere so njihove obveznosti. Seznanila me je tudi s predpisanim učnim načrtom, ki ga je napisala šola oziroma ministrstvo za šolstvo. Ne smem pa pozabiti na vse ostale zaposlene na občini, kajti vsi so se trudili prenesti svoje znanje na mene, da bi karseda čim več odnesla od te trimesečne prakse. Ob koncu prakse sem se naučila kako poteka delo na občini in si pridobila kar nekaj znanja. Vsem zaposlenim se za njihov trud najlepše zahvaljujem. Janja Trbuc - 9 - OBČINSKA UPRAVA UPRAVNE STORITVE, KI JIH LAHKO OPRAVITE NA KRAJEVNEM URADU Upravne enote odločajo na prvi stopnji o upravnih stvareh iz državne pristojnosti. Obseg in pomen delokroga upravnih enot je za državljane izjemnega pomena. Upravne enote in njihovi krajevni uradi omogočajo z dobro organizacijo vsem ljudem kvalitetno in hitro upravno storitev iz državne pristojnosti. Upravna enota Ptuj je po velikosti na šestem mestu v državi. S svojim delovanjem posega na območje Mestne občine Ptuj in 15 občin, ki so nastale iz nekdanje občine Ptuj. Na tem velikem in razgibanem območju živijo ljudje v 207 naseljih, zato sta število in razporeditev krajevnih uradov bistvenega pomena za relativno enostaven dostop do kvalitetne upravne storitve. Na območju Upravne enote Ptuj je za boljše delo in večjo dostopnost upravne enote, v skladu s Pravilnikom o merilih za organiziranje krajevnih uradov v upravnih enotah (Uradni list RS, št. 114/2003), organiziranih 15 krajevnih uradov v občinskih središčih. Eden izmed njih je Krajevni urad Vitomarci, ki deluje na naslovu Vitomarci 71, 2255 Vitomarci. Krajevni uradi opravljajo določene naloge iz pristojnosti upravne enote, predvsem s področja upravnih notranjih zadev, zagotavljanja informacij o upravnih storitvah, obrazcev vlog in naročanja strank pri uradnih osebah. Med najpogostejše storitve sodijo: S PODROČJA ODJAVNO- PRIJAVNE SLUŽBE - sprejem vlog za izdajo osebne izkaznice ali potnega lista (ne glede na kraj stalnega prebivanja); - sprejem vlog za vpis spremembe naslova v potnem listu; - postopek naznanitve pogrešanja osebne izkaznice ali potnega lista; - ureditev prijave ali odjave stalnega ali začasnega prebivališča; - izdaja potrdil iz evidence gospodinjstev in registra prebivalstva (potrdilo o stalnem prebivališču, potrdilo o začasnem prebivališču, potrdilo o skupnem gospodinjstvu); - potrjevanje podpor volivcev referendumskim pobudam in kandidaturam, - sprejem zahteve za uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. S PODROČJA MATIČNIH ZADEV - izdaja izpiskov iz matičnega registra (kot »splošni izpisek«, ki vsebuje vse zaznambe glede osebnega statusa); - izdaja izpiskov iz matičnega registra o rojstvu, ne glede na kraj rojstva, in izdaja izpiskov iz matičnega registra o sklenitvi zakonske zveze; - izdaja izpiskov iz matičnega registra o smrti, ne glede na kraj smrti (za osebe, ki so umrle po 3. 5. 2005); - sestava smrtovnice za zapuščinski postopek; - sprejem izjave na zapisnik o priznanju očetovstva; - izdaja potrdil o državljanstvu; - posredovanje podatkov iz matičnih knjig; - izdaja potrdil iz matičnega registra. PRODAJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ - sprejem ponudb za prodajo kmetijskega zemljišča; - sprejem izjav o sprejemu ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča. IZPISKI IZ ELEKTRONSKE ZEMLJIŠKE KNJIGE IN GEODETSKI PODATKI - izdajanje izpiskov iz elektronske zemljiške knjige, - izdajanje potrdil oziroma izpiskov iz zbirk geodetskih podatkov (prikaz parcele, lastninski list, potrdilo o parceli). UPRAVNE OVERITVE - overitev prepisov ali kopij dokumentov, - overitev podpisov za potrebe vseh upravnih postopkov, - overitev garantnih pisem. Stranke obveščamo, da Krajevni urad Vitomarci v skladu z Aktom o delovnem času v Upravni enoti Ptuj posluje dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih. Ob navedenih dnevih so uradne ure med 8. in 12. uro ter med 13. in 15. uro. mag. Metod Grah načelnik Upravne enote Ptuj društva DRUŠTVO GOSPODINJ POTEPANJE DRUŠTVA GOSPODINJ V LAŠKEM Članice Društva gospodinj Vi-tomarci smo se 7. marca 2009 z avtobusom odpeljale na enodnevni izlet v Laško. Vožnja iz Vitomarcev se je nadaljevala po avtocesti s krajšim postankom do Celja v Laško. Najprej smo si ogledale šivalnico džin-sa Nick Daniel v Spodnji Rečici pri Laškem in se sprehodile po prodajalni, kjer smo izdelke (hlače, majice s kratkimi rokavi, otroške bunde) lahko tudi kupile. Sledil je ogled nadžupnijske cerkve svetega Martina. Potem smo si ogledale proizvodnjo v Pivovarni Laško. V Laškem pivo varijo že 180 let. Srednjeveški Germani so pretežno slovanska naselja imenovali kar pivovarska mesta. V eno takih se je razvilo tudi Laško. Pivovarna Laško je slovenska pivovarna, ki ima sedež v Laškem. Izdeluje pivo blagovnih znamk Zlatorog, Laško Club, Laško Temno, Laško Lahko, Export Pils, Gren. Prvo pivovarno v Laškem je leta 1825 odprl Franz Geyer. Pod njegovim vodstvom je obratovala trinajst let, dokler je leta 1838 ni prodal Heinrichu Augustu Uhlichu. Iz neznanega razloga jo je tudi ta lastnik prodal, in sicer Antonu Larsc-hu, ki pa si je celotno zadevo zamislil popolnoma drugače. Leta 1867 je blizu stare pivovarne zgradil novo. Novozgrajena pivovarna je takrat veljala za največjo na Spodnjem Štajerskem. Četrti lastnik pivovarne, Simon Kukec, jo je kupil po stečaju leta 1889. Uveljavil je prvo pivsko znamko, termalno pivo. Zanj so uporabljali laško termalno vodo. Ta naj bi bila pripomogla k prav posebnemu okusu. Okrog leta 1900 sta Pivovarna Laško in Pivovarna Union iz Ljubljane pričeli konkurirati druga drugi. Ljubljanska pivovarna se je tega lotila z nakupom večine delnic laške pivovarne. To je pripeljalo do zaprtja Pivovarne Laško leta 1927. Zaprtje so Laščani močno občutili, tu je namreč bila zaposlena večina prebivalstva. Zaradi takratnih težkih razmer so prihajale različne pobude o ponovnem odprtju pivovarne. Leta 1938 so tako po štirinajstih letih odprli gostilničar-sko - delničarsko pivovarno, Pivovarno Laško. Proti koncu druge svetovne vojne so jo bombe porušile. Obnovili so jo v dveh letih in tedaj je ponovno stekla proizvodnja. Po ogledu pivovarne sta sledila kosilo in degustacija piva v gostišču Bezgovšek. Po kosilu se je ena skupina šla kopat v zdravilišče, druga pa se je odpeljala na Celjski grad. Ostanki gradu stojijo na hribu jugovzhodno nad starim mestnim jedrom. Grad je bil v lasti Vovbrških, kasneje Žov-neških svobodnikov, kasnejših grofov Celjskih (po letu 1333) in knezov. Po umoru zadnjega iz rodbine Celjskih leta 1456 je grad prešel v deželno knežjo posest. V 17. stoletju je počasi propadal in bil ob koncu tega obdobja prvič brez strehe. Grad je leta 1755 kupil grof Ga-isruck in ga začel uporabljati kot kamnolom. Po letu 1846 so zidove zaščitili in ruševine začeli počasi obnavljati. Stari grad je znan kot prvi grad znamenitih grofov Celjskih. Po naročilu na gradu organizirajo razne protokolarne sprejeme, povitezitev, srednjeveško pojedino ter klasično in srednjeveško poroko. Na gradu je poleti mnogo prireditev, ogledamo si lahko galerijo z ostanki predmetov celjskih knezov. Celjski grad je znan tudi po tragičnih zgodbah. Ena izmed teh je o Veroniki in Frideriku. Friderikov oče Herman II. Celjski je nasprotoval Friderikovi zvezi z Veroniko, zato je Friderika zaprl v stolp na Starem gradu, Veroniko pa je obtožil čarovništva, vendar so jo oprostili. Po ogledu gradu nam je ostalo še malo časa za sprehod po trgovini Interspar v Celju, potem pa je sledila vožnja proti domu. Tajnica društva gospodinj Elizabeta Kosec - 11 - DRUŠTVA RECEPTA JEŠPRENJ Z GOBAMI Sestavine: - 50 dag ješprenja - olje - 2 čebuli - 3 stroki česna - 30 dag šampinjonov - 2 dl sladke smetane - sol, poper, peteršilj Ješprenj skuhamo v slani vodi. Na maščobi prepražimo čebulo, dodamo gobe, začimbe, česen in rahlo dušimo. Zalije-mo s sladko smetano, počakamo, da se zgosti, in dodamo kuhan ješprenj. Dobro premešamo in pred serviranjem dodamo sesekljan peteršilj. KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO VITOMARCI bo. Naj gledamo gospodično Vršič, gospo Kocuvan, gospoda Žmauca, gospoda Toša, kuharico - gospo Žvarc, Jožeka - gospoda Majerja, pa seveda gospoda Černela in tudi šepe-talke, uvidimo, česa vsega je ta ansambel sposoben. Ob odhodu iz dvorane si rečemo, da je bil naivni Zajšek poanta večera. Meni pa se je porodilo vprašanje, zakaj je avtor neznan, ker potem bi o njem še posebej razmišljal. Vseeno, kakorkoli je že bilo. Naš aplavz je potrdil prizadevanje izvajalcev - prav vseh -in prav meni potrdil, da prav tak večer doživim, če si zaželim veseloigro. Gospod Černel pa je tudi kot organizator dober poznavalec naših želja. Gledališčniki iz Vitomarcev, HVALA vam in kar tako naprej! Loka, 18. 4. 2009 S pozdravi Valentin Lapajne BANANINE REZINE Sestavine: Biskvit - 5 rumenjakov - 3 žlice sladkorja - 5 žlic olja - 3 žlice moke - 2 žlici kakava - sneg iz beljakov Najprej penasto umešamo rumenjake in sladkor. Dodamo olje. Posebej naredimo sneg in ga skupaj z moko in kakavom ročno primešamo. Damo v vročo pečico. Po še vročem biskvitu prelijemo vroč preliv. Preliv - 2 dl vode - 15 dag sladkorja Vodo in sladkor damo v kožico, da prevre. Ko je biskvit pečen, ga s prelivom polijemo. Ko se ohladi, ga namažemo s kremo. Krema Skuhamo 2 vaniljeva pudinga v 0,5 dl mleka in dodamo 4 žlice sladkorja. Posebej zmešamo 20 dag margarine in 2 žlici sladkorja v prahu. Ko se puding ohladi, ga primešamo k margarini in na koncu dodamo 1 bananin ekstrakt. Po kremi naredimo še čokoladni preliv. MOZA JE ZATAJILA Spoštovani gledališki prijatelji! »Moža je zatajila!« Res? Če ga ne bi, bi veseloigre 5. 4. 2009 ne mogli doživeti! Glej, kud Vitomarci ( le kje je to? ) nas je hotel zabavati z delom neznanega avtorja in nas povabil v dvorano na Raz-borju pod Lisco. Že prej sva s soprogo vedela, da je vredno videti karkoli od gledaliških skupin naše domovine, in zakaj bi temu načelu ne sledila ravno to soboto? Pred polno dvorano nam je gospod Milan Černel, v kratkem in nedvoumnem nago- voru - za katerega že požanje prvi aplavz, orisal, kaj bomo videli. Da pa je on priredil to predstavo in da bo to zapisal v naša srca, nismo mogli niti slutiti. Sedem akterjev nam nato zaživi gledališče, kakršnega po neposrednosti tudi od kakšne televizije ne bi mogli pričakovati. Tempo, ki ga narekuje, režija, prelivanje dogodkov in tako nastala atmosfera nam polnijo večer. Takoj zaznamo, da brez smejanja večera ne - 12 - DRUŠTVA OBLAST JE RES SLAST 24. januarja 2009 je bila v dvorani gasilskega doma v Vitomarcih premierno uprizorjena predstava odrasle gledališke skupine kud Vito-marci. Avtor letošnje predstave je Vinko Moderndorfer, vendar je besedilo, tako kot že nekaj zadnjih sezon, temeljito priredil in režiral Milan Černel. Zanimiva in aktualna komedija z naslovom Oblast opisuje družino turbokapitali-sta in sodobnega tajkuna An-teja Pešaliča, ki za vsako ceno želi postati državni poslanec. Predstava odkriva, kako daleč je človek pripravljen iti in kaj žrtvovati za dosego svojega cilja. Uspešnega prodajalca lahke obutve Anteja igra Milan Čer- nel, njegovo ljubosumno, radovedno in rahlo depresivno ženo Amalijo Marija Kocuvan, njuno naivno hčer, večno študentko Vaneso, pa Sara Janžekovič. Damir Toš igra Vanesinega »velikega« fanta, Kristijan Majer pa je malce nenavaden družinski tajnik Dragec. V hiši Pešaličev se pojavita tudi nova sindikalna zaupnica Greta - Daniela Žvarc in Marjan - Srečko Žmauc, ki nudi vse možne vrste uslug. Celotno dogajanje nenehno prepleta gospodinja Marica iz Slovenskih goric, ki jo upodablja Andreja čuček. Nad celotnim dogajanjem za zaveso pa občasno bdi Lea Vršič. Veliko gostujejo po bližnji in tudi daljni okolici. Mudili so se na gostovanju v Posavju, pred- stavili so se v Sevnici, Pokleku in na Razborju. V začetku počitnic pa so se spet odpravili k našim zdomcem v 1100 km oddaljeno nemško pokrajino Severno Porenje-Vestfalijo. Vitomarški gledališki kulturniki počasi zaključujejo prvi del gostovanj in se že veselijo drugega - jesenskega dela. Milan Černel DRUŠTVO UPOKOJENCEV 30 LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV Društvo upokojencev Sveti Andraž - Vitomarci letos praznuje jubilejnih 30 let delovanja. Ustanovljeno je bilo 25. marca 1979. leta. Prvi njegovi člani so bili: Alojz Berlak, Anton Kovačič, Franc Matjašič, Franc Gomzej, Anton Horvat, Matija Pravdič, Jože Muzek, Uršula Zorko, Jože Herga, Franc Čeh in Anton Ko-vačec. Kasnejši dolgoletni člani upravnega odbora so bili še: Nantek Ploj, Jakob Ploj, Stanko Lovrec, Anton Fras, Viktor Dodlek, Ivan Brlak, Franc Šam-perl, Kondrat Danko, Franc Bagar, Neža Senčar, Alojz An-žel, Franc Hrga, Ivica Kocovan kot predsednik in Ivan Čuček kot predsednik. Če je bil med prvimi člani še kdo, nam sporočite. Živih spominov na takratne čase je bolj malo. Največ jih je ostalo na fotografijah ob predstavitvi društvenega prapora. Ob praznovanju 30-letni-ce društva smo poleti z izdajo zbornika v njem te spomine čim bolj predstavili v besedi in sliki. Ker je 30 let dolga doba, smo večji del pisanja posvetili celotni zgodovini društva. Navedeni so tudi delovni uspehi in aktivnosti. Teh je bilo v teh letih veliko in nastajajo še naprej. Ob tej priložnosti jih bom naštel le nekaj starejšim upokojencem v spomin, mlajšim upokojencem in ostalim pa v vednost in kot spodbudo za včlanitev v društvo in nadaljnje članstvo v njem. Upravni odbor ob pomoči članov društva deluje na način, da bi vsak član od včlanitve nekaj imel, da bi mu to koristilo, da bi bil ponosen na svoje društvo in ga s čim večjim včlanjevanjem tudi podpiral. Čim več nas bo, tem lažje nam bo! Priložnosti povedati, kako so in kako smo uspevali pri tem ter kako ste zadovoljni in kaj predlagate za naprej, bomo letos imeli dovolj. Proslava ob 30-letnici društva upokojencev 28. junija 2009 v Mužah je uspela kljub slabemu vremenu. Udeležili so se je vsi najavljeni člani, to je čez 75 % članov društva in čez 50 drugih. Člane, ki se proslave niso mogli udeležiti iz zdravstvenih razlogov, bomo člani upravnega odbora obiskali v avgustu. Upravni odbor se javno zahvaljuje za pomoč pri izvedbi - 13 - DRUŠTVA proslave naši občini Sv. Andraž, Lovski družini Vitomarci, Pokrajinski zvezi Ptuj, Ženskemu pevskemu zboru Vitomar-ci, Skupini Dobre sosede iz Slavšine, Francu Rajšpu in Nini Žvarc za sodelovanje in pomoč. Hvala tudi članom društva za denarne prispevke in članom odbora za delo. Večji uspehi po 30 letih društvenih aktivnosti: 1. Preureditev stare dvorane v dom društva upokojencev. Dom smo dobili v večletni najem brezplačno od našega žu-pnišča. Hvala lepa vsem. 2. Že več let imamo lepo število članov, blizu 200. 3. Vsakoletno organiziranje izletov, srečanj in romanj ter druženj. Teh je vedno več, ker vsako leto kaj dodamo in dopolnimo. Za to gre zahvala Frančiški in Konratu Danku, še prej pa Nantku Ploju. Upam, da bo kljub denarni krizi, ostalo tako še naprej. 4. Postavili smo stalno razstavo starih fotografij na temo Kako smo nekoč živeli. Treba jo je likovnoumetniško dopolniti in razširiti. 5. Še prej, ob 25-letnici društva, smo organizirali razstavo starih fotografij za vsako vas. Hvala za prispevane fotografije. 6. Imamo športno skupino, ki igra pikado. Dosegla je prvo in drugo mesto v naši pokrajini in četrto med upokojenskimi društvi v Sloveniji. Čestitamo! 7. Uspešno smo izvedli projekt Starejši za starejše za boljše in lepše življenje. Seznanite se z vsebino in cilji projekta. 8. Vsako leto na andraževo smo organizatorji srečanja pred cerkvijo. Pri tem pomagajo druga društva, občina in cerkveni odbor. Tiste dni je tudi občinski praznik. 9. Naš član Vinko Gomzi in njegova družina sta ob naši podpori uredila muzej kovaškega in kmečkega orodja. Lep muzej ima tudi Stanko Čuček. Oglejte si oba muzeja. 10. Sodelujemo tudi pri drugih aktivnostih v občini. 11. Zapisanih je precejzgo-dovinskih dogodkov naše občine in drugega iz naše preteklosti. Za to gre velika zahvala pripovedovalcem po vaseh. Še naprejzbiramo gradiva. Povejte nam še kaj. 12. Nekaj naših članov je dobilo velika priznanja za delo v društvu in občini, kot so plakete in grb občine. Pred desetimi leti je naše društvo dobilo občinsko plaketo za 20 let uspešnega dela. 13. Zapisali smo več kot 70 znamenitosti občine. 14. Prispevali smo zapise in bili aktivni pri nastajanju občinskega turističnega vodnika, ki je izšel lani. Hvala občini za plačilo tiska. 15. Društvo upokojencev ima svoj prapor, ki nas spremlja ob veselih in žalostnih dogodkih v življenju članov. 16. Zaznamovali smo 25-le-tnico društva. Glej razstavo v domu. 17. Veliko se za pravice in boljzdravo življenje upokojencev naredi v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Spodnjega Podravja in Zvezo društev upokojencev Slovenije, Sindikatom upokojencev in še s kom. Še in še bi lahko pisal, a si več preberite v izdanem zborniku. Spomnimo se naših prijetnih dni, druženj in srečanj, grenka pa potisnimo na stran, saj letos je praznično, jubilejno leto. Izvedbo aktivnosti za leto 2008 je ocenil občni zbor, a z velikim zadovoljstvom lahko zapišem, da je program izveden v celoti in še več. Tudi to je uspeh društva. Program za letos ste dobili na dom ob vabilu na občni zbor. Upravni odbor ponuja veliko aktivnosti, kako bodo izvedene, pa je odvisno od članov - nas vseh, zato sodelujte in predlagajte še svoje želje. Ob velikonočnih praznikih je bila v našem domu na ogled razstava ustvarjalnih likovnih del Marjana Zorka iz Vitomar-cev 73. To je prva tovrstna li-kovnoumetniška razstava pri nas. Organiziralo jo je naše društvo. Istočasno je Društvo gospodinj razstavljalo velikonočne pisanke in drugo. Ponosni bodimo na dosedanje člane upravnih odborov društva in vse predsednike, saj so prav ti največ doprinesli k zapisanim in drugim uspehom. Na odprto pismo smo dobili odgovore iz ministrstev. Zahvaljujejo se za pobude, predloge in zahteve. Zagotavljajo tudi, da jih bodo upoštevali v jesenskih spremembah zakonodaje v zdravstvu in o pokojninah. O tem vas bomo še obveščali. Glavno in važno je, da akcija ni bila zaman. Akcija zbiranja podpisov v zvezi z Vzajemno je uspela. Zbrali smo čez 100 podpisov za nadaljnje ukrepanje Zveze društev upokojencev Slovenije. Jeseni bo več aktivnosti. Udeležujte se jih. O tem boste dobili še posebno obvestilo. Edi Kupčič predsednik - 14 - DRUŠTVA VINOGRADNIŠKO SADJARSKO DRUŠTVO POHVALEN VINSKI LETNIK 2008 Sredi aprila smo imeli že 9. društveno ocenjevanje vin na kmetiji Janeza in Simona Dru-zoviča v Drbetincih 13. Na ocenjevanju je sodelovalo 54 vzorcev, kar je presenečenje, saj smo glede na lansko vremensko neugodje od letnika pričakovali bistveno manj. Ocenjevalno komisijo je sestavljalo pet članov, vodil pa jo je mag. Anton Vodovnik iz Maribora. Ocenili so dve rdeči vini, tri vina posebne kakovosti (pre-dikati) in vina redne trgatve letnika 2008. Povprečje degustacije je doseglo 18,22 točke (vključno s predikati), brez njih je bilo povprečje normalne trgatve odličnih 18,17 točke, kar je doslej najvišja ocena v društvu in druga najvišja ocena lokalnih degustacij v društvih širšega štajerskega vinorodnega območja, kot je pohvalno dejal predsednik komisije. Tudi sami smo bili ponosni in zadovoljni z doseženim uspehom. Rezultati: - Modra frankinja Marjana Druzoviča je dobila oceno 18,00. - Modri pinot Simona Druzo-viča je bil ocenjen z 18,10. - Pri zvrsti so si z oceno 18,13 delili prvo mesto Alojz Feko-nja, Karl Veršič in Stanislav Petek iz Dornave, ocena 18,10 je pripadla Viktorju Fekonji, tik za njim pa so Marjan Dru-zovič, Simon Fekonja, Janez Druzovič, Drago Zorko, Ernest Počivalnik, Andrej Doberšek iz Dornave in Jože Braček. - Za chardonnay je dobil najvišjo oceno 18,30 Janez Druzovič, 18,27 Simon Druzovič in 18,10 Marjan Druzovič. - Beli pinot z oceno 18,27 je donegoval Drago Zorko. - Sivi pinot je bil najvišje ocenjen z 18,40 točke, pridelal ga je Marjan Druzovič. 18,37 točke je zanj dobil Janez Dru-zovič, tretja sta bila z 18,33 točke Albin Druzovič in Simon Druzovič. Rezultat 18,27 točke za chardonnay sta si delila Jože Braček in Edvard Kupčič, Marko Toplak pa je dosegel 18,23 točke. - Renski rizling z oceno 18,40 točke je pridelal Simon Dru- zovič, tik za njim se je z 18,37 točke uvrstil Janez Druzovič. 18,30 točke je s svojim renskim rizlingom dosegel Marjan Druzovič, 18,27 točke je dobil Alojz Hanželjin 18,13 skupaj Drago Zorko in Albin Druzovič. - Edvard Kupčič je prinesel dva sauvignona, prvi je dobil oceno 18,33 in drugi 18,30. Alojz Hanželj je dosegel 18,27 točke in Janez Petrovič 18,17 točke. - Med traminci si z oceno 18,40 delita prvo mesto Janez Druzovič in Marko Toplak, Simon Druzovič je dosegel 18,27 točke in Marjan Druzovič 18,23 točke. - Rumeni muškat je paradna sorta društva, zato je največ tovrstnih vin, na ocenjevanje ga je prineslo kar 12 vinogradnikov. Najvišjo oceno 18,37 si je prislužil Drago Zorko, drugo mesto z oceno 18,30 so si delili trije, in sicer Marjan in Janez Druzovič ter Marko Toplak, za njimi Janez Petrovič in Simon Druzovič z oceno 18,27, četrti rezultat, 18,23 točke, sta si prav tako delila Alojz Hanželj in Jože Braček, za njima pa z oceno 18,17 Edi Čeh in Drago - 15 - DRUŠTVA Doberšek. - Edvard Kupčič je prinesel kar dva predikata, in sicer traminec, izbor, letnik 2008 je dobil oceno 18,80, traminec jagodni izbor letnik 2007 pa 19,07. - Kot najžlahtnejše vino je bil predstavljen laški rizling, jagodni izbor, letnik 2007 z oceno 19,20, katerega je skrbno donegoval Simon Druzovič. Vsem vinarjem čestitam za do- sežene rezultate, saj je letnik 2008 tisti letnik, v katerega moraš vložiti zraven dela še ogromno znanja in izkušenj, zato smo še posebno zadovoljni z doseženimi uspehi. POPOTOVANJE PO ZGODOVINSKO TURISTIČNI POTI DOMAČEGA KRAJA Vinogradniško-sadjarsko društvo Vitomarci je 25. junija, tako kot pred dvema letoma, tudi letos organiziralo popotovanje po zgodovinsko-turi-stični poti domačega kraja. Upravni odbor društva se je odločil, da prehodimo del Novincev - Vršec, Župetince in Drbetince. Nekatere kmetije smo zapro sili za sprejem in pogostitev in z veseljem so privolile v sodelovanje. Popotovanje smo na predvečer odpovedali, saj smo se zaradi obilnega dežja in hladnega vremena v juniju bali, da bo pohod premalo obiskan. A ko so se naslednje jutro pokazali prvi sončni žarki, smo se podali na pot, kljub temu da je bil pohod odpovedan. Na Vršcu v Novincih smo bili prijetno presenečeni - družine Ivana Hanželja, Ivana Vršiča, Mirka Danka in ostali sosedje so nam izrekli dobrodošlico in pripravili pravo pogostitev s pecivom in okrepčilom, tako da smo si nabrali moči in se odpravili do starega hrasta v Župetince in nazaj. Družili smo se do poznega popoldneva in se polni prijetnih vtisov odpravili domov. Iskreno se zahvaljujem vsem družinam in kmetijam, ki so privolile v sodelovanje pri popotovanju in nas lepo sprejele. Hkrati se opravičujem za odpoved popotovanja. Še naprej vas vabim k sodelovanju pri aktivnostih društva. Obveščam vas, da bodo predavanja za fitofarmacevtska potrdila (FFS) na kgz Ptuj izvedena do konca leta - o udeležbi bomo obveščeni po pošti. Lep pozdrav, Mojca Druzovič - 16 - DRUŠTVA LOVSKA DRUŽINA VITOMARCI POROČILO STAREŠINE LD VITOMARCI ZA PRETEKLI MANDAT Spoštovani lovski tovariši! Mineva štiri leta od dneva, ko sem bil izvoljen za starešino Lovske družine (LD) Vitomarci. Tedaj še nisem imel lovskega izpita in zelo malo ali nič znanja o lovstvu. Imel pa sem željo in vizijo, kako LD Vitomarci organizirati in voditi, da dosežemo zastavljene cilje. Ti so bili: 1. pridobitev lovišča in njegovo upravljanje, 2. izgradnja lovskega doma, 3. upravljanje lovišča in divjadi, 4. organizirati lovce LD Vitomarci v učinkovito lovsko organizacijo. Na poti uresničevanja programa, ki je bil sprejet na prvem občnem zboru pred štirimi leti, smo se spopadali z velikim ovirami. Velikokrat smo bili pred težko preizkušnjo. Imeli smo težave z lovci domačini, ki so z nezaupanjem gledali na naše aktivnosti in prizadevanja za pridobitev lovišča in izgradnjo lovskega doma. Tem težavam so se pridružili še LZS in večni nasprotniki iz LD Juršinci, s katerimi nikakor nismo našli skupnega dogovora o vrnitvi našega lovišča. Vseskozi so delovali v smeri nedodelitve lovišča naši ld. Tako smo vsa štiri leta lahko le nemo opazovali, kako lovijo po našem lovišču, nam najedajo živce in vnašajo negotovost med naše člane. Pa vendar zdaj lahko z gotovostjo trdimo, da nam je uspelo prepričati Ministrstvo za kmetijstvo RS, kajti pred kratkim je komisija za podeljevanje koncesij za trajno gospodarjenje z divjadjo pri Ministrstvu za kmetijstvo RS izglasovala z enim glasom proti (LZS), da se naši lovski družini podeli koncesija za upravljanje lovišča 1502. Seveda smo vseskozi bili zelo aktivni pri spremembi zdl, sprejetju uredbe za razpis koncesij, pri čemer je treba poudariti, da smo zmeraj našli ljudi, ki so nam prisluhnili, razumeli naše probleme, in to predvsem v politiki. Pri gradnji lovskega doma smo imeli več sreče, morda zato, ker smo se zavedali, da namesto nas ne bo nihče nič naredil, in tako smo sami poprijeli za vsako gradbeno delo. Ker hrabre sreča spremlja, smo imeli v naših lovskih vrstah člana, pokojnega Vinka Kelca, ki je s svojim podjetjem največ doprinesel, da je lovski dom praktično dokončan, saj smo tik pred dokončanjem fasade. Žal nam ga je kruta smrt prerano iztrgala iz naše sredine, pred enim letom, ko je odhajal z našega občnega zbora. Tako ne more z nami deliti veselja, vendar bo večno živel v naših srcih, predvsem s svojim delom, to je v lovskem domu. Prav tako smo se lotili izgradnje gospodarskega poslopja (ute) v izmeri 12 krat 7 metrov, ki ga je treba samo dokončati. Po moji oceni smo tako v zgradbah pridobili premoženje v vrednosti 265.000 evrov. Dragi lovski tovariši, vse, kar smo si zadali na občnem zboru pred štirimi leti, smo realizirali in dokazali sebi in drugim, da znamo in zmoremo, saj smo edina lovska družina v Sloveniji, ki je zgradila lovski dom brez lovišča in v tako kratkem času. Prav tako smo aktivno sodelovali pri nastajanju nove lovske zakonodaje in pridobitvi lovišča. Zato smo lahko ponosni nase in hvaležni vsem tistim, ki so nas podpirali. To je treba tudi javnosti povedati. Danes imamo torej razlog za veselje. Ta strnjeni pregled doseženega v štiriletnem mandatu bom nadaljeval s kronološkim pregledom dela v preteklem. Na občnem zboru LD Vitomarci 30. 3. 2007 smo si zadali naslednje aktivnosti, ki smo jih tudi realizirali, in sicer: • sprejeli smo štiri nove člane, ki že pridno opravljajo lovske izpite; • vse leto smo vodili pravo bitko za upravljanje lovišča oz. pridobitev koncesije, za kar smo bili nagrajeni z odločitvijo komisije, da se nam dodeli koncesija; • udeležili smo se čistilne akcije, ki jo je organizirala občina; • sklicali smo izredni občni zbor, na katerem smo izvolili novega blagajnika in razpravljali o pravilih in poslovniku naše LD; • organizirali in izvedli smo tradicionalno srečanje lovcev z domačini ob ansamblu Modrijani in nato drugi dan še proslavili desetletnico naše občine. Finančni izkupiček je bil dober in smo ga namenili za izgradnjo lovskega doma. • V juliju smo izvedli tekmovanje v streljanju na glinaste golobe; • Istočasno smo usposobili hladilnico za sprejem divjačine; • V avgustu smo organizirali izlet za naše člane z ženami na Uršljo goro, kjer so nas lovci ld Podgrad gostili dva dni, nakar smo jim mi vrnili izkazano gostoljubje v oktobru, ko so nas obiskali na tekmovanju v streljanju na glinaste golobe, sledilo je druženje ob glasbi ansambla Modrijani; • Nadaljevali smo gradnjo gospodarskega poslopja - ute in jo v večji meri tudi dokončali, razen sanitarij; • V novembru smo organizi- - 17 - DRUŠTVA rali prodajo koledarjev in postavitev razstave v počastitev občinskega praznika; • Vse leto smo se udeleževali strelskih tekem na glinaste golobe; • Prav tako smo se udeleževali skupnih lovov pri sosednjih lovskih družinah pa tudi širše po Sloveniji, kamor so nas naši lovski prijatelji povabili; • V januarju smo izvedli tradicionalne koline; • V februarju smo izvedli usposabljanje naših članov, ki sta ga vodila Ljubec in Hora-ček; • V marcu smo se lotili izdelave fasade na lovskem domu, ki jo počasi zaključujemo. Treba je omeniti dobro sodelovanje z našo občino, županom in svetniki. Ob tej priložnosti bi se jim rad zahvalil za trud in prizadevanje, da smo lahko zastavljene cilje uresničili, kar se je najbolj izkazalo ob organizaciji obletnice ob- čine. za konec bi se rad vsem zahvalil za sodelovanje, še posebej moram pohvaliti vse člane UO ld Vitomarci, ki so nosilci vseh aktivnosti naše ld. v veliko zadovoljstvo mi je bilo sodelovati z vami in želim, da tako tudi ostane. Milan Kuri starešina ld Vitomarci 31 EKIP NA 9. SANDIJEVEM MEMORIALU V VITOMARCIH V Vitomarcih 31 ekip, zmagovalci: moštvo mladi Vitomarci, OŠ Destrnik-Trnovska vas, pri veteranih Vinska trta, med člani Avtoservis Strašek Izjemna udeležba in tisoč gledalcev V prekrasnem okolju in čudovitem vremenu (le sredi noči je malo popršilo) se je zbralo zelo veliko gledalcev (okoli 1000 ) in 17 ekip, sodelujočih v članski konkurenci, šest med veterani, tri ženske in pet mladinskih ekip, skupaj kar 31. Prvakom 660 evrov Gledalci smo bili priča zanimivim športnim dvobojem, največ nogometnega znanja pa sta pokazali ekipi Avtoser-visa Strašek in ŠD Rim, ki sta se uvrstili v finale. Sodila sta priznana malonogometna sodnika Janko Pignar in Andrej KMN VITOMARCI Kocbek. zmagovalci - ekipa Avtoservisa Strašek - so postali bogatejši za 660 evrov, drugouvrščeni nogometaši so prejeli 260 evrov, tretje mesto je pripadlo ekipi Avtoličarstva Škrinjar iz Ljutomera, četrto mesto in sladkanje v restavraciji Pomaranča pa ekipi O Sole mio. Hrvaški reprezentant Re-pinc mvp turnirja V najboljšo peterko turnirja so bili izbrani naj igralec turnirja Damir Repinc iz zmagovalnega moštva, kakor tudi naj vratar Alen Mordej, najboljši strelec že drugič zapored Aleš Vrabl (ŠD Rim) ter še Danilo Pukšič (O Sole mio) in Dejan Kralj (Avtoličarstvo Skri-njar). Vsi našteti so dobili lepe pokale in bogate praktične nagrade. Nagrado za fair play je osvojila ekipa kmn Čakova. Sandijev memorial - 18 - DRUŠTVA Vinska trta najboljša med veterani Med veterani so bili najpre-pričljivejši igralci Vinske trte, pred ekipo Prijatelji Gostilna 29 Lenart, med dekleti pa simpatične igralke, ki so branile barve OŠ Destrnik-Trnovska vas. Prvaki veterani Vinska trta V mladinski konkurenci do 17 let so bili najprepričljivejši domači igralci, ki so v finalu ugnali NK Cerkvenjak. Ob gledanju dobrih nogometnih tekem z obilo zabave in dobro volje je noč minila, kot bi trenil. Na koncu naj zapišemo le še sklepno misel 9. tradicionalnega Sandijevega memoriala, ki je tokrat potekal pod generalnim pokroviteljstvom podjetja Petlja in njiegovega odličnega premium piva Bavaria, »Veselimo se desetega turnirja«, za katerega nam organizator že zdaj obljublja, da bo veličasten in največji doslej. Vrabl Aleš v akciji 9. Sandijev memorial, Vito-marci, sobota, 6. 6. Člani: četrtfinale Torpedo 07 - Avtoservis Stra-šek 0:3 O Sole mio - Gruda 8:2 Avtoličarstvo Škrinjar Ljutomer - kmn Čakova 3:1 Mlada Nada - ŠD Rim 0:5 polfinale Avtoservis Strašek - O Sole mio 2:1 Avtoličarstvo Škrinjar Ljutomer - ŠD Rim 0:2 Postave prvih štirih ekip: Avtoservis Strašek: Mordej A., Mordej R., Stres, Vojsk, Gajšek, Repinc, Kovačec ŠD Rim: Piskal S., Krajnc, Pislak M., Frlež, Gajser M., Gajser T., Železnik N., Vrabl Avtoličarstvo Škrinjar Ljutomer: Prša, Golob, Stajnko, Kralj, Rob, Rajh O Sole mio: Golob, Šnofl, Pu-kšič, Klemenčič, Kurnik, Kapun tekma za tretje mesto O Sole mio - Avtoličarstvo Škrinjar Ljutomer 2:3 finale Avtoservis Strašek - ŠD Rim 5:1 Prvaki Avtoservis Strašek Rezultati ostalih finalov: Mladinci Vitomarci Petlja - NK Cerkve-njak 4:0 Ženske OŠ Destrnik-Trnovska vas - Ke te češ 2:0 Veterani Vinska trta - Prijatelji - Gostilna 29 Lenart 5:1 Postavi finalistov: Vinska trta: Krajnc, Ketiš, Nemec, Gašparič, Kamenšek, Vrb-njak, Školiber, Lah, Magdič, Lovrec Prijatelji - Gostilna 29 Lenart: Korez, Ploj F., Ploj Fr., Nedelj-ko, Bezjak, Ostojič, Čuček, Te-tičkovič Člani Kluba malega nogometa Vitomarci smo bili v zimskem času aktivni v domači telovadnici, prav tako smo z eno ekipo nastopili v ptujski zimski ligi, kjer smo pod pokroviteljstvom podjetja Linde plin osvojili prvo mesto. Naš klub je bil deležen tudi dveh lepih priznanj Nogometne zveze Slovenije na področju organizacije, dolgoletnega obstoja in aktivnosti članov, ti so dobili posebna priznanja. V veteranski konkurenci naši prekaljeni mački pridno zbirajo točke v boju za najvišja mesta v slovenjegoriški ligi v nogometu na travi. Mlajši člani nastopajo na turnirjih in sredi maja se je začelo tekmovanje za njih tudi v jur-šinski poletni ligi, kjer si obetamo vidno uvrstitev. Darko Rojs - 19 - DRUŠTVA PGD VITOMARCI 70. OBLETNICA USTANOVITVE Ker PGD Vitomarci praznuje 70. obletnico ustanovitve, podajamo vsem občanom kratko zgodovino od njegove ustanovitve do danes. V tem času so se v našem pgd menjali različni ljudje pri vodenju predsedstva in poveljstva, prav tako so se menjali tajniki, računovodje, člani nadzornega odbora in častnega razsodišča, vsi pa so delovali in še delujejo prostovoljno v pomoč ljudem v stiski ob požarih in drugih elementarnih nesrečah. zdaj je predsednik pgd Vitomarci Franc šoštarič, poveljnik pa Stanko Lovrec ml. PGD Vitomarci je bilo ustanovljeno spomladi 1939 na pobudo udeležencev tečaja sadjarjev in vinogradnikov zaradi potrebe po požarni varnosti. Prvi člani upravnega odbora so bili: - Jakob Lovrenc, Drbetinci -predsednik - Franc Šamperl, Drbetinci - namestnik predsednika - Franc Vojsk, Vitomarci - tajnik - Ludvik Toš, Vitomarci - blagajnik - Alojz Šalamun, Novinci - poveljnik - Jakob Ploj, Drbetinci - gospodar - Jožef Danko, Novinci - strojnik - Franc Ljubec, Novinci - sanitetni referent - Franc Muhič, Drbetinci - član - Konrad čuček, Vitomarci - član Prvi člani nadzornega odbora: - Tomaž Toš - predsednik - Alojz Berlak - namestnik predsednika - Anton Vršič - član V gasilsko četo je bilo takrat vključenih 24 aktivnih in 32 podpornih članov. Sestajali so se po nedeljski rani maši v gostilni ali privatnih hišah. Leta 1941, ob prihodu okupatorja (Nemcev), so četo preimenovali v FFW - Freiwilige Feuerwachte Witmansberg (prostovoljna gasilska straža Vitomarci). Leta 1943 ji je nemška oblast dala opremo za delovanje: 800-litrsko motorno brizgalno Rosenbauer, pripadajočo opremo za reševanje živih bitij izpod ruševin in za gašenje požarov ter prikolico za prevoz opreme. Vpeljali so dežurstvo s konjsko vprego za prevoz opreme v Vi-tomarcih, Drbetincih in Hvale-tincih. V času okupacije je bila »straža« številna, saj njenim članom ni bilo treba služiti vojske. Gasilska oprema je vandrala po vasi od enega do drugega gospodarja. Po vojni je gasilska četa ponovno dobila svoje slovensko ime. Pričelo se je iskanje prostora za gasilski dom in opreme zanj. Te- danji župnik Ivan Alt je gasilcem podaril opremo. Okrajni ljudski odbor je 24. 10. 1952 izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo gasilskega doma. Gasilci so kupili opeko, apno, cement in del ostrešja, preostali material so podarili domačini. Gasilski dom so gradili s prostovoljnim delom gasilcev in domačinov, plačilo je prejel le zidar Vinko Mlinarič. Hrano so prispevale domače gospodinje. Gradnja je potekala v letu 1953, leta 1959 pa so dogradili še 13-metrski stolp. Opeko zanj je podarila Okrajna gasilska zveza Ptuj. Tudi to gradnjo so opravili prostovoljci. Ob otvoritvi novega gasilskega stolpa so razvili gasilski prapor. Prevoz do mesta požara je opravljal Franc Toš s traktorjem kmetijske zadruge, ki ga je ta dala v uporabo kot nadomestilo za uporabo garaže. Leta 1971 so vitomarski gasilci od mariborske vojašnice kupili prvi gasilski avto, drugega pa od PGD Cerkvenjak. Vzdrževanje avtomobilov je bilo drago, zato so leta 1979 od zdravstvene postaje Ptuj kupili kombi in prikolico. Leta 1981 so kupili še 500-litrsko motorno brizgalno Rosenbauer in dve 300-litrski motorni bri-zgalni Tomos z opremo za vse agregate. Denar za nakup opreme so prispevali domačini. Leta 1975 so gasilski dom razširili z večnamensko dvorano. Dotrajan stolp so leta 1996 porušili, na njegovem mestu zgradili garaže, v zgornji etaži pa prostore za potrebe društva (pisarno, kuhinjo). Leta 2000je pgd Vitomarci postalo bogatejše za novo kombinirano gasilsko vozilo Iveco z visokim tlakom. Nakup so omogočili občina in občani. Leta 2004 so kupili še 15 let staro 6600-litrsko - 20 - DRUŠTVA gasilsko avtocisterno od pgd Po-lenšak. Nakup so omogočili delno z lastnimi sredstvi in delno s pomočjo občine. V zadnjih dveh letih se je društvo opremilo še z gasilskimi kombi- nezoni, ognjevarnimi oblekami in zaščitnimi čeladami. Ves čas se posveča izobraževanju svojih članov. Velik poudarek je namenjen delu z mladimi - pionirji na tekmovanjih dosegajo zelo do- bre rezultate. Prav tako je društvo bogatejše za častnike, teh doslej ni bilo v našem društvu. Za to funkcijo so se odločili starejši člani. PGD V PRVI ČETRTINI LETA 2009 Gasilsko društvo je leto 2009 pričelo z obiski občnih zborov sosednjih gasilskih društev, prav tako so nas domača društva povabila na svoje občne zbore. Prvič smo se udeležili tudi občnega zbora na Hrvaškem, v gasilskem društvu Vidovec. Ko smo imeli svoj občni zbor, so se ga gasilci tega društva prav tako udeležili, gasilstvo namreč ne pozna meja. Letošnja praznovanja so se začela z dnevom civilne zaščite. Za praznovanje je bila izbrana naša občina in z njo naša gasilska dvorana. Na ta dan je naše gasilsko društvo prejelo priznanje za lansko pomoč krajanom in bronasto značko civilne zaščite. Nadaljevali oziroma pričeli smo izobraževanje za vodjo skupin in vodjo enot ter gasilske časnike in ta tečaj še traja. Ob velikonočnem praznovanju smo gasilci že tradicionalno izdelali in postavili butaro - presmec pred domačo cerkvijo. V nadaljevanju so se zvrstili občni zbori gasilskih zvez, katerih smo se tudi udeležili. Domačo gasilsko zvezo Trnovska vas-Vitomarci smo letos gostili v naši občini - v bifeju Rola Tatjane Kocmut. Njim pa tudi vsem ostalim članom in članicam, ki se udeležujejo ga- silskih akcij in drugih gasilskih obveznosti, se še enkrat zahvaljujemo. Pred prvomajskimi prazniki smo pred gasilskim domom postavili mlaj, ki sta nam ga letos podarila naš član gasilec Ivo Šilec mlajši in bife Vide Šilec. Naslednji dan smo kresovali na igrišču v Novincih pri Vladu Krambergerju, kateremu se zahvaljujemo za prostor in elektriko. Prav tako hvala vsem, ki ste prispevali material za kresovanje in se prireditve udeležili. V nedeljo, 3. maja, smo imeli v farni cerkvi mašo v čast gasilskega zavetnika sv. Florjana. Udeležilo se je nekaj gasilk in gasilcev v uniformah. Po maši smo se gasilci zbrali v gasilski dvorani ob kozarčku vina. Ob tem se lepo zahvaljujemo gospodu župniku za darovano sveto mašo. Pozdravljamo vas vaši gasilci z gasilskim pozdravom NA POMOČ Predsednik Franc šoštarič ŠOLA - VRTEC Stryrassic park iz Bad Gleichenberga v Avstriji ponuja vstopnice za otroke do vključno 18 let za brezplačen vstop v STRYRASSIC PARK park. Vstopnice dobite v času uradnih ur le na sedežu občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, ker mora biti vsaka vstopnica ožigosana z žigom občine. i n*-y i ^Wii' j iTLy f rlLy STYRASSLC PARK STYRAS51C PARH STYRAS S IC PARH «TV RAS SIC PARK »14 T*ia-n*-il'l«il Ul ««III ! 1 lk* t« lk »k* HlliTVIMUkil likk iklllllfLItl-l Internetna otroška vstopnica , ■^T^ntiiiivi L1 - ,M1 za prosti vstop Za obisk Styrassic parka v Bad Gleichenbergu. Veljavno za enega otroka, ki je prijavljen v tej občini. Vnovčljivo v sezoni 2009 v spremstvu odraslega, ki plača vstopnino. Ma hrbtni strani mora biti žig občine. - 21 - SOLA - VRTEC VSTOP V VELIKO DRUŽINO EKOVRTCEV V letošnjem šolskem letu je bil naš celostni projekt živali in mi. Za to smo se odločili iz preprostega razloga. Živali so del našega vsakdana, pa naj bo to doma, v vrtcu, na cesti ali kjer koli. Učimo se živeti z njimi, jim zagotavljati čim boljše življenjske razmere in ohranjati naravo v takšni obliki, kakršna lahko živalim nudi varno zavetišče. odnosu do narave, ki je divjim živalim edini življenjski prostor in ga moramo ohraniti v kar se da neokrnjeni obliki. V letošnjem aprilu, na svetovni dan Zemlje, so otroci obiskali Lovski dom Vitomarci, kjer sta jih pričakala lovec in lovka in jim razkazala lovski dom z okolico. S seboj sta imela nekaj pre-pariranih divjih živali, ki so jih NAMEN IN CILJI: - Otroke naučiti pravilnega odnosa do živali. - Otroke, vzgojiteljice in starše naučiti sprejemati živali kot živa bitja, ki prav tako čutijo in potrebujejo našo ljubezen in skrb. - Spoznati in spoštovati živali ter ohranjati njihov življenjski prostor. - Spoznati, da lahko z živalmi prav tako delimo skupni življenjski prostor. V okviru tega projekta smo se povezali z lovcem. V lanskem oktobru smo mu pomagali pri izdelavi krmišča za fazane, pozimi pa smo krmišče pridno oskrbovali s koruzo. Lovec nas je podučil o pravilnem obnašanju v gozdu oziroma naravi - da se v gozdu ne kriči in na kakršen koli drug način ne ogroža divjih živali. Podučil nas je tudi o otroci z navdušenjem opazovali in prepoznavali ter se podučili o njihovi prehrani. Šolsko leto smo v vrtcu zaključili s slovesno prireditvijo in podpisom ekolistine. S tem podpisom je tudi vrtec Vitomarci uradno potrdil pristop k nacionalnemu projektu Ekošola kot način življenja. Za ekoznak vrtca Vitomarci smo izbrali belo marjetico na zeleni podlagi. Moto ekovrtcev se glasi: »Naše najmlajše želimo vzgojiti tako, da bi skrb za naravo in okolje postala sestavni del našega življenja.« Želimo si, da ta moto postane del nas vseh. Prireditev smo pričeli z dvigom ekozastave in ekohimno vrtca Vitomarci - Ekomalčki. Zastavo smo pridobili po dveh letih napornega dela, ko smo prehodili vseh sedem korakov za njeno pridobitev. Ta zastava bo vrtcu vidno državno in mednarodno priznanje za okoljsko delovanje. Sledil je program z recitacijami, pesmicami in dramatizacijo. Med gosti so se prireditve udeležili tudi ravnateljMirko Žmavc, župan Franci Krepša in Dane Katalinič, član programskega sveta Ekošola kot način življenja. Slednji nam je spregovoril o pomenu zgodnjega naravoslovja v vrtcu in ekologije v današnjem času. Ob zaključku smo vse zbrane povabili k ogledu ekokotička in sadnemu prigrizku. VSAK IZMED NAS JE KOT DROBNA BELA MARJETICA. LEPO IN ZDRAVO BOMO ŽIVELI LE, ČE BOMO »POKOSILI« VSE SLABE RAZVADE, KI ZASTRUPLJAJO NAŠ PLANET IN NAM SKORAJ NEVIDNO IN VSE PREVEČKRAT NEZAVEDNO ŠKODUJEJO. BODIMO EKO! LE NOTRANJE BOGAT ČLOVEK, KULTUREN IN PLEMENITO SAMOZAVESTEN SPOŠTUJE ŽIVLJENJE VSAKEGA ŽIVEGA BITJA. IN TAKEGA ČLOVEKA POMAGA GRADITI EKOVRTEC. Koordinatorica ekoprojekta: Mateja Gavez Vzgojiteljici: Darja Mar, Marjana Horvat - 22 - Obisk Pekarne Ptuj 26. marca smo imeli organiziran tehniški dan. Učenci 4. in 5. razreda smo se odpravili na ogled pekarne na Ptuju. V pekarni nas je pričakala gospa Pišek. Najprej nam je povedala nekaj zanimivosti o zgodovini pekarne, potem pa nam je raz-kazala obe nadstropji. Videli smo velike naprave za izdelavo testa, različne peči in dva peka, ki sta oblikovala hlebčke kruha. Zanimivo mi je bilo, ko je ga. Pišek povedala, da lahko v eni uri naredijo 1200 krofov in na dan spečejo 3200 žemljic. Za vse izdelke porabijo mesečno velike količine moke. Po končanem ogledu smo se vsi razveselili sveže pečenih pic. Tjaša Kocmut, 4. b Najpomembnejši nastop mojega življenja Nastopam v otroški gledališki skupini Ostržki. 26. marca smo se nastopajoči odpravili na srečanje otroških gledaliških skupin v Sv. Trojico. Naša mentorica Andreja Černel nam je pred nastopom dala še zadnja navodila, da moramo govoriti glasno in razločno. Nastopili smo prvi. Naša igrica je imela naslov Otok sreče. Za glasbeno spremljavo je poskrbela Mateja. Igrico smo uspešno odigrali, zato smo bili vsi zelo zadovoljni. Naša mentorica je po nastopu dobila rožo. Na koncu smo Mateji zapeli pesmico, ker je praznovala rojstni dan. David Pavlas, 4. b ŠOLA - VRTEC SPISI Policist Leon svetuje V šoli nas je učence 5. razreda večkrat obiskal policist, da nam svetuje za našo večjo varnost. Seznanjal nas je z različnimi zgodbami ter pravilnim obnašanjem v prometu in drugje. Dobili smo delovne zvezke, kjer smo pridno reševali naloge in sodelovali. S policistom smo govorili o različnih temah, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju. To so bile oblike nasilja, vandalizem, droge, pirotehnika, tatvine, varnost v prometu in druge. Posebej nas je opozarjal na nevarnosti in kako se jim lahko izognemo. Ker smo se o takih stvareh učili v šoli pa tudi doma sem se o njih pogovarjal, mi je bilo veliko stvari že znanih. Veliko je bilo tudi novega, poučnega in pomembnega za našo varnost. Ugotovil sem, da lahko sam največ naredim za svojo varnost, če upoštevam predpise, s pravilnim obnašanjem in upoštevanjem navodil staršev in učiteljev. Mario Kramberger, 5. b zgodilo se mi je ... (pripoved o dogodku) To se mi je zgodilo v šestem razredu. Takrat sem še hodila na vitomarško šolo. Imeli smo športno vzgojo. S sošolko Tamaro Kobale sva igrali odbojko. Bilo je zelo zabavno. Naenkrat pa je žoga priletela v moj prst in začutila sem bolečino. Hitro sem šla na stranišče in dala prst pod vodo. Bolečina pa ni izginila. Videla sem, da je prst malo upognjen, in sploh ga nisem mogla gibati. Mislila sem, da bo čez čas boljše. Ampak zelo me je bolelo in sem poiskala mamo. Takoj sva šli k zdravniku. Grozno sem se počutila in zelo me je bilo strah. Pri zdravniku so mi prst obvezali in dali opornico. Naslednji dan me je še vedno zelo bolelo in z mamo sva šli ponovno k zdravniku. Zdravnica mi je odvezala prst. Bilo je strašno. Prst je bil moder in komaj se še mi je držal na roki. Poslali so me na slikanje. Mislila sem, da je zvit ali pa kaj takega, a je bil zlomljen. Pri drugem zdravniku so mi potem dali dve veliki, strašni injekciji. Zelo je bolelo. Nato so nekaj delali z mojim mezincem, nisem gledala zraven. Mislila sem, da mi ga bodo ravno izpulili. Bila sem srečna, ko je bilo konec in sem šla domov. Čez en teden sem imela pregled in spet so mi slikali prst. A ni bil dobro. Rekli so, da moram čez nekaj ur priti nazaj. Ta čas sva šli z mamo domov. Doma sem jokala, ker me je bilo strah, kaj mi bodo naredili. Želela sem si, da ura nikoli ne bi bila štiri. Ob štirih popoldne sva šli z mamo nazaj k zdravniku. Ule-gla sem se na tisto mizo in v žilo so mi dali majhno injekcijo, da sem zaspala. Najprej sem postala omotična in potem sem počasi zaspala. Čez pet minut je bilo konec. Zbudila sem se. Prst je bil lepo obvezan in imela sem opornico. Tisti mesec z opornico je bil težak. Nisem mogla delati vsega. Na srečo sem imela zlomljen prst na levi roki in sem lahko vsaj pisala. Čez en mesec sem šla k zdravniku, da mi snamejo opornico. Bilo me je strah, da spet ne bo dobro. A na srečo je bilo. Malo smešno sem se počutila, ker sem se že navadila na opornico. Prsta nisem mogla premikati. Čez tri dni sem ga že lahko. - 23 - ŠOLA - VRTEC Bila sem zelo vesela. Upam, da se mi kaj takega ne zgodi nikoli več. Vesela sem, da se je lepo končalo. Od takrat sem pri odbojki in športih z žogo previdnejša. Sara zagoršek, 8. b Peka kruha Poznamo več vrst kruha. To so rženi, mlečni, graham, polbe-li, črni, polnozrnati, domači, žemljice, sadni in korenina. Moja mama peče kruh doma. Najprej si pripravi moko sobne temperature, doda mlačno vodo, kvas in sol. zamesi testo in ga da vzhajat. Medtem ko vzhaja, pripravi peč. Ko je kruh dovolj vzhajan in peč dovolj topla, ga da v peč. Peče ga dobro uro. Kruh, ki ga speče moja mama, je zelo dober. Nika Berlak, 5. b Peka kruha Pri babici sem se pozanimal, kako poteka peka kruha doma. Ona ima veliko izkušenj, saj ga peče že od rane mladosti. Najprej v pripravljeno posodo presejemo moko. Pripravimo kvas, na njega nalijemo mlačno vodo, dodamo dve žlici sladkorja in malo moke. Dovolj vzhajani kvas pomešamo v moko. Dodamo štiri žlice soli, mlačno vodo in zamesi-mo testo. Vodo si dolivamo po potrebi. Dovolj gosto za-meseno testo razrežemo na tri dele. Vsak del posebej na mizi še enkrat dobro pregne-temo in oblikujemo v kolač. Nato jih damo v pripravljene posode, pokrijemo in počakamo približno eno uro, da testo vzhaja. Medtem zakurimo krušno peč s suhimi vejami (pušelj). Žerjavico potisnemo na vsako stran peči. Da je dno peči čisto in brez pepela, ga pometemo z metlo. V dovolj vročo peč damo kolače. Vrata na peči zapremo in počakamo eno uro. Ko je kruh pečen, ga vzamemo iz peči in počakamo, da se ohladi. Meni je kruh , pečen doma v krušni peči, zelo dober. Mario Kramberger, 5. b Zimska šola v naravi Učiteljica nam je povedala, da gremo 6. 3. 2009 v zimsko šolo v naravi na Ribniško kočo. Vso opremo sem si sposodil od bratranca. Odhod smo imeli ob 8.30. Na Ribniško kočo smo se peljali dve uri. Ko smo prispeli do koče, smo najprej dobili sobe. Mi dečki smo bili skupaj z dečki iz Cerkvenjaka. Najprej smo imeli kosilo, nato pa smo šli smučat na majhen hrib, kjer so nas najprej razvrstili v skupine. Jaz sem bil razvrščen v prvo skupino. Vsak dan smo smučali pet ur, ob večerih pa smo imeli tudi predavanja. Prvo predavanje smo imeli o gorski reševalni službi, nato pa še o astronomiji, turnem smučanju in o Pohorju. En večer smo imeli Pokaži, kaj znaš. Naša skupina je naredila piramido. Učiteljice so nam obljubile, da bomo šli na pohod. Šli smo na Jezerski vrh in do Ribniškega jezera. Tudi igrali smo se veliko. zadnji večer pa ples! Na Ribniški koči je bilo zelo lepo. Naučili smo se smučati. Marsel Hojnik, 5. b ŠOLSKI EKOPROJEKT V tem šolskem letu smo v okviru ekoprojekta namenili velik poudarek temi zdravo življenje. Vsi učenci so se seznanili o zdravi in nezdravi hrani v na- šem vsakdanjem življenju -kakšna je zdrava hrana in kako lahko s prehrano ohranjamo in krepimo svoje zdravje. Na to temo smo izdelovali različne plakate, iskali pregovore o zdravju, sestavili prehransko piramido, iz različnega sadja pripravili sadne solate in napitke, iz različnih materialov izdelovali sadje in zelenjavo, pripravili različne namaze, pekli kruh, ustvarjali risbice na to temo, si ogledali pekarno in tržnico na Ptuju, organizirali predavanje za starše, posadili ekološka sadna drevesa ... Pomembno opozorilo pri tej temi je bilo tudi to, da ob prehranjevanju ne smemo pozabiti na svoje zobe. za to poskrbi šolska zobna asistentka, ki nas redno obiskuje. Skupaj smo se strinjali s trditvijo: »Jej petkrat na dan čim boljraznoliko hrano, pa bo želodček tvoj poln in telo vedno zdravo.« Ob vsem tem smo tudi zbi- - 24 - rali star papir, odsluženo elektronsko in električno opremo, izdelovali različne izdelke iz odpadne embalaže, izdelovali ekovoščilnice, skrbeli za čisto okolico šole in čistočo v kraju ... Suzana Klasič ŠOLA - VRTEC Sedemindvajsetega maja je v šolo prišel gozdar. Bil je teden gozdov. Prišel je zato, da smo posadili brezo, ki jo je prinesel s seboj. Najprej nam je v razredu pripovedoval o drevesih in DREVO LETA nas seznanil z drevesom in živaljo leta, z brezo in klopom. Ker smo najstarejši učenci na šoli, nam je pripadla čast saditve. Odpravili smo se na dvorišče. Ker je deževalo, smo s saditvijo pohiteli. Hišnik je že zjutraj izkopal luknjo, zato smo drevo samo posadili in zakopali. Na koncu smo se še fotografirali za časopis - občinske novice. Preden nas je gozdar zapustil, je še naročil, kako moramo skrbeti za brezo. Eva Fekonja, 6. b - 25 - OSTALI PRISPEVKI Joga je dandanes vsem poznana, saj je že skoraj modni trend. Razširila se je po vsem svetu, v prav vse kotičke, najbolj pa v velikih mestih, kjer najdemo tudi po več različnih joga centrov. A kaj je sploh joga? To, kljub njeni odmevnost, le malokdo ve. Joga namreč niso le fizične vaje, imenovane asane, kot jih poznajo mnogi. Joga je celovit zdravstveni sistem, ki poteka na fizični, mentalni in duhovni ravni in v prevodu pomeni »združiti«. Je način življenja, ki uravnoveša in harmonizira telo, duha in um ter obrača človeka k svoji notranjosti, da ozavesti sebe, druge ljudi in življenje nasploh. Joga je znanost, ki je stara že več tisoč let ali, kakor pravijo - stara je toliko, kot je star človek, in se je z vzhoda prenesla tudi k nam na zahod. Povezana ni z nobeno religijo, kar ji zagotavlja univerzalnost, da jo lahko vadi prav vsak človek, ne glede na to, od kod izvira, kakšen je njegov materialni status, ne glede na njegovo religijo, spol, raso, kulturo in tradicijo, ter celo spodbuja ljudi k ohranitvi njihove kulture in tradi- JOGA cije, ki dandanes na žalost izgublja svoj pomen. Joga torej združuje vse ljudi in spoštuje prav vsakogar, saj je vsak v bistvu le človek in prav vsak človek na svetu si želi zdravja, miru in harmonije. Obstaja veliko vrst in različic joge, kombinirajo jo s pilates vajami, plesnimi vajami, aerobiko in drugim, vendar s tem izgublja svojo originalnost in prvotni namen. Njeni zdravilni učinki so znanstveno potrjeni, saj ohranja zdravo hrbtenico skozi vse življenje, z njo si pomagajo ljudje s previsokim ali prenizkim krvnim tlakom, pomaga pri srčno-žilnih boleznih, zvišanem holesterolu, glavobolu in migrenah, nespečnosti, psihosomatskih boleznih, sproščanju napetosti v križu, sklepih, vratu, zelo učinkovita je pri prebavnih motnjah, menstrualnih težavah, debelosti, zaprtosti, njena vadba in način življenja znižujeta krvni sladkor, zelo priporočljiva je tudi pred in celo med nosečnostjo, saj olajša porod in tudi težave s hrbtenico in sklepi med nosečnostjo. Pri vadbi se uravnoveša telo hkrati z umom in to poteka spontano, v sebi imamo namreč moč, da se pozdravimo ali uničimo. Tesno je torej povezana s spremembo načina življenja, z opuščanjem starih, slabih navad, ki škodijo telesu, ter zdravim, novim načinom razmišljanja zase in za druge. Če želimo videti učinke, moramo vaditi redno, vsak dan, najboljše so jutranje ure na tešče, in seveda vztrajati z vadbo dalj časa. Vsaka asana ima svoj zdravilni učinek, vsaka stimulira določeno skupino organov, pospešuje prekrva-vljenost in odpravlja blokade na določenih mestih. Za vsako vajo so točno definirani ciljni organi, na katere deluje, ob katerih boleznih pomaga in v katerem primeru je ne smemo izvajati. Joga je znanost, njena vadba stimulira posebna energijska središča v telesu in odpravlja blokade, ki si jih podzavestno ustvarjamo s svojimi mislimi, skrbmi, strahovi, kompleksi, jezo, občutki manjvrednosti, sodbami, zamerami, slabimi spomini in drugimi negativnimi čustvi. Zato nas uči tudi, kako te negativne lastnosti, ki uničujejo nas in ljudi okrog nas, najprej ozavestiti, kajti večina jih poteka nezavedno, ter nato transformirati v zdravo, pozitivno razmišljanje. Joga nam osvetli pogled na življenje in nas nagovarja k temu, da drugim ne škodujemo niti v mislih, kaj šele v besedah in dejanjih, nam privzgaja sočutje in nenasilje do vseh živih bitij, hvaležnost in skromnost nasproti življenju, v srcu pa vzbuja trajno radost. Joga ima osem težavnostnih stopenj in osnova joge je pravilno, jo-gijsko dihanje. To je globoko dihanje, pri katerem ozavestimo vsak svoj vdih in izdih. Gre za trebušno dihanje in ne po- - 26 - OSTALI PRISPEVKI vršno dihanje, ki smo ga vajeni v vsakodnevnem stresnem življenju. Ob vdihu razširimo trebuh navzven in ob izdihu se trebuh vrne v izhodiščno točko. Takšno dihanje sprošča telo in um in je osnova vsake vaje, saj ob vsaki spremembi položaja izmenjamo vdih in izdih v skladu z navodili. V naši jogijski skupinici, kjer se dobimo vsak petek ob 20. uri v Hvaletincih 2, poteka vadba po več stopnjah. Naj-prejse globoko sprostimo. Sproščanje je poleg dihanja ena izmed ključnih stvari. Najprej se mentalno sprostimo, odvržemo vse vsakodnevne misli in skrbi, saj šele mentalna sproščenost vodi v fizično sproščenost. Nato izvajamo posebne dihalne vaje, da se naše telo prekrvavi in napolni s kisikom. Izvajamo tudi vaje za koncentracijo, ki imajo spet svoj pomen v vsakodnevnem življenju. Nato preidemo na fizične vaje, določene so zasnovane tako, da vztrajamo v položaju, nekatere pa ponovimo večkrat. Gre za raztezanje mišic, kosti, do najglobljih plasti našega telesa, ki se jih ne moremo dotakniti z vsakodnevno fizično aktivnostjo. Včasih demonstriram tudi kakšno novo tehniko, ki jo sčasoma usvojimo. Obstaja tudi več različic vaje, tako da si vsak sam prilagodi težavnost in se maksimalno potrudi. Joga ni šport in tudi ni tekmovalna. V moji skupini so tako ljudje vseh generacij, od najmlajših do najstarejših. Vadbo sklenemo s ponovnim sproščanjem, nato pa si postrežemo z zeliščnim čajem. To je kratka predstavitev joge, primerne za vsakogar, tako da ste vabljeni. Kadarkoli se lahko priključite in se sami prepričate o njenih blagodejnih učinkih. Avtorica besedila in fotografij: Vesna Forštnerič DRUŽINSKO SREČANJE JOSECKINIH IZ BUKOSAKA V soboto, 9. maja 2009, se je v gostišču Šeneker v Spodnjih Ivanjcih zbrala družina Feko-nja, po domače Jošečkini iz Bukošaka. Ideja o družinskem srečanju se nam je porodila, ker nas povezujejo skupne korenine, a vendar se mnogi med nami, še posebno mlajša generacija, ne poznamo. Imeli smo srečo z vremenom in tako nam je prelepo vreme še dodatno izboljšalo že tako dobro razpoloženje. Seveda ni šlo brez dobre hrane, pijače in glasbe. Za odlično glasbo sta poskrbela Branko in Matjaž in mnogi izmed nas smo se z veseljem zavrteli. Na srečo imamo tudi v družini polno muzikantov, tako da nam dobre glasbe ni manjkalo niti minuto. Najstarejši udeleženec, Štefan, ki šteje kar 85 let, je z ve- seljem zaigral na harmoniko, najstarejša sorodnica, Anika, ki ima kar 89 let, pa se družinskega srečanja žal ni mogla udeležiti. Najmlajša udeleženka je bila Zala, ki takrat še ni dopolnila 4 let. Naše srečanje je uspelo po načrtih, zato sporočamo, da ne pozabite, da smo lahko večkrat ena velika družina. Za konec pa še to: »Obstojata dva stebra, na katerih naj slonijo družinska srečanja: to sta poslušanje in sočutje.« Maja Maurer - 27 - OSTALI PRISPEVKI KNJIŽNICA IVANA POTRČA PTUJ NA SPLETNEM PORTALU NAJLEPŠIH EVROPSKIH KNJIŽNIC Na nedavno objavljenem spletnem portalu »Knjižnične zgradbe«, ki ga najdemo na naslovu http://www.librarybu-ildings.info/, so predstavljene najlepše knjižnice Evrope, med šestimi slovenskimi splošnimi knjižnicami pa je tudi Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Osnovna ideja projekta, le-ta še ni zaključen, je povezati podobe evropskih splošnih knjižnic, ki predstavljajo zgled dobre prakse na področju arhitekture in oblikovanja knjižničnega prostora in zgradbe. Knjižnice so predstavljene kot reprezentančni objekti, kot urbanistični in umetniški dosežki. Cilj portala je predstavitev obstoječih izvirnih rešitev na področju zasnove in oblikovanja knjižnic ter spodbujanje idej in novih konceptov pri oblikovanju knjižničnega prostora. Knjižnice so predstavljene kot večnamenski prostori, središča znanja in informacij ter kot kraj, ki zadovoljuje izjemno heterogene potrebe in interese uporabnikov. Predstavljenih je skupno 63 evropskih knjižnic iz Belgije, Hrvaške, Danske, Estonije, Finske, Irske, Latvije, Litve, Norveške, Portugalske, Slovenije, Španije in Švedske. Slovenske knjižnice predstavljajo knjižnice Domžale, Kobarid, Grosuplje, Šentjur, Novo mesto in seveda Ptuj. Spletni portal omogoča iskanje po zemljevidu, motivu, deželi, arhitektu ter članku o posamezni knjižnici. Naj ob tem dodamo, da so upravljalci spletnega portala točno določili merila in motive, ki jih knjižnice, ki želijo sodelovati v projektu, morajo posredovati. Upoštevali pa so tudi, da se knjižnični prostor nenehno spreminja, da gre za živ organizem, ki se vedno bolj usmerja k bralcu in na nek način tudi vpliva na prostorske rešitve lokalne skupnosti, v kateri deluje. Janko Levanič - Pogled iz balona Ptujska knjižnica je predstavljena kot knjižnica, ki pokriva področje s skoraj 70.000 prebivalci iz šestnajstih občin širše ptujske regije. Predstavljena je tudi kratka zgodovina Malega gradu, ki je v arhivskih virih prvič omenjen leta 1376, raziskave pa so pokazale, da je jz del Malega gradu nastal že v 12. stoletju. Mali grad so kasneje večkrat prezidali, najtemeljiteje ob koncu 16. in 17. stoletja ter po letu 1773, ko so ga prevzeli Attemsi. Sredi 19. stoletja je bil v njem sedež okrajnega glavarstva, pred drugo svetovno vojno pa ga je imela v lasti družina Pon-gratz. Po vojni so bila v njem najemniška stanovanja, leta 1985 pa se začnejo prizadevanja za prenovo Malega gradu za potrebe knjižnice. Slednja se zaključijo leta 2000, ko se vsi oddelki ptujske knjižnice združijo pod eno streho na Prešernovi ulici 33-35. Na portalu sta predstavljeni tudi notranja organizacijska shema knjižnice in omenjene knjižne dragocenosti, kot so inkunabule, Dalmatinova biblija, Slava Vojvodine kranjske, Moskovski zapiski, pa tudi zbirka notnih rokopisov iz sredine 18. stoletja. Knjižnico sta zasnovala arhitekta Aleksander Grebenšek in Marjan Berlič, notranjo opremo pa je načrtoval Miran Lasič. Sledi osnovnim arhitekturnim idejam oziroma načelom kako dati kulturnemu spomeniku novo namembnost in združiti kulturno dediščino z zahtevami sodobne bibliotekarske stroke ob upoštevanju strogih spomeniško-varstvenih pogojev. Janko Levanič - Pogled iz balona Umestitev na portal »Knjižnične zgradbe« je veliko priznanje za ptujsko knjižnico in seveda za vse občine ustanoviteljice in pogodbenice, ki jih knjižnica pokriva s svojo dejavnostjo. Vabimo vas, da si spletni portal ogledate, tisti, ki pa želite vedeti še kaj več pa lahko vzamete v roke knjigo Željka Kozinca Vrata v vse čase, Podobe splošnih knjižnic v Sloveniji, kjer boste našli obširnejši članek tudi o Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj mag. Matjaž Neudauer - 28 - OSTALI PRISPEVKI NOVOSTI V CESTNOPROMETNIH PREDPISIH 14. januarja 2009 je v gasilskem domu Vitomarci potekalo brezplačno izobraževanje na področju cestnoprometnih predpisov, katerega je organiziral Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj v sodelovanju z Avto šolo Prednost in Občino Sveti Andraž v Slovenskih goricah. PredavateljJanez Strelec je predstavil novosti iz Zakona o varnosti cestnega prometa in v predavanju zajel teme, kot so vožnja v križiščih s krožnim prometom, vožnja po avtocesti, vožnja kolesarjev, železniški prehodi in opremljenost pešcev v nočnem času. Novi zakon o varnosti cestnega prometa, ki je začel veljati že v letu 2008, naj bi prinesel več varnosti ranljivejšim udeležencem v prometu (pešci, kolesarji), večja pooblastila občinskim redarjem, povečana so tudi pooblastila policistom za najhujše kršitelje. Novi zakon je določil tudi ostrejše kazni. ALI STE VEDELI: - če nimate ustrezne zimske opreme v zimskem času, boste kaznovani z globo 120 €; - če ste zaradi neustrezne zimske opreme povzročitelj zastoja prometa, boste kaznovani z globo 400 €; - za kolesarje, stare do 14 let, je obvezna čelada; - če na kolesu prevažate otroka do 8 let, mora otrok imeti čelado in biti v sedežu, primernem starosti, s stopalkami za noge in varnostnim pasom; - če ni pločnika, hodijo pešci ob levem robu vozišča, skupina pešcev pa hodi ob desnem robu vozišča; - pešec, ki hodi ob neosvetljenem vozišču, mora imeti ponoči belo svetilko ali odsevni jopič ali kakšno odsevno telo; - skupina pešcev ponoči - spredaj in zadaj svetilka z belo svetlobo. Povzetek izobraževanja pripravila: Alenka Vršič KAZNI ZA PREKORAČITEV HITROSTI V NASELJU Km /h Višina globe Kazenske točke Druge sankcije Do 10 80 € / / Od 10 do 20 250 € 3 / Od 20 do 30 500 € 5 / Od 30 do 50 1000 € 9 Prepoved vožnje motornega vozila Nad 50 1000 € 18 Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja KAZNI ZA PREKORAČITEV HITROSTI ZUNAJ NASELJA Km /h Višina globe Kazenske točke Druge sankcije Do 20 60 € / / Od 20 do 30 120 € 3 / Od 30 do 40 240 € 5 / Nad 40 380 € 9 Prepoved vožnje motornega vozila KAZNI ZA PREKORAČITEV HITROSTI V NASELJU - POSEBEJ ZAV. OBMOČJA Km /h Višina globe Kazenske točke Druge sankcije Do 10 250 € 3 / Od 10 do 20 500 € 5 / Od 20 do 30 1000 € 9 Prepoved vožnje motornega vozila Nad 30 1000 € 18 Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja KAZNI ZA PREKORAČITEV HITROSTI NA AVTOCESTI Km /h Višina globe Kazenske točke Druge sankcije Do 20 50 € / / Od 20 do 30 100 € / / Od 30 do 40 150 € 3 / Od 40 do 50 200 € 5 Nad 50 300 € 9 Prepoved vožnje motornega vozila KO PIJES NE VOZI, KO VOZIŠ NE PIJ Promili Višina globe Kazenske točke Druge sankcije Do 0,5 180 € 3 / Od 0,5 do 0,8 450 € 7 / Od 0,8 do 1,1 570 € 9 Za voznike začetnike pridržanje za 6-12 ur Od 1,1 do 1,5 950 € 10 Pridržanje za 6-12 ur in prepoved vožnje MV Nad 1,5 950 € 18 Pridržanje za 6-12 ur in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - 29 - OST/ULI PRISPEVKI KLOP - ŽIVAL LETA Klopi so poleg pršic, najmanjši pajkovci. So paraziti ljudi in živali, ki sesajo kri. Razširjeni so po vsem svetu. Prenašajo vrste mikroorganizmov, ki pri ljudeh povzročajo različne bolezni. klop Ixodes ricinus Značilnosti Odrasel klop je velik 2-3mm. Samci so očitno manjši kot samice. Samica je lahko velika tudi več kot 10mm, ko se napije krvi. Glava, oprsje in zadek so združeni v neke vrste meh. Odrasli klopi in nimfe imajo 4 pare nog medtem, ko imajo ličinke 3 pare nog. Ob ustnem delu imajo klopi posebno oblikovane izrastke s katerimi vbadajo v kožo. Zobci na tem delu so zasukani nazaj, da se čvrsteje pritrdi na kožo gostitelja. Večina klopov nima oči, ampak čutne dlačice na površini telesa in nog. Ti čutilni organi pomagajo klopu poiskati primernega gostitelja. Klopi vrste Ixodes ricinus se hranijo od marca do oktobra. Aktivnejši so pozno spomladi in zgodaj jeseni. Gostitelja zaznavajo s čutnimi dlačicami, ki zaznavajo spremembe v koncentraciji plinov v zraku, temperaturi in tresljajih v okolici. Gostitelji so lahko ptiči, sesalci in človek. Razširjenost Klop je razširjen po vsej Evropi. Najdemo ga lahko na Britanskem otočju in Skandinaviji in tudi ob Sredozemskem morju. Prebiva v prizemnem sloju na nizkem rastju. Pogost je na pašnikih in travnikih. Bolezni povezane s klopi Klopi lahko prenašajo različne infekcijske bolezni. Pri nas sta najpomembnejši klopni me-ningoencefalitis in Lymska bo-relioza. Lymska borelioza Najpogostejši zgodnji znak, ki ga opazimo, je sprememba na koži v obliki rdečine - eritema (slika2), ki se pojavi od nekaj dni do nekaj tednov po okužbi, vendar ne pri vseh okuženih. Rdečina nato v sredini bledi, rdečkast rob pa se širi kot kolobar po koži lahko nepravilnih oblik in različne velikosti. Lahko tudi srbi ali peče. Nekateri imajo ob tem tudi druge znake bolezni: slabo počutje, utrujenost, bolečine v mišicah, nekoliko povišano telesno temperaturo. Da bi se izognili kasnejšim pojavom bolezni, je treba ob pojavu kožnih sprememb čimprej k zdravniku, ki bo začel bolezen takoj ustrezno zdraviti z antibiotikom. Drugi zgodnji pojavi bolezni, ki pa se pojavijo čez nekaj tednov do mesecev so lahko: prizadetost živčevja, prizadetost srca in prizadetost sklepov ali mišic ter oči. Nato sledi daljše obdobje, tudi več mesecev ali let, ko bolnik nima posebnih težav, nakar se lahko pojavijo znaki poznega bolezenskega obdobja, ko pride do prizadetosti enega ali več organov (živčevje, sklepi, koža, oči,...). eritem zdravljenje borelioze poteka z antibiotiki in je večinoma zelo uspešno, še posebej če začnemo zdraviti čimbolj zgodaj. Cepiva za boreliozo še ni na voljo. Prebolela bolezen ne zapušča imunosti zato je ponovna infekcija možna. Kožna sprememba na mestu ugriza klopa, ki se pojavi takoj ali v nekaj urah in traja le nekaj dni, ni znak okužbe ampak toksične ali alergijske reakcije na izločke klopa. Tega pojava ni treba zdraviti z antibiotikom. Klopni meningoencefalitis je bolezen, ki jo povzroča virus. Večinoma poteka brez simptomov kot blaga vročinska bolezen ali pa z znaki vnetja možganskih ovojnic. Klopi, ki prenašajo povzročitelja te bolezni so v glavnem v srednjem in severnem delu države. Tipičen potek bolezni osrednjega živčevja pa se kaže večinoma v dveh fazah: 1. po enem do dveh tednih po okužbi se lahko pojavijo znaki prehladnega obolenja, vročina, glavobol, bolečine v mišicah in trebuhu, driska,...Nato nastopi obdobje brez simptomov, ki traja od dneva do treh tednov, ko nastopi 2.faza. 2. pojavijo se znaki prizadetosti centralnega živčevja: vročina in glavobol,bruhanje, trd tilnik. Lahko tudi motnje zavesti, ravnotežja,vedenja, krči,ohromitve mišic. Bolezen v večini primerov mine brez posledic, pri nekaterih pa lahko dlje časa ostanejo prisotni glavoboli, motnje koncentracije, slabo počutje. Pomembno je, da lahko bolezen skoraj100% preprečimo s cepljenjem. Cepivo je varno, cepi se 3-krat v določenih časovnih presledkih, nato se na 35 let prejme poživitveno dozo. za cepljenje se pozanimajte na območnih zavodih za zdravstveno varstvo. - 30 - OSTALI PRISPEVKI Erlihioza V Sloveniji je Erlihioza še zelo redka bolezen; povzročajo jo okrogle bakterije, ki jih na nas prenašajo klopi. Bolezen se ne pojavlja le pri ljudeh, temveč tudi psih, ovcah in konjih. Tri četrtine okuženih ne zboli. Tisti, pri katerih pa se bolezen pojavi, zbolijo 7 dni po okužbi. Bolniki imajo bolečine v mišicah in sklepih, vročino, glavobol, mrzlico. Bolezen je lahko tudi težka in prizadene več organov. Cepiva še ne poznamo, uspešno pa je zdravljenje z antibiotiki ter uživanje mleka in mlečnih izdelkov! Preventiva Klop, ki pride na človeka potrebuje nekaj ur, da se prisesa, saj išče mesta, kjer je koža tanjša. Najpogosteje ga prisesanega najdemo ob kolenih, pazduhah, osramju, za ušesi in v lasi-šču. Sam klopov vbod nas ne boli, zato ga ponavadi tudi pozno opazimo. Pri sesanju se nato povzročitelji bolezni prenesejo v telo. Klopa je potrebno odstraniti čimprej, čeprav je večja verjetnost okužbe šele po 24. urah. Klopa najbolje odstranimo s posebno pinceto, ki se lahko kupi v lekarnah. Primemo ga tik ob koži in počasi vrtimo v nasprotni smeri urnega kazalca dokler, ugriz ne popusti. Nikoli ne dajemo na klopa olja, alkohola ali drugih tekočin, da bi ga zadušili, ker s tem povečamo verjetnost okužbe (klop v agoniji spušča večje količine sokov v rano). V kolikor nam v rani ostane glava klopa, kar se rado zgodi, če ga skušamo izvleči na silo, moramo le-to tudi odstraniti. Pomembno: • nosimo svetla oblačila, da klopa lažje opazimo, • obujmo visoko obuvalo, hlačnice naj bodo dolge in za-tlačene v obuvalo, tudi rokavi naj bodo dolgi, • na glavi imejmo pokrivalo, • na kožo nanesimo repelente, ki s svojim vonjem odvračajo klope, • na obleko lahko nanesemo sredstva, ki klopa ubijejo, • po prihodu domov se stuši-ramo in dobro pregledamo, • najdenega klopa takojod-stranimo, mesto vboda pa razkužimo. Po publikaciji Zavoda za gozdove Slovenije povzela Aleksandra zorec Trenutno je ena izmed pobud za zmanjšanje porabe električne energije tudi menjava klasičnih žarnic z varčnimi (žarnicami) sijalkami. Z vidika proizvodnje električne energije, ki je v večini primerov okoljsko obremenjujoča, je to potrebno, a imajo vseeno tudi varčne sijalke eno slabo lastnost. Varčna sijalka sodi v kategorijo nevarnih odpadkov, saj vsebuje živo srebro. Pri pravilni uporabi, shranjevanju in odstranjevanju je nevarnost za ljudi in okolje neznatna. V nasprotnem primeru pa lahko kvarno vpliva na zdravje ljudi in okolje. Potrebno je le nekoliko bolj previdno ravnanje, ko preneha delovati oz. če se slučajno razbije. To se je pa zagotovo zgodilo komu tudi z živosrebrnimi termometri oz. merilci pritiska z živosrebrnim stolpcem. Torej uporaba je iz okoljskega vidika vsekakor nujno potrebna, hkrati pa je potrebno pazljivo in primerno ravnanje v primeru VARČNE SIJALKE! razbitja, oz. ob izteku življenjske dobe. V primeru razbitja: Poskrbite, da se otroci in živali izogibajo področja razbitja in pustite okna odprta za vsaj 15 minut, da se hlapi prezračijo. Ostanke počistite s pripomočki za enkratno uporabo. Uporabite recimo rokavice za enkratno uporabo in zberite živo srebro s kartonom oz. trdim papirjem. Za majhne delčke in prah uporabite lepilni trak. Ne uporabljajte sesalnika, saj razprši živo srebro in delci ostanejo ujeti v sesalniku. Ravnanje z odsluženimi sijalkami ureja Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Ur. List RS, št. 107/06). Končni uporabnik ne sme prepuščati odpadnih sijalk izvajalcu javne službe (Čistemu mestu Ptuj) kot mešani komunalni odpadek, temveč jih lahko odda distributerju ob nakupu novih sijalk, izvajalcu javne službe kot ločeno zbrane frakcije nevarnih odpadkov v zbirnem centru, v akciji zbiranja nevarnih odpadkov, ki jo izvede izvajalec javne službe (Čisto mesto Ptuj) enkrat letno, ali v zbiralnici proizvajalcev. Najenostavneje je, da imate pri nakupu nove sijalke staro s seboj. V pomoč vam bo pri iskanju ustrezne zamenjave, hkrati pa jo boste lahko oddali v zbiralnik odpadnih sijalk pri prodajalcih. Nameščeni so na oddelkih z razsvetljavo v vseh večjih trgovinah in nakupovalnih centrih, vanje lahko oddate enako število odpadnih sijalk, kot kupite novih. V manjših trgovinah odpadno sijalko oddajte prodajalcu. S tem boste poskrbeli, da bo ekološko reciklirana. mag. Olga fekonja medobčinska inšpektorica - 31 - OSTALI PRISPEVKI POMEMBNE TELEFONSKE ŠTEVILKE TELEFON Občina Sv. Andraž v Slov. goricah 02 / 757 95 30 Krajevni urad Vitomarci 02 / 757 49 21 Skupna občinska uprava Ptuj 02 / 748 29 63 Komunalna inšpektorica 02 / 748 29 99 Zdravstvena ambulanta Vitomarci 02 / 757 94 02 Zdravstvena ambulanta Trnovska vas 02 / 757 94 03 Kmetijska zadruga Vitomarci 02 / 757 52 41 Osnovna šola Cerkvenjak-Vitomarci 02 / 729 58 40 Podružnična osnovna šola Vitomarci 02 / 757 51 01 Vrtec Vitomarci 02 / 757 51 03 Pošta Vitomarci 02 / 795 35 50 v Župnijski urad Sv. Andraž 02 / 757 52 91 Zavod za gozdove, Krajevna enota Ptuj 02 / 780 01 70 Revirni gozdar Bonifacij Furman 041 / 340 151 Center za obveščanje (gasilci, reševalci) 112 Policija 113 Policija anonimna številka 080 1200 Policijska pisarna Destrnik 02 / 753 00 21 Splošna bolnišnica Maribor 02 / 321 10 00 Splošna bolnišnica Ptuj 02 / 749 14 00 Dežurna lekarna Ptuj 02 / 771 60 01 Veterinarska bolnica Ptuj 02 / 749 36 56 Center za socialno delo Ptuj 02 / 787 56 00 Zavod za zaposlovanje Ptuj 02 / 771 07 11 Zavod za zdravstveno zavarovanje Ptuj 02 / 749 19 20 Inšpektorat RS za okolje in prostor - OE Ptuj 02 / 798 03 80 Tržni inšpektorat RS - OE Ptuj 02 / 798 03 90 v Železniška postaja Ptuj 02 / 292 46 22 Avtobusna postaja Ptuj 02 / 771 14 91 Komunalno podjetje Ptuj 02 / 787 51 11 v Cisto mesto Ptuj 02 / 780 90 20 Davčni urad Ptuj 02 / 748 23 23 Elektro Maribor - OE Ptuj 02 / 220 06 00 - 32 - POVEDALISO NAM MARJAN GAVEZ - IGRALEC GOLFA IN INOVATOR Marjan Gavez - igralec golfa in inovator na tem področju Golf kot način življenja Golf v Sloveniji še vedno velja za ekskluziven šport. Eden izmed razlogov tiči v tem, da je širši javnosti dokaj neznan in nedostopen. O trenutnem stanju slovenskega golfa smo se pogovarjali z enim izmed najboljših amaterskih igralcev golfa pri nas. Marjan Gavez, ki je oktobra lani na svetovnem finalu -Audi Quattro Cupu - v golfu na Kanarskih otokih skupaj s Sašem Prelogom osvojil četrto mesto, je hkrati inovator na tem področju. O tem, zakaj je golf v Sloveniji še vedno znan le kot šport pomembnežev in zakaj je tako težko s svojimi izumi uspeti v tujini, nam je zaupal v naslednjih vrsticah. Nekje sem zasledil, da beseda golf pomeni Gentlemen Only Ladies Forbidden. Ali to drži? Ne, to sploh ne drži. Golf ni šport moških ali žensk, ampak je šport za celo družino. Golf je mnogokrat dejavnost, kjer pride vsa družina skupaj in vsi družinski člani ga lahko tudi igrajo. Spadate med najboljše amaterske igralce golfa v Sloveniji, ne nazadnje ste skupaj s Sašem Prelogom avgusta lani zmagali na Audi Quattro Cupu na Bledu. Ali se vam zdi, da je v naši državi dovolj takšnih turnirjev? Premalo jih je. Audi je eden izmed boljših pokroviteljev in ponuja tudi zelo lepe nagrade. Ni dovoljpodjetij, ki bi podeljevala tako visoke nagrade, razen mogoče Peugeot Slovenija. Niti MercedesBenz nima takih nagrad, kot jih ima Audi. Gre za praktične nagrade. Po pravilih za amaterski golf nagrad, večjih od 500 evrov, praktično ni, ker so prepovedane. Pravila namreč določajo, da amater ne sme služiti denarja z golfom. Omenili ste Audi, MercedesBenz in Peugeot. Zakaj ravno avtomobilska industrija vlaga v oglaševanje golfa? To so le največji pokrovitelji. Turnirje organizirajo tudi zavarovalnice, banke, zlatarne. Turnirje morajo organizirati finančno močna podjetja, ker turnir tudi nekajstane. Predvsem pa se mora videti, kakšne koristi imajo od tega pokrovitelji. Ali za svojo promocijo povabijo samo poslovne partnerje ali še koga. Ali, glede na to, da so glavni pokrovitelji izdelovalci prestižnih avtomobilov, drži, da se z golfom ukvarjajo samo poslovneži in ma-nagerji? Pridih tega, da ga igrajo samo pomembneži, je malenkost napačen. Je pa res, da v Sloveniji še tako gledajo na golf. In sicer iz zelo preprostega razloga, ker je golf pri nas premalo poznan in premalo razširjen šport. V Sloveniji je namreč približno pet tisoč registriranih igralcev in imamo deset igrišč za golf. Anglija na primer ima tisoč igrišč, Nemčija okoli sedemsto, Italija dvesto petdeset, Avstrija sto osemdeset, mi pa deset. Bolj ko je šport nerazširjen, bolj ga ljudje smatrajo kot nekaj ek-skluzivnega in kot nekaj, kar si ga lahko privoščijo samo nekateri. Če golfa torej ne igrajo le poslovneži, šport sam po sebi ni drag. V bistvu je primerljiv s smučanjem ali pa je celo cenejši. Celoletna smučarska vozovnica stane osemsto evrov, toliko stane tudi letna karta na ptujskem golf igrišču. Ampak smučaš lahko tri mesece, golf pa lahko igraš osem do devet mesecev. Igrišča so odprta, - 33 - POVEDALISO NAM dokler ne zapade sneg, včasih tudi do januarja. Ko je sneg, se praviloma ne igra, predvsem zaradi možnih poškodb igrišča in zato, ker ne vidiš žogice. Islandci na primer igrajo tudi po snegu in uporabljajo rdečo žogico. Bolj je problem v tem, da v tujini poznajo igrišča, ki jih v Sloveniji še ni. To so tako imenovana public igrišča, ki so namenjena širši množici ljudi. za tak tip igrišča ni potrebno, da je posameznik zelo dober igralec golfa. Tudi cena igranja je temu primerna, okoli deset evrov. Cene za uporabo igrišča so pri nas pretirane, saj igra na igrišču z osemnajstimi luknjami stane od trideset do šestdeset evrov. Kaj pa okoljevarstveniki, ki zaradi slabega vpliva na okolje večinoma nasprotujejo gradnji novih igrišč za golf? Sploh niso toliko proti. Danes se že pri zasnovi igrišča uporablja zelo malo velikih posegov v okolje, razen tam, kjer drugače ne gre. Uporabljajo se posebni preparati za nego trave, ki so ekološko manj sporni, prav tako se pri gradnji morajo upoštevati številni zakoni. Na področju golfa niste samo igralec, ampak tudi inovator. Leta 2005 ste predstavili svoj patent, tako imenovani golfclea-ner. Širša javnost tega stroja ne pozna. Za kaj pravzaprav gre? To je aparat, ki čisti palice za golf. Res je, aparat ni širše poznan, dejstvo pa je, da ga uporabljajo čisto vsa igrišča za golf v Sloveniji. Prodal sem tudi približno štirideset strojev v tujino, predvsem v Nemčijo, Avstrijo, Češko in Rusijo. Vendar za prodajo v tujino potrebuješ zelo močno finančno zaledje. To ni stroj, ki bi ga lahko vsakdo vsak trenutek kupil. Stane od tri tisoč do pet tisoč evrov. Na igriščih imajo po navadi direktorja, ki odloča o nakupu. O investicijah do dva tisoč evrov lahko odloča sam, o vsem, kar je višje od tega, pa odločajo lastniki. Promocija v tujini pa je zelo draga, saj se zgodi, da ne prodaš niti enega stroja in imaš potem s tem velike stroške. Torej razlog za težko prodajo v tujini ni tehničen, ampak finančen. Res je. Če bi imel podjetje ali vlagatelja, ki bi to finančno podpiral, bi iz tega lahko naredil veliko večji posel. Udeležil sem se tudi sejma v Nemčiji, ki je bil posvečen golfu, in ni problem v tem, da bi stroj nekdo skopiral. Stroj je kar velik in težek za transport, zato je boljše, če bi imel kompaktnejšo verzijo, ki bi jo lahko tudi takoj prodal. Tudi prodaja po internetu je zelo dobra možnost v prihodnosti. Obstaja še kakšen podoben stroj za čiščenje palic za golf? Obstaja še ultrazvočni stroj, ki palice čisti z ultrazvokom, vendar stane od dvajset tisoč do trideset tisoč evrov in je tudi precej večji. Deluje pa po podobnem principu, kot ga uporabljajo zobozdravniki za čiščenje svojih pripomočkov. S čim ste imeli več dela - z načrtovanjem in izdelavo ali s formalnim delom, torej s patentiranjem? Največ dela je pri razvoju. Izdelava patenta je zelo enostavna, za to namreč obstajajo patentne pisarne v Sloveniji, ki za nekaj tisoč evrov uredijo vse potrebno. Veliko težje in zahtevnejše je pridobivanje mednarodnih patentov, to je zelo drago. Celotna zadeva stane tudi od dvesto tisoč do štiristo tisoč evrov. In potem se zgodi, da nekdo spremeni le eno malenkost na tvojem proizvodu in ga prodaja za svojega. Razmišljate še o kakšnem drugem pripomočku na področju golfa ali kje drugje? Da, imam nekaj zamisli, ki pa naj za zdaj ostanejo skrite. Kristijan Horvat - 34 - KRONIKA KRAJA IZ ZGODOVINE SADJARSTVA NAŠE OBČINE SVETI ANDRAŽ Nekaj malega o zgodovini sadjarstva naše občine sem že pisal v Novicah. Obširneje boste našli opisano v Zgodovini sadjarstva in vinogradništva, ki jo pripravljam. Ta zapis je le delček iz te zgodovine. Zgodovina sadjarstva pri nas je zelo zanimiva, pa ne le zaradi tradicije, ampak kot pomembne gospodarske panoge - poleg vinogradništva, govedoreje, perutninarstva, turističnih kmetij in še česa. Najstarejše pisne vire o sadjarstvu sem našel v zgodovini Kitajske. Tam so že pred 9000 leti poznali sadno žganje. Starodavni narodi Asirci, Babilon-ci, Feničani, Egipčani in Grki so 2000 do 3000 let pred našim štetjem gojili v vrtovih izbrane sadne vrste. Rimljani so imeli celo pisce o gojenju sadnih vrst in so poznali tudi že precepljanje dreves. Dokazov, vklesanih v kamen, je veliko. Ohranilo se je precej starodavnih legend z omembo sadja. Krščanstvo je prav tako povezano s sadjem (jabolko, Adam in Eva, kača). Noetu je prinesel golob vejico oljke, sadne vrste južnih dežel, kot znak konca vesoljnega potopa in nove rasti. Sadjarjenje pri nas in v bližnji Evropi se je močno razširilo z železnico do Ljubljane leta 1848. Do tedaj je bilo pod vplivom fevdalne gospode in Cerkve za njihove potrebe ali kot samoprehrana. Sledijo razvoj industrije, mnogih gradenj, tudi železnice, odprtje rudnikov in drugo. Sprejeta je bila zemljiška odveza. Z vsem tem so se odprle možnosti za prodajo sadja in prevoz v večja mesta Avstro-Ogrske. Sadje postane tržno blago v širšem pomenu. Kmetje, tudi naši, so to dobro izkoristili. Dokaz za to so graditve mnogih naših trdnih hiš. Letnice na teh zgradbah segajo od 1831 do 1892. V opisih drugih raziskav navajam precej konkretnih primerov. V tem času se ustanavljajo tudi kmetijske šole, med njimi šola v Grottenhovu pri Gradcu, ki jo je obiskoval Tomaž Toš, in kmetijska šola v Mariboru 1872, ki jo je obiskoval Jože Kupčič. Leta 1821 je bilo na našem območju zgrajeno župnišče. Tedanja šola (sedanja občina) se je gradila od leta 1852 in 1889, Kupčiče-va hiša 1842 ... Iz južnega dela občine so vozili sadje in vino v Moškanjce, iz severnega pa v Šentilj in avstrijski Gradec. Pri Toševih in Rolovih so v okviru gostiln počivali in se okrepčali vozniki in konji. Ohranilo se je nekaj pričevanj iz tedanjih časov, na primer o železni prečki v ograji za začasen privez vprege. Poleg vina in žganja so ponujali sadjevec. Gostilne so imele tudi ledenico - hladilno jamo z ledom za ponudbo in prodajo. Pri Borisu Tošu je še zdaj lepo ohranjena. Po prvi svetovni vojni je nova meja prekinila prodajo sadja. Razmahnile so se sušilnice sadja (lenišice). Sadje se je prav tako množično predelovalo v sadjevec »tolkovec«. Izraz izvira iz tolčenja sadja z lesenimi tuči, kot so jih imenovali. Vina je bilo manj zaradi propada vinogradov od trsne uši po letu 1900. Nadaljnji zagon so dali mladi strokovnjaki v Mariboru, na čelu z Josipom Priolom. Začne se pisati o novi sadjereji. Knjiga iz leta 1817 in revija Sadjar-vrtnar 1923-1948 sta ohranjeni v vezani obliki pri Toševih. Pri nas je to izraženo v ustanovitvi Sadjarskega društva 1931. Predsednik je bil Tomaž Toš. Leta 1936 zasnuje drevesnico in trsnico Jože Kupčič. Obnove urejenih visokodebelnih nasadov so se pričele leta 1928. Pojavile so se nove perspektivne sadne sorte. Oboje je opisano v omenjeni zgodovini. Množično se je tudi precepljalo. Sadje se je prodajalo v Zagreb in vedno več v Evropo. 1938. leta se pojavi ameriški kapar. Po drugi svetovni vojni se je sadjarstvo pri nas močno okrepilo. Pri Šilecu je kmetijska zadruga za podjetje Sadjar s Ptuja nekaj let odkupovala vse sadje (jabolka in hruške). - 35 - KRONIKA KRAJA To so bili zlati časi sadjarstva. Nadaljevalo se je z urejanjem nasadov. Pojavile so se škropilne ekipe »rumenih mož«. Vodila sta jih Ivan Šilec st. in Vinko Lovrec. V letih 1956-1958 je zadruga obnovila srednjedebelni nasad Polenšca v Drbetincih. Nasad je pozneje prevzel Ivan Šilec. Bilo je še nekaj obnov drugih nasadov. Vse več je bilo absolventov kmetijskih šol iz našega kraja. Na pragu je bila nova doba sadjarjenja. Naša župnijska kronika omenja sadjarstvo čez 20-krat. Tam so prav zanimivi zgodovinski zapisi. To so tudi pisni dokazi o sadjarstvu pri nas. Sčasoma so travniški nasadi izgubili gospodarski pomen. Pojavi se intenzivno sodobno sadjarstvo gostega sajenja in novih sort. Tako pridelavo je pričel Ivan Šilec in takoj zatem Boris Toš, Stanko Rojs in Vinko Lovrec ter nato še ostali. Pri tem je bil v veliko strokovno pomoč Franc Lomberger iz Kmetijskega zavoda Maribor. Zdaj je pri nas nekaj zelo velikih, sodobnih in naprednih sadjarjev, kot so Branko Šilec, Vinko Lovrec, Boris Toš in njegov sin Miran in še kdo. Uveljavljene so hladilnice in pridelava pod mrežo zaradi toče, prav tako uvajanje namakanje nasadov. Prodaja je individualna, pogodbena in organizirana za večje trgovske centre - posebno iz hladilnice Branka Šilca. Doslej so vsem tem bili v veliko strokovno pomoč Zlat-ka Kobal Gutman, Andrej Sor-šak, dr. Štanpar in drugi. Sadjarji se združujejo v vino-gradniško-sadjarskem društvu, s katerim iz leta v leto na razstavi Sadje-vino predstavljajo vrhunska jabolka in nove sorte. Slike v biltenih z razstav so zgodovinski dokaz, kaj sadjarji zmorejo in znajo ter kaj ponujajo nam potrošnikom. Razstave so odlično obiskane, kar kaže na veliko zanimanje za to gospodarsko panogo. Ostali sadjarji so še: Ivan Šilec st., Marjan in Mojca Druzovič, Ivo Šilec ml., Slavko Krepša, Anton Ilešič, Marjan Nedelko, Edo Kupčič in še kdo. Aktivna naša člana sta tudi večja sadjarja AndrejLovrec in Vinko Lovrec ml. iz Juršincev. Poleg jabolk sadjarji gojijo še breskve, jagode, orehe, lešnike, sadike jagod in še kaj. Podrobno o dogajanju zadnjih let ter aktivnostih in predstavitvah sadjarjev pa si boste prebrali v večkrat omenjeni še ne objavljeni zgodovini. Edi Kupčič STARE JABOLČNE SORTE Po zapisih drevesničarja Jožeta Kupčiča iz obdobja 1935-63 in po odkupih jabolk pri Kocu-vanovih v Drbetincih, pri Jožetu Danku iz Andrencev, pri Rolovih in Kagenšpergerci v Smolincih. po letu vojne pa po seznamu odkupa pri Francu Šilcu v Drbetincih 1947. leta. zbra i:EdiKupčič,inž. agr. 1. Boskopski kosmač (rjavi) 15. Koks oranžna reneta 28. Trdike 2. Kanada (parižanka) 16. Grajfenštajnc 29. Pogačar 3. Ontario 17. Beli zimski kalvil 30. Vivanka 4. Landon peping 18. Jesenski kalvil 31. Ranburi 5. Carjevič 19. Ananas reneta 32. Beličnik 6. Lepocvetka (Belefleur) 20. Butolenka 33. Aleksander Lukas 7. Španska reneta 21. Jakob Lebel 34. Brinčevo jabolko 8. Bismark 22. Ščetinci 35. Šarlamonski (šrobotli) 10 Baumanova reneta 23. Mošancelj 36. Rdeči astrahan 11 .Damazonski kosmač (Lederavka) 24. Mošancelj - polletni 37. Danciger (rdeči) 12. Pisani kardinal (Rokošca) 25. Bobovec navadni 38. Puhovka 13. Castel reneta (Kastelarca) 26. Krivopecelj 39. Sladkice (bele) 14. Zlata parmena (Goltraneta) 27. Bobovec - porenski 40. Jonatan - 36 - KRONIKA KRAJA OBČINSKA KRONIKA od 13. 12. 2008 do 21. 8. 2009 Rodile so: Marjeta Lovrec, Novinci 4 - Loreno Tatjana Šalamun, Slavšina 53 - Lano Dušanka Kopčič, Vitomarci 12 - Maja Irena Rižnar, Slavšina 8 - Mihaela Poročila sta se: Irena Kelc in Marko Karlo Ob 50 obletnici poroke so poročne zaobljube obnovili: Ana in Viktor Dodlek Leopoldina in Jožef Firbas Od nas so se za vedno poslovili: Jožef Zamuda, Novinci 53, rojen 10. 03. 1930 Jakob Ploj, Drbetinci 41, rojen 08. 07. 1928 Marija Dolinar, Vitomarci 5, rojena 31. 08. 1936 Štefanija Rojko, Novinci 14, rojena 9. 12. 1933 Alojz Čuček, Vitomarci 15, rojen 8. 9. 1957 Marija Ilešič, Drbetinci 30, rojena 3. 2. 1920 Karolina Pučko, Novinci 12. rojena 29. 10. 1936 Jožef Ambrož, Vitomarci 58, rojen 16. 03. 1942 Katarina Lovrec, Rjavci 22, rojena 13. 02. 1935 Ana Rojs, Drbetinci 10, rojena 23. 7. 1920 Genovefa Golnar, Slavšina 55, rojena 2. 1. 1929 Jožef Šalamun, Gibina 4, rojen 29. 7. 1934 Martin Slana, Gibina 1, rojen 19. 10. 1966 NAJEM IN ZAKUP GROBOV Najemnina za grobno polje se določa v odvisnosti od zvrsti groba in sicer: - Cena za enojni grob 22,50 EUR - Cena za družinski grob 25,00 EUR Zakup za grobno polje se določa v odvisnosti od zvrsti groba in sicer: - Cena za enojni grob 50,00 EUR - Cena za družinski grob 70,00 EUR Cena storitve koriščenja vežice za en dan znaša: 20,00 EUR. V cenah ni zaračunan davek na dodano vrednost. Najemnina za grobno polje se plačuje letno, zakup pa ob pridobitvi pravice za najem grobnega polja. POMOČ ZA NOVOROJENCA - Pravico do enkratne denarne pomoči imajo starši novorojenca pod pogojem, da je državljan RS in ima stalno bivališče v Občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah. - Starši novorojenca pridobijo pravico do pomoči, ko občinska uprava pridobi podatke o rojstvu otroka od pristojnega matičnega organa oziroma najkasneje v 90 dneh po rojstvu otroka. - Upravičenec prejme ob rojstvu otroka denarna sredstva v višini 125,19 EUR na podlagi vloge na predpisanem obrazcu, kot enkratno denarno oziroma socialno pomoč. J V. - 37 - RAZVEDRILO 7 4 1 9 8 7 9 5 3 4 5 2 9 6 2 8 9 6 3 7 2 9 6 3 1 8 6 1 3 2 Sudoku je logična uganka, katere cilj je zapolniti kvadratno mrežo, običajno velikosti 9 x 9, s števili od 1 do 9. Vsako število se lahko pojavi natančno enkrat v vsakem stolpcu, vsaki vrstici in vsakem manjšem kvadratu velikosti 3 x 3. V mreži so nekatera števila že podana. FTIČJA GRIPA V Rodincih je apoteka. v apoteki sile veka. Sila veka. Kup lidi. Beteg nigi ne fali. V dugi vrsti store tete flisik čokajo tablete. Nednouk pa, o ti špot, zdrenga se naprej kokot: "Priša sem po tamiflu, ka odnesen ga domu. Doma kiše moja kura. Bije ji že zodja vura. Sredi kurjaka leži, vozger s kluna ji visi, mo vročine keko češ, kurjo kožo skoro reš... Prileteli ovi den nekši vrobci so tu sen. Kaj srmake bi tirali? Ve pa neso fejst kašlali. Fkuper zrje smo zobali, fkuper smo po dvori srali... Teden dni so lekar bli pa so nekan inan šli. Mina den je ali dvo, čujen, kura mi kašlo. Celi den pa še ponoči kak piglajz mo frnček vroči. Te pa ne ka samo to. Jojca nosi na oko. Ali meni neje nič. Vete, jaz sen športni ftič. Zaj pa, prosin, tamiflu! Ka midi se mi domu. Kak bon mojo kuro zvroča, bon van z jojci vroštvo ploča!" Doba je kokot kredit. Kak pa je obrna rit, s telefonon gor magistra fse zazovle do ministra... Tu se heja naša pesen. Kunec pa je smrtno resen. Od Melof pa doj do Cvena grota kurja karantena. Ka mo škrample, klun pa perje, zaj nan fajn pod streho serje. Te pa pre ka Vietnam. Nesmo mi že tudi tan??? (Avtor : Marko Kočar) Ptičja gripa Se srečajo medved, lev pa piščanček Medved: Jaz zabrundam pa se me cel gozd vstraši. Lev: Jaz zarjovem pa se me cela savana vstraši. Piščanček: Kaj!? Jaz pa samo malo kihnem pa se me že cel svet boji. Blondinki na letalu Blondinki sta vstopili v letalo, ki je letelo v Pariz in se usedli v prvo vrsto. Stevardesa jima je pojasnila, da so sedeži v prvi vrsti namenjeni stevarde-sam, zato se morata presesti. Toda blondinki je nista poslušali in sta še naprej sedeli na prednjih sedežih. Stevardesa ju je še nekajkrat opozorila, ker pa se nista zmenili zanjo, je odšla do pilota in mu povedala za problem, ki ga ima z blondinkama.Ker letalo še ni poletelo, se je pilot odpravil do blondink, se sklonil, jima nekaj zašepetal in takoj sta se obe presedli v zadnjo vrsto. Stevardesa je dogajanje začudeno opazovala, nato pa le vprašala pilota, kako mu je uspelo, da ju je prepričal, da se presedeta. "Povedal sem jima, da prva vrsta leti v London." Aleksandra zorec - 38 - VRTEC V NARAVI V mesecu juniju smo se z otroki iz starejše skupine vrtcev Vitomarci in Cerkvenjak odpravili v naravo na turistično kmetijo Firbas. Osnovni namen je bil otrokom praktično prikazati, kako se je živelo v našem okolju še ne tako daleč nazaj. V dveh dneh so se otroci z lastnim vključevanjem v delo in življenje na kmetiji veliko naučili. i™ ™ _ —-'d i ^ ga ; - —i—■ i** i.? zJ SfiJ W( +v ■ * , pl JL _ :h " Km V I» T.. OBČINO SVETI ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH JE 4. 8. 2009 ZAJELO NEURJE Z MOČNIM DEŽJEM Neurje je povzročilo veliko škodo na stanovanjskih in gospodarskih objektih ter na infrastrukturi - predvsem cestah, ki so bile na nekaterih mestih poplavljene več kot pol metra visoko, zaradi česar so jih morali za več ur zapreti za promet. Poškodovana je bila večina neasfaltiranih cest, ca. 7,7 km, s katerih je odneslo gramoz, uničilo bankine, spodkopalo je nekaj cest in jarkov in jih zasipalo z gramozom in zemljo. Uničenih je precej prepustov. Ob asfaltnih cestah je po večini uničilo bankine v dolžini okoli 6,2 km ter zasipalo in spodkopalo nekatere jarke. Na dveh mestih je v celoti odneslo bankino in spodkopalo cestišče ca. 40 ■ cm pod asfalt v dolžini okoli 200 m, tako da je asfaltno cestišče ostalo v zraku, zaradi česar je bila nujna takojšnja sanacija. zalilo je okrog 10 .kleti in nekaj gospodarskih objektov. Občanom so na pomoč prihiteli gasilci PGD Vitomarci in izčrpali vodo iz več kleti stanovanjskih hiš.