Poštnina platana d ptoobil gjgg C$na Din 1— iloueiskl dom Stev. 10 U fgublfani, v tet tl ek, 14. ianuatla 1917 I&o 2 Dva govora angleškega zunanjega ministra o angleškem oboroževanju in o španski vofni Eden govori o angleški politiki London, 14. januarja. Včeraj dopoldne se je sestala angleška vlada na sejo prvič po odgoditvi parlamenta. Predsednik Baldwin je pretekli teden sklical svoje sodelavce, toda tein posvetovanjem je bil namen samo izdelati spomenico, ki jo je angleška vlada poslala v nedeljo raznim državam. To je nekoliko omogočilo zunanjemu ministru Edenu, da je na dopoldanski seji vlade podal poročilo v krajšem obsegu. V glavnem je svojim tovarišem sporočil, kakšen je bil razvoj položaja zadnje dni. V ostalem je vlada proučevala znana notranja vprašanja, glede katerih se bo razvilo parlamentarno delovanje, ko se parlament sestane. To bo prihodnji torek. Med temi vprašanji je finansiranje nadaljnega oboroževanja, kar se bo izvršilo s posojilom. Oboroževanje, v prvi vrsti pa znatne težkoče, ki so nanje naletele vojaške oblasti pri rekrutiranju ljudi, potrebnih za zagotovitev državne obrambe, v ritmu letalskega in pomorskega oboroževanja, so med nalogami, o katerih bo vlada morala razpravljati. Angleško oboroževanje V nadaljevanju svojega govora je Eden govoril o oboroževanju in je rekel, da se Anglija naglo oborožuje in da bo to oboroževanje zaključeno tedaj, kadar bo za to največja potreba. Oboroževanje v Angliji bo škodovalu blagostanju ljud- stva, kakor škoduje to tudi blagostanju v drugih1 J državah. Mi ne moremo voditi druge politike v , svetu, ki se hitro oborožuje. To ni pot. ki jo mi ljubimo in mi bi raje trgovali kot pa se oborože- J vali. Gospodarsko sodelovanje se bo lahko vposta-vilo samo tedaj, če se odpravijo carinske meje, iskreno sodelovanje pa se bo vpostavilo tedaj, ko se ublažijo nasprotja med raznimi ideologijami. Ustaviti se mora tudi oboroževanje, ki presega gospodarsko moč nekaterih držav. Banketa se ni udeležil notranji minister sir John Simon, ki bi tudi moral govoriti. Sir John Simon je zbolel za gripo. Kai bo s Španko London, 14. jan. AA. Reuter: Zunanji minister je govoril na banketu dopisnikov tujih listov. He-kel je med drugim: Če pregledam današnji mednarodni položaj, moram reči, da je najboljše geslo za naše delo: Razboritost in razumevanje. Razbo-rilost je potrebna posebno tam, kjer gre za dobre stvari. Bilo bi smešno misliti, da novo leto ne bo izzvalo elemente neredov v Evropi, ki jih opažamo v Evropi. Položaj v Španiji še zmeraj povzroča največji nemir v celem svetu. Mi menimo, da imajo Španci polno pravico, da si določijo režim, ki ga hočejo. Preprečili bomo na vsak način vsako tuje poseganje v španske dogodke. Nekatori menijo, da bo Španija po državljanski vojni postala ali fašistična ali pa komunistična držaja. Mi tega ne verujemo. Mi mislimo, da nobeden od teh dveh režimov, ki nista primerna za Španijo, ne bo mogel najti trdnih tal v Španiji. Španija si bo zgradila svojo lastno obliko vladavine. Proti idejnim taborom v Evropi Nato je Eden opozoril na razburljive namene preteklega leta, ki so hoteli Evropo razdeliti na dva tabora z izključujočima političnima doktrinama. »Jaz mislim, da se je dokazalo, da je bila ta metoda napačna in sicer tedaj, ko sta Anglija in Italija sklenili sporazum, ki ni bil naperjen proti nobeni drugi državi in ki so ga pozdravile vse sredozemske države. Velika Britanija je že večkrat izjavila, da je proti delitvi Evrope v pristaše enega ali drugega ideološkega tabora. Mi menimo, da H je za mir temeljne važnosti, da se vse moralne vrednote izrabijo proti naukom, ki eden drugega izključujejo. Ko to govorim, mislim, da izražam mnenje vsega sveta, ki govori angleški jezik.« Eden je nato govoril o obrambi parlamentarne demokracije, ki meni, da je sodelovanje med rasami in verami temelj za splošno blagostanje celega sveta. Španci kličejo priče u Maroko Tetuan, 13. januarja. Visoki komisar španskega Maroka Beijfbeder je poslal po angleškem konzulu v Tetuanu vabilo britanski vladi, da podobno kakor francoska vlada, pošlje svojega opazovalca. V zvezi s tem, vabilom bo odplul iz Gibraltarja britanski torpedni rušilec Vanee proti Meliti, nato se bo pa ustavil tudi v Ceuti. Skupina britanskih častnikov bo skupaj z britanskim opazovalcem obiskala ne samo ta mesta, temveč bo izvršila tudi inšpekcijo v notranjosti dežele, španska oblastva jim bodo zagotovila svoboden prehod in se bodo britanski častniki lahko popolnoma svobodno gibali. Prav tako je visoki komisar povabil zastopnike vsega svetovnega tisika, da naj obiščejo španski pas v Maroku in se na lastne oči prepričajo o neresnični in zlobni gonji dela evropskega časopisja, ki je nasedlo komunističnim spletkam. Prepovedan pa je dostop vsakemu sovjetskemu časnikarju. Vsi večji evropski listi so se odločili, da pošljejo svoje poročevalce v Maroko. Glede vznemirjujočih govoric je dal izjavo tudi general Franco. V tej izjavi odločno zavrača vse glasove o kakem prodiranju Nemcev v španska posestva in o izkrcavanju nemških čet v Maroku. Njegova izjava pravi dobesedno: Ves svet ve, da je v španski Maroko dovoljen prihod vsakemu tujcu. Tako lahko ves svet ve in se prepriča, da so ti glasovi popolnoma izmišljeni in s hudobnim namenom razširjeni v javnosti. Havas: Radijska postaja v Sevilji je objavila v francoščini poziv generala Franca, da naj gredo Francozi in ostali tujci v španski Maroko in da naj se na licu mesta prepričajo, da tam ni Nemcev in tudi ne drugih tujcev. Rim, 14. jan. o. Italijanski listi pišejo, da je politična ofenziva, ki sta jo skupno začeli Francija in Sovjetska Rusija, docela propadla. Najprej so skušali razburiti Evropo s poročili o italijanski zasedbi Balearov, za tem pa je prišel Maroko. Oboje se je izkazalo za izmišljeno. Poročila iz Španije Salamanca, 14. jan. A A. T)NB: Nacionalistične sile so bile delavne na vseh frontah. Bombardiranje Valencije z morja je trajalo pol ure. Luka je zelo poškodovana. Marksistična trgovska ladja 'Leramendic je bila zelo poškodovana. Pri Tara-goni je bil poškodovan parnik »Cabo de Mariin«. Pri Santanderju je nacionalistično letalstvo zelo uspesno bombardiralo komunistične položaje. Tudi pri Teruelu so se nadaljevale borbe in je bilo sestreljeno eno rdeče letalo. Gibraltar, 14. jan. AA. Reuter: Včeraj so iz Maroka hitro poslali pomožne čete na fronto pri Estapone, kjer so nac. naleteli na močan odpor pri svoji ofenzivi na Malago. Nacionalisti so zaplenili vse avtobuse in vse taksije za prevoz svojih čet. Iz zanesljivega vira se izve, da so čete madridske vlade pri Malagi začele hudo protiofenzivo in da so zelo pritisnile na nacionaliste. Ponoči so pri Algesirasu izkrcali nad 300 topov tujega izvora, ki so prišli iz Cuete. DNB: Nacionalistični radio objavlja, da ee pri Malagi pripravlja odločilna ofenziva. — General Franco je zadnje dni tamkaj zbral okoli 10.000 Marokancev. „PočlovečenV' vojne Bayonnc, 14. jan. AA. .Havas: V Bilbau je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: Angleška križarka »Ecot« je pripeljala delegacijo ba-skiške vlade, ki se je pogajala z zastopniki vlade v Burgosu o »počlovečenju? drž-avljanske vojne. Na čelu te delegacije je bil župan v Bilbau. Delegacija je obvestila predsednika vlade, da nacionalisti odbijajo predlog baskiške vlade, da naj se ne bombardirajo mesta brez obrambe. Odbor za obrambo baskiškib dežel ^e izdal tale komunike: V odseku Marchine je topništvo uspešno obstreljevalo sovražne postojanke posebno vojašnico Miguletto, ki jo je hudo poškodovalo. Na drugih bojiščih je bilo mirno. Uradna baskiška delegacija odločno zavrača glasove, da naj bi bilo v Bilbau prišlo do pobune. Po trditvah te delegacije so le vesti tendenčne. V Bilbau in v vseh baskiških deželah vladata red in mir. Skrbi zaradi španskega bakra London, 14. jan. AA. (DNB) >Daily Telegraph« poroča, da je pododbor odbora za nevmešavanje v Špansko državljansko vojno na včerajšnji seji razpravljal o tem, aliima valencijska vlada pravico izvažati zlato iz države. Predlagali so da se ustanovi finančni odbor, ki pa to vprašanje prouči, prav tako kakor vprašanje izrabe bakrenih rudnikov po generalu Francu. »Morningpost« pravi, da je pri tej priložnosti italijanska vlada predlagla, da se zlato, ki ga je madridska vlada izvozil« v Itujino, zapleni znano, da je Vučnik večkrat kupoval kokainl« Obtoženi Svete: »Večkrat.« Dr. Brence: »Poznate Masterla?« Svete: »Poznam.« Bizjak o sangraških dogodkih Predsednik g. Rajko Lederhas je nato uvedel zaslišanje mehanika Maksa Bizjaka, ki je sodeloval pri sangraški avanturi. Mirno in prostodušno je pripovedoval, kako je izvabil Pavla Široka na Sangrad. S Čeferinom se pozna že več let. Po Veliki noči sem prišel k Čeferinovim, ki so bili močno razburjeni. Pozneje sem poizvedel za Široka, ker sem bil znan z Mavzerjem. Načrt je zasnovala Čeferinova, ki je tudi kot grofica fingi-rala pismo na Mavzerja. Namen je bil dobiti od Široka menico. Izročil sem pismo Mavzerju, da bi grofica rabila kokain. V vseh podrobnostih je pripovedoval, kako so ravnali s Strokom v sobi na Sangradu. Res so ga zvezali. Sam je iz pleha napravil okove, za Široka na roke, za Hlanika na roike in noge. Razprava ob sklepu lista še traja. Goring v Rimu Rim, 14. jan. AA. DNB: Goring je snoči ob 22.45 s posebnim vlakom prišel v Rim. Spremlja ga njegova soproga. Postaja je bila vsa v nemških in italijanskih zastavah. Na postajo je nenadoma prišel tudi Mussolini, ki je prisrčno pozdravil Go-ringa in njegovo soprogo. Na postaji je bil tudi grof Ciano s tajnikom fašistične stranke in drugimi uglednimi osebnostmi fašistične stranke. Dasi je bilo zelo mrzlo, se je pred postajo vendarle zbralo zelo mnogo ljudi, ki eo pozdravljali Go-ringa in Mussolinija. Vesti 14. Januarfa , Komisiji ZN v Aleksandre«! so včeraj prire-| dili manifestacije za Turčijo. Prejšnji dan je komisija gledala sprevod, ki ga je dala prirediti francoska uprava Aleksandrette v svoj prilog. Svetovna razstava v Parizu bo nov dokaz za I francosko miroljubnost, je dejal neki govornik pri začetku zasedanj v francoski zbornici. Zdi se, da l)o ta razstava prej dokaz francoske podjetnosti, | ki hoče v Pariz privabiti kaj turistov. O poslanstvu Avstrijo je govoril avstrijski predsednik dr. Miklas pri novoletnem diplomatskem sprejemu na Dunaju. Dejal je, da Avstriji j nalaga to poslanstvo njena lega. Gripa je začela razsajati v Italiji in sicer predvsem v velikih mestih. Na deželi tega ni toliko opaziti. 54 novih vojnih ladij bodo zgradile ameriško Združene države v prihodnjem letu. Novo tovarno za izdelovanje protiplinskih mask je pred dvema dnevoma slovesno odprl angleški podtajnik za notranje zadeve v Blackburnu. Tovarna bo vsak teden izdelala pol 'milijona mask za civilno prebivalstvo. Italijanskega zunanjega ministra Alfieria je sprejel francoski zunanji minister Delbos. Cene bakru so začele nevarno nihati menda zaradi tega, ker je general Franco zaplenil v španskih rudnikih ogromne količine bakrene rude zase, čeprav so lastniki rudnikov Angleži. Obnovljeni direktorij fašistovsko stranke ima med svojimi člani tudi rektorja rimske univerze de Franciseija in podtajnika vseučiliškega društva v Rimu. To kaže na ozke stike med fašizmom in italijansko znanostjo. 140 detektivov lovi morilca, ki je odvedel in umoril sina amerikaeskega bogataša Matsona. __________ Fantku so zločinci razbili lobanjo ter polomili roke in noge. Ras Imru je konfiniran na otoku Ponzi blizu Napolja, kamor je odšel včeraj. Dva angleška ministra sta zbolela za gripo: minister za delo, in notranji minister. Letalo s 13 potniki se je ponesrečilo v Kaliforniji na poti med Los Angelesom in med Sun Franciscom. Ubil so je en potnik, drugi so težje ali lažje ranjeni. Med njimi je tudi raziskovalec Afrike Martin Johnson, ki si je zlomil obe nogi. Johnson je znan po svojem filmu iz afriškega živalskega življenja »Baboona«. Za predstavnika francoske poslanske zbornice je spet izvoljen lionski župan radikal Edvard Herriot. Francija bo ustregla Turčiji glede Aleksandrette, tako je izjavil turški zunanji minister Ruž-di Aras, preden je odpotoval v Ženevo. Mraz nastopa v Združenih državah in je temperatura padla na 26 st. pod ničlo. Mraz sega prav do Kalifornije. Avtomobilska stavka je izbruhnila v eni tovarni družbe General Motors. Število stavku joči h se je dvignilo na 114.000. Holandska kraljevska dvojica se je iz hotela Jana Kiepure v Krtinicah morala preseliti v vilo poljskega predsednika republike, ker so jo v hotelu preveč nadlegovali časnikarji in pa filmski operaterji. Demonstracije proti Trockemu so bile pred dvema dnevoma v Mehiki. Nastopila je policija z orožjem in težko ranila 7 komunistov, ki so demonstrirali proti svojemu bivšemu preroku. Dr. Schacht ne pojde v Pariz polagat temeljni kamen za nemški paviljon na pariški svetovni razstavi, ker mu tega ne dopuščajo državni posli. Razgovore o vojnih dolgovih zavlačuje ameri-kanska vlada, ki noče pristati na francoske želje glede nadaljnega plačevanja dolgov Ameriki Francija bi rada plačala dolgove v sedanjih frankih. Poljska tekstilna industrija krije zdaj 10 odstotkov vse poljske potrebe v oblačilni stroki. Preosnovo egiptovske vojske bo izvedlo angleško vojaško odposlanstvo, ki |e že dospelo v Kairo. Glede nemško - francosko trgovinske pogodbe sta se razgovarjala francoski trgovinski minister Bastid in berlinski poslanik Poncet. Komunistični pisatelj Osieizky »Nemec« je spet v ječi, kakor poročajo angleški listi. Tudi se ne ve, ali je že prejel denar od Nobelove nagrade ali nc. Vojvoda Windsorski se smuča na Semmeringu. Božične proslave so bile baje dovoljene v Rusiji tudi po šolah. Naval vernih ljudi na nje je bil tolik, da so jx> več krajih več ljudi zmečkali. 70 milijonov češkoslovaških kron so pretihotapili judovski podjetneži čez mejo pri Bratislavi, le posle je vršila posebna judovska družba, ki je imela jiodružnic na Dunaju, Pragi in Brun. Stala je v zvezi z nekaterimi češkimi obmejnimi uradniki. Novi boji v severni Indiji so izbruhnili med angleškimi četami in med domačini, ki se ne puste »pomiriti«. 0 začetkih fašizma je pred številnim odličnim občinstvom predaval v Varšavi bivši italijanski prosvetni minister Ercole. Njegovo predavanje je imelo velik uspeh. Manifestacijsko zborovanje nameščencev Ljubljana, 14. januarja. Sinoči ob 8 je bilo v dvorani Delavske zbornice zborovanje zasebnih nameščencev in name-ščenk, trgovskih sotrudnikov in drugih sličnih poklicev. Zborovanje se je pretvorilo v veliko manifestacijo po razširitvi socialnega pokojninskega zavarovanja na vso državo, po uvedbi starostnega zavarovanja za delavstvo ter po nedotakljivosti dosedaj priborjenih pravic. Zborovanje so sklicale vse organizacije, v katerih so združeni uslužbenci, ki so podvrženi zavarovanju in ki se za zavarovanie še bore. V dvorani je bilo okrog 700 zborovalcev. Pred otvoritvijo zborovanja je pevski zbor »Grafike« presenetil zborovalce a tremi pesmimi. na,kar je otvoril zborovanje predsednik skupnega odbora g. Zemljič. Obrazložil je namen zborovanja ter po uvodnem pozdravu podal besedo g. Iv. Tavčarju, ki je govoril o vseh perečih problemih našega zavarovanja, ter med drugim deial: Napredek blagostanja in socialne kulture je v marsičem odvisen od razvoja socialnega zavarovanja. To velja še prav posebej za oni del socialnega zavarovanja, ki zbira sredstva za starost in za slučaj onemoglosti onih, ki so celo svoje življenje dali delovno silo na razpolago za ustvarjanje narodovih dobrin. Nemogoče bi bilo postaviti se na stališče, da je vsled onemoglosti in starosti za delo in zaslužek nesposoben nameščenec ali delavec v bolezni in starosti prepuščen sam sebi. Ako bi se postavili na tako stališče, bi ne^ bili samo asocialni, ampak tudi nekulturni. Danes torej ne more biti več govora o potrebi ali nepotrebnosti socialnega zavarovanja, ampak le še o tem, kako naj se socialno zavarovanje izpopolni. Prav posebno starostno zavarovanje nameščencev zasluži vso našo pozornost. Predvsem da zahtevamo, da se zakon o pokojninskem zavarovanju vsebinsko izpopolni in razširi še na one, ki zavarovanja niso deležni. Nato omenja govornik zakonodajni razvoj in preide na razširienfe zavarovanja na vso državo: »Vseh 18 let nismo prenehali zahtevati, da ne ostane pokojninsko zavarovanje omejeno le na Slovenijo in Dalmacijo, ampak, da se razširi na vso državo. Pri tem nas ni vodila samo misel, da moramo že s stališča socialne solidarnosti zahtevati, da tudi drugi dobijo ono, kar imamo sami. Da odkrito priznamo, vodili so nas pri tem tudi naši ožji egoistični interesi. 1. Vsi naši nameščenci niso mogli najti doma svojega kruha. Morali so v druge pokrajine države. Lahko so bili prostovoljno zavarovani. Vendar je pa bil takega zavarovanja malokdo deležen, ker za delodajalce ni obstojala obveznost zavarovanja. 2. Neenakost obremenitve z socialnimi dajatvami je omeijilla konkurenčno sposobnost našega gospodarstva. Tudi pri nas v Sloveniji je bilo mnogo težje postavljati zahtevo po reformi zakona o pokojninskem zavarovanju, ko smo lahko dobili več odgovorov: drugje še tega nimajo, kar imate doma in kar pomeni neenakomerno obre-fnenitev našega gospodarstva v razmerju z drugimi pokrajinami. Govornik je nato nadaljeval srvoj referat o načinu, kako naj se zavarovanje razširi, o cen-tralizmu in zavarovalni samoupravi, o omejenem obsegu zavarovancev, o samostojnosti nameščen-ekega zavarovanja. Uspehi pod sedanfo vlado Nato je govornik omenil borbo, ki jo vodijo strokovne organizacije za razširitev zavarovanja ter je dejal: Pok. zavod, Delavske zbornice, strokovne organizacije nameščencev so posebno zadnje mesece razpredle vsestransko akcijo in največjo delavnost, da privedejo razširjenje pok. zavarovania na pravi tir in da dosežejo, da se njihovim naj-bistvenejšim načelnim zahtevam v polnem obsegu ugodi. V zasnovani akciji lahko zabeležimo dva važna uspeha: 1. Da je bil za leto 1936-37 v finančni zakon sprejet amandma, ki predvideva razširjenje pok. zavarovanja na vso državo, pri tem pa že tudi reši vprašanje, kako se naj organizacija zavarovanja izvede. Amandma jasno govori o več samostojnih nosilcih zavarovanja. 2. Vse strokovne organizacije nameščencev v državi »o 6e na anketi dne 13. 9. 1936 v Zagrebu zedinile na enoten predlog uredbe, ki naj predpiše razširjenje zavarovanja na vse panoge zavarovancev na enkrat, na decentralistični podlagi in brez dvojnega pobiranja prispevkov po P. z. in Suzorju. Na to odločitev ankete, je pristal tudiSuzor. Sedaj ostane samo še zadnje, kar bi bilo doseči, da ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja res izda tudi uredbo, za katero so 6e zedinili vsi y poštev prihajajoči faktorji. Pred božičnimi prazniki so delegati vseh strokovnih organizacij ter nameščenskih ustanov hiter venirali pri ministru soc. pol. in nar. zdravja, pri min. za trg. in ind. in končo pri g. min. predsedniku, da se izda uredba o razširjenju pok. zav. Delegati so dobili najboljše zagotovilo. G. minister za soc. pol. je izjavil, da v finančnem zakonu amandma glede razširjenja ni samo zaradi parade, ampak zaradi stvarnosti in da se bo tudi izvedel. Delegacija je dobila informacije, da bo kr. vlada najpreje izdala uredbo o minimalnih mezdah, nato uredbo o starostnem zavarovanju delavcev in končno uredbo o pok. zav. nameščencev. Želimo, da se delavska in nameščenska uredba izdasta na enkrat.« ..... Omenil je nato govornik še proti akcijo delodajalcev ter govoril o zboljšanju zakona. Ob zaključku je ugotovil, da so dosegle organizacije lep uspeh zaradi svojega enotnega nastopa. Takoj nato je bila z velikim aplavzom sprejeta sledeča reso ucij;a: 1. R zštrjenje pokojninskega zavarovanja za zasebne rameščence je neodložljivo. Konferenca odposlancev vseh nameščencev v državi, ki se je vršila v Zagrebu dne 13. IX. 1936, je dala tej zahtevi enoten in složen povdarek. Nobenega zadržka ni več, da se g. minister za socialno politiko in narodno zdravje posluži pooblastila, ki mu ga daje § 89. finančnega zakona za leto 1936-37 in da izda izvršilno naredbo, s katero se razširja pokojninsko zavarovanje za nemeščence na celo državo. , . , . Pokojninsko zavarovanje naj izvajajo samostojni pokojninski zavodi v Ljubljani, Belgradu, Sarajevu in Novem Sadu ter Zagrebu, event. tudi za razširitev pokotn. zavarovanja drugih centrih države, kjer obstoje zato potrebni predpogoji. '2. Z izvedbo razširjenja pokojninskega zavarovanja ne smejo biti tangirane že pridobljene pravice zavarovancev pri že obstoječih pokojninski fondih posameznih gospodarskih podjetij. Vsi taki fondi naj se naredbenim potom izločijo iz imovine podjetij ter naj se formirajo v samostojna, pravna telesa. Imovina teh fondov naj 6e iz sredstev dotičnega podjetja naredbenim potom dvigne na ono višino, ki je na matematični bazi potrebna za kritje že obstoječih obveznosti podjetja do njegovih uslužbencev. Za primer likvidacije kakega podjetja se morajo iz aktive dotičnega podjetja pokojninskemu fondu tega podjetja prvenstveno predati vsi zneski, ki so potrebni, da so zasigurane nameščencem vse pridobljene pravice. 3. Takoj po razširjenju zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev na vso državo naj se preide k novelizaciji tega zakona s tem, da sc potom pooblastila v finančnem zakonu krog zavarovancev razširi na vse nameščence, ki spadajo pod obrtmi zakon, to je na trgovske sotrudnike, zobne tehnike in strojnike z izpiti in da se skrajša po sedanjem zakonu predvidena 40-letna čakalna doba, potrebna za dosego starostne rente. 4. Istočasno zahtevamo solidarnost z delavstvom, da se v smislu danih pooblastil v finančnem zakonu za leto 1936-37 takoj izvede tudi zavarovanje delavcev za starost, onemoglost in smrt. Nato so govorili v imenu posameznih organizacij zasebnih nameščencev gg. Pernišek. Mlinar. Savcnc in Gombač, v imenu Zveze pomočniških zborov g. Mcliccr. v imenu bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov g. Vranfi?. v imenu Zveze strojnikov g. Škerlj in v imenu nesamostojnih zobnih tehnikov g. Zupec. Vsi so podprli resolucijo in pa splošne zahteve slovenskih nameščencev. V teh govorih se je izkazala popolna sloga vseh svetovnih naziranj in poklicev glede slovenskega stališča o razširjenju pokojninskega zavarovanja na vso državo. Slager- opereta sezone! V glavni vlogi poje znamenita leanette MacDonald fenomenalna sopranistka, nepozabna iz Leharjeve »Vesele vdove« Rose-Marie Krasna vsebina, divne romantične naravne slike in očarljive popevke, ki bo osvojila občinstvo že prvi mah! Jutri premiera v kinu Slogi! Filmi, Celje v luči kriminalne statistike Celje, dne 13. januarja. Predstojništvo mestne policije je sestavilo statistiko o poslovanju celjske policije v letu 1936. Najprej moremo ugotoviti, da se veliko Celje bliža prvič 20.000 prebivalcev. Na prvi pogled moremo sicer ugotoviti, da se ni v preteklem letu zgodilo v Celju nič kaj posebnega, vsai velikih zločinov ni bilo. Kljub temi; pa lahko na podlagi številk zapišemo dejstvo, da se Celjani v lem oziru niso poboljšali, temveč1 v glavnem še poslabšali. Iz statistike razvidimo, da je bilo preteklo leto izvršenih v Celju 47 talvin s skupno škodo 230.05 Din; (1. 1935. 219 tatvin, škode pa 173.247 Din). Med tatvinami je bilo 18 vlomov. 26 žepnih, in 70 tatvin koles; raznih manjših lavin je bilo pa izvršenih 333 Raznih prevar je bilo 89, poneverbe pa so v primeri z letom 1935, ko jih je bilo 83, padle na 35. Prestopkov zoper življenje in telo je bilo storjenih 26 (prejšnje leto 11), od tega je bilo 13 težjih poškodb. Nadalje je razvidno, da je bilo v preteklem letu na področju predstojništva mestne policije iz- vršenih 260 prestopkov zoper pravdni red in mir, 270 radi vlačugaretva in potepuštva. Policijski dnevnik zaznamuje dalje 3 tihotapstva saharina, 1 uboj 6 prestopkov zoper življenje in telo radi odprave plodu. 10 prestopkov radi poškodbe tujega imetja, 13 zoper osebno prostost in varnost, 3 posilstva in 3 javna nasilstva, 12 raznih nesreč ter 148 raznih drugih prestopkov. Gorelo je preteklo leto v Celju 9, vendar gre vedno le za manjše požare, saj znaša škoda skupaj 20.300 Din. Samomorov je bilo izvršenih 9, smrtnih nesreč je bilo 7. Sodišču je odala policija radi kaznivih dejanj 14 oseb, odgonska jiostaja je odpravila v domače občine 162 oseb. iz Celja izgnanih je bilo'8 oseb. Sladkost policijskih zaporov je tekom leta okušalo 1161 oseb. 843 moških in 318 žensk Posebno je jjoskočilo število policijskih prijav; leta 1935 je stražnica napravila 1427 prijav, zadnje leto pa 3528. Policiji je bilo prijavljenih ISO izgub v vrednosti 29.114 Din, najdb je bilo prijavljenih 103 v skupni vrednosti 12.750 Din. Stranke so debile vrnjene svoje predmete v 85 primerih v skupni vrenosti okroglo 10.000 Din. Pod krinko komunizma izganjajo naše ljudi iz Avstrije Maribor, 14. jan. V Avstriji so zopet začeli z izgoni naših državljanov. Skoraj vsak dan izročajo avstrijski obmejni organi našim oblastem v Mariboru izgnance, ki so živeli že desetletja v Avstriji, so imeli tani stalno zaposlitev in urejeno življenje, mnogi Uidi že družine z mnogimi otroci. Še do nedavnega časa so izganjali naše ljudi, češ da so brezposelni in da jih ne morejo podpirati, ker imajo dovolj lastnih državljanov brez posla. Sedaj m si v Avstriji izmislili nov izgovor. Naše ljudi izganjajo, češ da so sami komunisti. Tako so te dni poslali Pez mejo skupino rudarjev, ki -so bili že od leta 1920 zaposleni v rudniku pri VVeitzu na zapadnem štajerskem. Vsi so imeli stalno delo, pa so jih lepega dne aretirali, češ da vršijo komunistično propagando. Imeli so jih zaprte 14 dni, nato pa so jih izgnali brez vsake preiskave, ki bi morala ugotoviti, če so v resnici komunisti in državi ne- j vami elementi. Izgnanci, ki so prišli v Maribor, so našim oblastem odločno zanikali, da l>i se ba-vili s kakršnokoli politiko, najmanj pa jih je brigal komunizem. Slednjega so vzele avstrijske oblasti kot pretvezo, da so lahko odstranile naše ljudi iz obratov, v katerih so pustili svoje najboljša leta. Kongres jugoslovansko bolgarske lige Bclgrad, 13. jun. AA. Od 16. do 18. januarja bo v Belgradu kongres Jugoslovansko-holgarskih lig v Jugoslaviji, z namenom, da »e ustanovi zveza lig in sprejmejo sklepi o enotnem delu z zvezo Bolgarsko-jugoslovanskih društve na Bolgarskem, ki bo na kongresu zastopana s 40 delegati. Kongres bo otvorjen 16. t. m. ob 10 dopoldne v svečani dvorani Trgovske zbornice, popoldne pa bo konferenca zastopnikov obeh zvez. Dne 17. t. m. ob 10.30 bo v Kolarčevem ljudskem vseučilišču svečana javna akademija 9 koncertnim delom. Na akademiji bodo sodelovali zastopniki obeh zvez in lig iz Sofije, Zagreba, Ljubljane in Belgrada. V koncertnem delu nastojiijo člani opere in drame narodnega gledališča v Belgradu in belgrajsko pevsko društvo >Mokranjac<. Istega dne popoldne ob 16 bo svečana seja zastopnikov obeh zvez v dvorani Trgovske zbornice, na kateri bodo sprejeli skupno resolucijo za nadaljnje delo in zbliževanje med Bolgari in Jugoslovani. V ponedeljek, 18. t. m., priredi narodno gledališče svečano predstavo v čast kongresa in gostov iz Bolgarske. Igrali bodo uspelo bolgarsko igro »Mojstri«. Začetek ob 20. Za ta kongres je prometni minister dovolil vsein delegatom in udeležencem jugoslovanskih lig 50% popust. Na odhodni postaji kupijo udeleženci cel listek, h katerim se bodo lahko 8 potrdilom o sodelovanju na kongresu s slrani belgrnjske lige vrnili- Udeleženci morajo imeti članske karte svojih lig, da jih pokažejo na odhodni žel. postaji. Popust velja za odhod od 14. do 16., za povratek od 18. do 20. januarja. Pojasnila daje Jugoslovansko-bolgarska liga v Belgradu, Knez Mihajtova 8-1. Ustanove ljubljanskega mesta za dijake Tehniške srednje in učence delovodske, moške in ženske obrtne šole so razpisane, in sicer^ šest mest za dijake tehnične srednje šole in štiri mesta za učence delovodske, moške in ženske obrtne šole v iznosu po 1000 din (en tisoč dinarjev) na leto. — Pogoji so razvidni iz razglasa na mestni občinski deski in v veži srednje tehnične šole. Do 2000 pomilostitev Ljubljana, 14. januarja. V ponedeljek je prišel uradni tekst amne-stijskega ukaza na vsa okrožna sodišča v območju ljubljanskega apelacijskega sodišča. Računajo, da bo v Sloveniji pomiloščenih do 2000 oseb zaradi raznih deliktov. Kazenski odelek ljublj. okrožnega sodišča že zbira vse spise o kaznovanih osebah, ki bodo deležne popolne ali delne amnestije. Sestavljen je že seznam oseb, ki so bile kaznovane po več mesecev do 3 let robije ali strogega zapora. Ta seznam obsega 150 oseb, katerih celotna kazen znaša do 120 let. Delne amnestija je deležen tudi zobotehnik Joško Bevc, ki svoje kazni še ni prestal. Med kaznjenci ljubljanske jetnišnice vlada sicer veliko zanimanje za amnestijo in prav živahno diskutirajo o določilih amnestijskega ukaza. Nekateri pa niso bili popolnoma zadovoljni, kajti na svobodo bodo puščeni v prav najhujšem mrazu... ki jih velja videti... ali ne videti Ciganska postava. (Matica). Sovjetsko filmsko delo, ki kaže, seveda uspešen, boljševiški poizkus, kako bi ec dalo čudni ciganski brezdomski potepuški rod privezati na zemljo, na delo in na bivanje v enem kraju. Film je v tem oziru tendenčno delo. Takoj v začetku, ko pade med cigane kolhoznik Ivan z začudenim, nevšečnim obrazom in vidi, kako nemogoče pojme ima ciganski rod o sreči, že vemo, da bo kolhoznik Ivan tisti, ki bo odrešil ciganski rod njegovega tradioioneinega življenja v prepevajočem potepanju in mu pokazal edini in pravi raj v kolhozu. Prizori v kolhozu so v tem smislu čisto plehko propagandni: cigana Jucka, ki pobegne iz rodu, sprejmejo v kolhozu nadvse slovesno ter ga z avtomobilom vozijo na polje in B polja. Nič ne de, da je avtomobil še iz časa tik po revoluciji, avtomobil je te in ni ciganski konj. Kolhozniki na polju v vnstah kose in pojo, kakor sobarice v naj-ginljiveijši opereti Anny Ondre. Ti in podobni prizori, preračunani na povprečni, pokvarjeni filmski okus zapadnega meščana, se od ostalega dela odražajo neresnično in nemogoče. Sicer pa nosi | film kot napol folklorno, napol dramatično delo vse odlike ruskega filmskega ustvarjenja: pristnost igranja, širino prepričevalnosti. Tu vidimo cigane prvič take kakršni so. Ne v svilenih oblekah in z operetnimi gibi, kakor r nerafikih ali v amerikanskih delih, marveč umazane raztrgane in grde. Njihova pesem, ki spremlja vse dejanje, je k sreči tako pristna, da ne bo mogla postati šla-ger. Film kaže tudi, da so Rusi ostali zvesti svoji fotografski tradiciji in še zmeraj ljubijo povdar-janje čustvenih in dramatičnih trenutkov s sorodnimi fotografiranimi naravnimi motivi. Posamezni igralci, ki film kljub kolektivnemu videzu nosijo in igrajo pravo cigansko dramo na prelomu iz divjega v urejeno življenje, so mojstri, ki se jim pozna velika ruska dramatična šola. Delo bi človek označil za nekako vmesno stopnjo med folklorno, dramatično podano reportažo iz docela tujega okolja in med poskusom kolektivnega propagandnega filma. V tem oziru je delo čisto svoje vrste, kakršnih v naših kinih ne Vidimo dosti na leto. Zasedanje turističnega sveta Ljubljana, 14. januarja. Ban dr. Marko Natlačen je sklical za ponedeljek 18. t. ni. ob 9 dopoldne I. redno sejo Banovinskega turističnega svela dravske banovine s sledečim dnevnim redom: Vlil. No. 223/1. Vabilo na I. redno sejo Banovinskega turističnega sveta dravske banovine, ki se prične v Ljubljani, v stekleni dvorani banske palače na Bleiweisovi cesti, dne 18. januarja 1937 ob 9 dopoldne. Dnevni red: 1. Otvoritev zasedanja. 2. Turizem dravske banovine (pregled, stanje, potrebe). Delovni načrt kr. banske uprave za pospeševanje turizma in odnosno financifanje. — Ret.: načelnik dr. Mam 3. Ustanovitev krajevnih turističnih Jvthorov po vaških občinah. Pretres osnutka pravilnika o teh odborih s posebnim ozirom na vpr«jaajije koordinacije, sodelovanja in financiranja otfttoječiij ktajevnih turističnih društev. — Ref.: Ivan (rrač-nar, upravitelj zdravilišča Rogaška Slatina. 4. Pogostinstvo, pogostinsko šolstvo. — Ref.: Majcen Ciril, predsednik zveze združenj gostilniških obrti. 5. Zimski šport dravske banovine. — Ref.: dr. Ciril Pavlin, podpredsednik zimspo-športne zveze. 6. Volitev poslovnega odbora in morebitnih odsekov (čl. 2. toč. 12. pravilnika), 2 overovate-ljev zapisnika in 3. rač. pregledovalcev (čl. 3. poslovnika). 7. Slučajnosti. ca Ob neki razposaieni priložnosti je zaigrala slavna pevka ANDR1ENNE MADELON bož.anski glas! Mož, ki si ga je osvojil, je dobil z njim tudi lepo žensko — in mali intermez bil zanj v veliko srečo I TRESI RUDOLPH Nova zvezda na filmskem nebu novo odkritje! svoj intermezzo je Jutri premiera v UNIONU INTERMEZZO Partner: Albrecht SchSnhals nepozaben iz ..Mazurke’* Iz Cerknice Cerknica, 13. januarja. Nenadna smrt. Včeraj ie občinski urad iz Begunj pri Cerknici sprejel obvestilo, da je v Pirotu nenadoma umrl Rožanc Jože. Vzrok smrti za enkrat še ni znan. Mogoče ga je na bolgarski meji kdo ustrelil, možna pa je tudi kaka druga nesreča. Jože, ki bi imel odslužiti rok 20. t m., je bil zelo miren fanl. Mesto veselega svidenja, so tako staši dobili žalostno obvestilo. Gmajna je pogorela. Okrog Cerknice je več hribov, ki so pokriti z grmovjem. Ker pa so tla ugodna za gozd, so nekatera zemljišča posadili z smrekovimi mladikami. Ker pa so_ ta zemljišča omejena z žico, je tu trava veliko večja kot drugje. Pred nekaj dnevi pa se je začel iz objekta na Gradišču na Slivnici dvigati dim. Nekateri ljudje so pohiteli na kraj požara, vendar ognja niso mogli udušiti. Skoda je velika, saj je zgorelo več sto drevesc, ki so jih posadili lansko leto. Požar so bržkone zanetili otroci. Kazni za devizne prekrške Belgrad. 13. januarja. AA. Finančni minister je kaznoval z denarno globo za kršitev deviznih določb tele osebe in tvrdke: Arona Parda, Bitolj 300.0CU Din. Naima Beratia, Skoplje 300.000 Din. Martina Ritonjo, Gornja Radgona 30.000 Din. Milenka Mihajloviča, Belgrad 5000 Din. M. Sutner - Henrija Maira, javno trgovsko družbo v Ljubljani, 7000 Din. Delniško družbo z predelavo turščice, Belgrad 20.000 Din. Vilima Spitzerja, Zagreb 35.000 Din. Jožefa Katnhija, Bitolj 30.000 Din. Leona Tornaga, odvetnika, Ljubljana 4000 Din. Ivana Jaxa in sina, Ljubljana 4000 Din. RAZPIS Mestna občina ljubljanska opozarja jiodjetja na razpis lesenih ograj ob Ljubljanici, ki je objavljen v '•lužbenem listu« št. 4, str 15., z dne 13. jan. 1037. Pristašem JRZI V nedeljo, dne 17. januarja, bo t Ljubljani veliko manifestacijsko zborovanje Jugoslovauskn radikalne zajed niče. Zborovanje priredi in orga-nizira mestni odlmr v Ljubljani. Začelo se ho ob 10. uri dopoldne v dvorani hotela >ITnion«. Po dosedanjih vesteh bodo govorili gg.: minister dr. Miha Krek, senator Franc S in o d e j in ljubljanski župan dr. Juro Adlešič. Kdo je „šef slovenske opozicije"? Ljubljana, 14. januarja. Včeraj smo citirali izjavo, ki jo je dal odvetnik dr. Vekoslav Kukovec v Mariboru tamošnjemu dopisniku »Politike«. »Politika« imenuje dr. Kukovca za "šefa združene opozicije v Sloveniji«. Kakor pa izvemo, ostalim članom in pristašem to »še-fovstvo« ni čisto prav, ker si ne vedo razlagati, kdo je g. dr. Kukovca pooblastil, da govori kot »šef opozicije«. So tudi v Ljubljani in drugod po slovenski deželi gosjiodje, ki tudi mislijo o sebi, da so »šefi opozicije« in da torej g. dr. Kukovec more govoriti samo v svojem lastnem imenu m izražati samo svoje osebno mnenje. Hudo kri je povzročilo med posameznimi gospodi zlasti prikazovanje g. dr. Kukovca o načinu, kako ga obveščajo vsi mogoči politični ljudje o položaju. Zatrjujejo namreč, da iz dr. Kukovčeve izjave izhaja. kakor da je on steber opozicionnlstva v Sloveniji in da med tem stebrom in dr. Mačkom neprestano dirkajo kurirji, ki da imajo od samega dr. Mačka nalogo, da dr. Kukovca ja točno informirajo o politični situaciji. Kakor da bi dr. Maček res imel interes na tem ... Naročajte in širite Slovenski doss! Kulturni koledar Janez Mihelič 14. jan. 1750 se je rodil na Dobravi pri Kropi nabiraitelj pregovorov Janez Mihelič. — Gimnazijo je Študiral v Ljubljani, prav tako teologijo, ki jo je končal 1775. Najprej je bil kaplan v Rogatcu, potem župnik v Radečah od 1790 pa dekan v Svibnem. Umrl je po letu 1792. — Čeprav je vplivala na Miheliča avstrijska janzenistična šola, vendar ga ni mogla popolnoma pridobiti za se. Ta vpliv pa je posebno paraliziral Pohlin, ki ga je pridobil najbrž že pred 1775, da je začel zbirati slovenske pregovore. V tem času je najbrže tudi nastala »Mila pesem, katiro je k hvali teh pregovorov pejl« in ki je izšla v 1 zvezku Pisanic. — Mihelič je sicer opustil slovensko veva-tikacijo, vendar pa je še naprej zbiral pregovore, ki so morali narasti v veliko zbirko. Na žalost 6e je ta zbirka po njegovi smrti izgubila in jo kljub Dobrovskemu, Kopitarjevemu in Zoisovemu zanimanju ni našla. — L. 1869 je celo izrekel nekatere pomisleke proti zedinjeni Sloveniji in 1. 1871 se ni udeležil od Slovenskega kluba sklenjene abstinence in je bil zaradi tega z glasovi ital. poslancev izvoljen v državni zbor. Da bi opravičil to svoje ravnanje, je napisal brošuro: »Odgovor«, ki ga pred ljudmi ni opravičila. — Napisal je knjigo: Kras in njegove razmere« (V Trstu 1884). Slovenija v megli prahu Ljubljana danes koledar Danes, četrtek, 14 januarja: Feliks, muč. Jutri, petek, 15. januarja: Pavel, muč. Nočno službo irnajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa nesta 41; mr. Trnkoezy ded., Mestni trg, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Drama: Na ledeni plošči. Red Četrtek. Opera: Pri treh mladenkah. Kino Union: Moskva—Sbanghai. Kino Matica: Ciganska postava. Kino Sloga: Upornikova bči Ljubljana, 14. januarja. Letos imamo prav svojevrstno zimo; namesto snega, ki naj bi pokrival ne samo hribe, ampak tudi doline, imamo povsod v dolinah kopno, po cestah pa prah, kakor sredi poletja ali pa še več. Gorenjska je podobna — kar se cest tiče — najhujšemu poletju, ko smo navajeni gledali za avtomobili cele oblake prahu. Motociklisti se vračajo te dni z Gorenjske vedno vsi prašni, kakor poleti. Ljubljana sama ni nič na boljšem. Čim po ulici zavije avtomobil s količkaj večjo brzino, ze se dvigne prah in sicer hujši kakor poleti. Poleti so bile namreč ceste večinoma poškropljene in je škropljenje tudi kaj zaleglo. — Sedaj pa bi bilo škropljenje popolnoma brezuspešno oziroma bolj škodljivo, kakor koristno. Saj to vidimo na tistih ulicah, ki jih kljub mrazu tudi sedaj škropijo. Ne traja namreč dolgo, ko postane na ulici, ki jo polijejo, kmalu za lem taka poledica, da je nevarno stopati po ulici. Še nevarnejše je to za motorna vozila, ki pripeljejo iz kopne ulice na ledeno, ne da bi mogla razliko pravočasno opaziti. Za motocikliste pomeni to največjo nevarnost, posebno na križiščih, kjer je treba napraviti zavoje. Maribor, 14. januarja. Tujec, ki pozna Maribor kot snažno mesto s čistim, zdravim zrakom, pa ga sedaj zopet obišče, se gotovo začudi: mesto se nahaja neprestano v megli, pa v megli prav posebno nadležne vrste. Zavito je noč in dan v oblake prahu, ki ga vedno sproti dvignejo s cest raznovrstna vozila. Za vsakim avtomobilom in motociklom, celo za konjskimi vpregami in za kolesarji, se vije oblak pVahu. Mestni avtobusi, ki prihajajo zjutraj iz garaž svetli in osnaženi, so že čez pol ure pokriti s sivo prašno plastjo. Šoferji morajo z avtobusi posebno zvito voziti, da jim prah preveč ne vdira v vozove kadar odpirajo na postajah vrata. Reveži pa so, ki kolovratijo po nctlakovanih cestah in pa stanovalci hiš oh ulicah, kjer ni tlaka, pa je na njih velik promet. Zlasti so prizadeti s prahom Glavni trg. Koroška cesta in Tattenbachova ulica, potem pa vse glavne prometne dovozne žile v predmestjih. Tam sploh ni mogoče stanovanj zračiti, ker se preveč zaprašijo. Take nadloge Mariborčani dose-daj sploh nismo bili navajeni. V poletju mestna občina vzorno škropi ulice večkrat na dan, tako da na njih skoraj ni prahu. Škropilni avtobusi vozijo tudi v okolico ter škropijo glavne ceste. Sedaj pa je škropljenje nemogoče, ker bi povzročilo sarno poledico, prahu pa ne bi pregnalo. Nekateri predlagajo, naj bi občina glavna vozišča prepojila z oljem; pa tudi to bi najbrž le malo pomagalo. Edina odpomoč bi bil sneg, katerega pa. kakor izgloda, zaman pričakujemo. Od tu in tam Živinoreja v Slov. goricah ilgM Danes nepreklicno posledn)l£l Pola Negri velika umetnica v sijajnem filma Moskva - Shanghai Zadnja prilika., da sl ogledate lepi fllm TEI. 27*30 SLOGA I Samo Se danes st lahko ogledate malo SHIRLEY TEMPLE Upornikova hči Ne pozabite, temveč kupite sl takoj vstopnice! Si* MATIC Prvi Izvirni msko-sovletskl tlim v sezoni! Ciganska postava Lela Cern«! n »Drugo predavanje h ciklusa predavanj Danico, Savice in Zarje bo v četrtek, 14. t. m., v beli dvorani hotela s Uniona ob 20. Predaval bo prof. Vodnik France o Mahniču. Dolžnost lanov je, da se predavanje udeleže, za novince pa je udeležba strogo obvezna. Vabimo tudi SKAS in vse, ki se za predavanje zanimajo. ljubljansko gledališče 'J R A M A Začetek ob 20. ur? Četrtek, 14. januarja: Na ledeni plošči. Red četrtek. Petek, 15. januarja: Zaprto. Sobota, 16- januarja: <-Dež in vihar«. Premierski abonma. Nedelja, 17. januarja: Ob 15 »Kralj z neba«, Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20 »KoTajža veljal« Znižane cene od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20 uri četrtek. 14. januarja: Pri treh mladenkah. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Popust za abonente. Petek, 15. januarja: Zaprto. Sobota, 16. januarja: »Hovanščina«. Red B. Mariborsko gledališče četrtek, 4. jan. ob 20: »Kadar se utrga oblak.« Red A. ...katerih roke so najmočnejše in _kateri se prav radi mahajo. Lestvica njihove jakosti je Težka: 1. James Braddock, 2. Max ^duTieling, 3. Joe Luis. Poltežka: 1. J. H. Leviš, 2. Bob Alin, 3. Al Gainer. Srednja: 1. Freddie Steele, 2. ieddy Varosz, 3. Ken Overim. Welter: 1. Barnev Ross, 2. C. Garcia. 3. Jack Macloll, Lahka: 1. Lon Am-bers, 2. Eddie Cool, 3. Pedro Montanz. Pero: 1. I?etey Sarron, 2. Iredie Miller, 3. Henry Ann-stroiig. Bautom: L Sicto Escolar, 2. H. Jettra, 3. Sangcliili. Mucha: 1. Sclmiall Montana, 2. J. War-nock, 3. Beimy Lynch. .. da so Japonci povabili nemško nogometno reprezentanco, ki naj bi meseca septembra tega leta odigrala nekaj tekem pri njih in tudi v Mandžuriji. Z ozirom na ravnokar sklenjeno prijateljstvo med Nemčijo in Japonsko, je to vsakakor razumljiv korak. ... da jc bila odigrana prva nogometna tekma v Angliji in sicer 26. oktobra 1863. leta. 16. oktobra 1871 je bil kupljen prvi pokal angleškega cnpa, 1873 je bil prvi reprezentativni match med Anglijo in Škotsko. 17. nuja 1838 pa je bila osnovana angleška liga. Naročajte Slovenski dom! Sv. Ana v Slov. gor. 14. jan. živinoreja je ena najvažnejših panog kmetijstva v sedanji dobi in zavzema prvo mesto tudi v Slovenskih goricah, kjer tvori glavni dohodek našemu kmetu Zato je ta panoga tudi dobro razvita. Ko pogledamo na razvrstitev te važne panoge, vidimo, da zavzema v tej pokrajini prvo mesto goveja živina, ki je v zadnjem času znana po raznih dobrih pasmah, na pr. goji se predvsem pinegavska, znana pa je tudi simodoiska in marija-dvorska pasma. Govedoreja pa je po nekod pričela v zadnjih letih propadati, vzrok temu so bile v glavnem slabe eene živino. Naš kmet je zaradi tega vedno bolj obupaval in pričel zanemarjati umno živinorejo, saj je bil vsakdo mnenja, da krmi živino za prazen nič, saj prodana živina ni nitKpolovično krila vrednosti krme. Naših živinorejcev se je polaSčal obup in živino so povsod že klali doma. V Slov. goricah imamo mnogo naravnost čudovitih primerov, na pr. ko je kmet prodal 600 kg težkega vola za 600 Din, kravo za 260 Din itd. To so bili res težki časi, ki so naSo živinorejo znatno oškodovali, kmeta pa obremenili z dolgovi. Na drugi stopnji pa je konjereja, ki je osredotočena na Mursko polje, Pesniško dolino itd. V zadnjih letih se je izvozilo iz raznih krajev v ravnicah precejšnjo nlnožina konj v inozemstvo. Posebno pa je znana povsod svinjereja, ki je izredno na višku, goji se predvsem nemška ople- Mestni kolek za brezposelne Ljubljana, 14. jan. Mesto Ljubljana je izdalo socialni kolek po osnutku slikarja Mihe Maleša. Izdani sta dive vreti kolek a in sicer po ceni 1 Din s sliko revne matere z otrokom in po pol dinarja s sidko brezposelnega, ki prosi pomoči. Dohodek tega ko-Ieka bo mesto porabilo za zaposlitev brezposelnih delavcev pri javnih delih. Kakor je bilo že povdarjeao, gradi mesto iz dohodkov fonda za brezposelne težko pričakovani kanal v Zg. Šiški. Sedaj je pričela mestna občina z večjo skupino doslej brezposelnih delavcev izvrševati prekope Maleg? Grabna po regulacijskem načrtu. Vsakomur je znano, kako potrebna je regulacija Malega Grabna. Dela, ki jih bodo napravili delavci, plačani iz mestnega fonda za brezposelne, bodo tvorila važno pripravljalno delo; končna regulacijska dela bodo nato hitro napredovala. To je torej drugo javno delo, ki se izvaja z dohodki prostovoljnih dajatev ljubljanskih občanov. Z izvrševanjem takih koristnih javnih del se lepo veže podpiranje ubogih brezposelnih delavcev, ki si podporo s tem sami zaslužijo in izvršitev obče koristnih in potrebnih javnih del. Dohodki mestnega koleka naj pomagajo izvršiti še več takih nujnih in splošno koristnih javnih del. Zato naj občani pridno segajo po njih. Sedaj je čas plesov in veselic. Tudi ob teh prilikah ne zamudite prispevati k socialni akciji. Pri blagajnah večjih plesnih prireditev bodo mestni koleki na razpolago. Z nakupom koleka storite dobro delo brezposelnim delavcem, ki jim je zaposlitev pri javnih delih edina rešitev. Veselje bo lepše, kadar ne bo nihče več brez dela in zaslužka. Usmiljenost in radodarnost more to doseči! Predavan?« dr. Zenkla o temi: Praga, mati svojih občanov, o duhu in načelih socialnega skrbstva mesta Prage, bo v ponedeljek, dne 18. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Predavanje bo spremljal 2 uri dolg, nadvse zanimiv film o zgodovini in razvoju socialnega skrbstva mesta Prage. Predavatelj bo govoril v srbohrvaščini, ki jo perfektno obvladaj Vstop prost. Korporacije in društva morejo dobiti vstopnice skupno za svoje članstvo do inkl. sobote, 16. t. m., v tajništvu mestnega poglavarstva, od nedelje dalje pa pri blagajni kina ^Union«. Vabljeni so vsi člani socialnih ustanov, člani karitativnih organizacij in vsi, ki se zanimajo za sodobne socialne probleme. Sprememba akademskega prvenstva Akademiki športni klub izprenvnja na podlagi pridržane pravice razpis smuškega teka za prvenstvo jugoslovanskih univerz v toliko, da se vrše tekme v teku tudi za prvenstvo moštev posameznih univerz, oziroma na univerzah registriranih smučarskih športnih klubov. Moštvo je sestavljeno iz poljubnega števila tekmovalcev od katerih pa se ocenijo le 4 najboljše plasirani tekmovalci. Zmagovalec postane moštvo one univerze. oziroma onega kluba, ki doseže največje število točk. Prvotni razpis ostane poleg teh iz-prememb oziroma dopolnil v celoti v veljavi. Akademski Športni klub. Hermes : Šparta (Zagreb) v nedeljo 17. t. m. na Hermesu. Hermes, ki je povabil za nedeljo v goste simpatično moštvo zagrebške Sparte, je s tem prav ustregel naši športni publiki, ki že od zadnjih ligaških tekem ni imela prilike opazovati lepe igre renomiranih moštev. Posebno zagrebška moštva so zadnje čase kaj redki gostje v naši beli Ljubljani. Vodstvo Hermesa se ni strašilo velikih gmotnih žrtev in je povabilo v Ljubljano odlično moštvo menjena pasma, in druge mešane pasme. Izvoa prašičev je vsako leto visok, posebno kadar so boljše cene. Po nekaterih krajih pa se v zadnjem času pojavlja pogostoma svinjska kuga, preti katero imajo naši ljudje največji strah. Važna panoga kmetijstva je tudi kokošjereja. Goji se pred vsem štajerska kokoš in razne druge pasme. V slabih letih je ta panoga dopri/tašala kljub slabim cenairi našim kokošjerejoem lepe denarje. Znano je^ tudi čebelarstvo povsod, saj so naši kmetje bili že od nekdaj dobri čebelarji. V zadnjem času se je ta panoga še bolj razvila. Največ zaslug v čebelarstvu jma v Slov. goricah pokojni Jurančič, strokovni čebelarski potovalni učitelj pri Sv. Anionu v Slov. gor., ki je umrla leta 1935. Ko so sedaj cene živine znatno poskočile, se je naš krnet pričel zopet pridno baviti z govedorejo. Ko sp sedaj dvigajo cene, pa se pojavlja skrb. da bo živine za prodaj celo primanjkovalo. Napredek so j>a pospešile v veliki meri kmetijske strokovne organizacije, kot: kmetska zveza, živinorejska selekcijska društva ter družbe za pospeševanje svinjereje in čebelarstva. Organizacije prirejajo tudi stalne strokovne živinorejske tečaje. Živinoreja, predvsem v revnih pokrajinah, vidonia raste, ker se kmet poslužuje vseh ugodnosti, da dvigne to panogo na višjo stopnjo v svojo veliko gosjiodarsko korist. športne vesti Po poročilih zagrebških časopisov je akcija mariborskih nogometnih klubov za odcepitev od . ljubljanske nogometne podzveze propadla, ker predlog ni bil sprejet na občnem zboru JNZ. Dalje poročajo »Novosti-, da za enkrat mariborski klubi nimajo več namena, da bi se pridružili zagrebški nogometni podzvezi. pač pa da bodo še nadalje stremeli za lem, da se bodo izpremenile razmere v ljubljanski podzvezi v njihovo korist. Seveda morajo Zagrebčani ob takem poročilu tudi dajati moralne lekcije ljubljanski nogometni podzvezi, naj vendar odpreoči in naj ne dela tako, kot dosedaj v pogledu mariborskih klubov. Mi vemo, da je prišlo do nesoglasij, ki se pa bodo brez dvoma tudi uredila, tako da ne bo več na-sprotstev, poudarjamo le, da prav laka nasprot-stvn pozna helgrajska podzveza in da imajo Zagrebčani sami doma dovolj neprijetno afero med Hajdukom in Gradjanskim in da so stvari, ob katerih vedno pride do nesoglasij, v vseh močnejših podzvezah kot so belgrajska, zagrebška in naša podzveza. Vendar smo pa daleč od tega, da bi dovolili, da bi nam Zagrebčani dajali moralne lekcije, če pride do kakih nesoglasij. Svoje športne razmere bomo že znali urediti sami doma v naše popolno zadovoljstvo. Naš šport v nobenem pogledu ne rabi tutorjev, bodisi s te ali one strani. Od 23. do 31. januarja bo mednarodni športni teden v Garmisch-Partenkirchenu — torišču lanskih zimskih olimpijskih iger. Prireditev obeta biti precej velika, ker so že dosedaj mnoge države prijavile svojo udeležbo. Tekme se bodo vršile v vseh panogah zimskega športa, razen v vožnji z bobom. Dosedaj je prijavilo svoje tekmovalce 8 držav: Jugoslavija. Norveška, Italija, Avstrija, Anglija, Madžarska, Švica in Nemčija. Ta športni teden bo skoraj izgledal kakor lanske zimske igre, seveda ne v tako veliki zasnovi. •Josip Rradl. lanski planiški zmagovalec, je letos že na dveh mednarodnih skakalnih tekmah odnesel prvo mesto. Tako prvič v GA-PA. kjer je na veliki skakalnici dosegel daljavo 76 in 77 m, dočim je Norvežan Sorrensen dosegel šele šesto mesto s skoki 69 in 68 m. V točkah izražena zmaga Bradla se je glasila 225.9, Sorrensen pa je dosegel 209.1 točko Da pa Bradlova zmaga ni bila slučajna, dokazuje nedeljski mednarodni »Julius Moro c memorial v Innsbrucku, kjer je tudi na veliki Berg- J fse.l skakalnici s skoki 72.5 m in 73 m in s točkami 228.2 dosegel prvo mesto. Tudi v tej skakalni tekmi je Sorrensen zasedel šele šesto mesto z 211.1 točko in s skoki 68.5 m in 67 m. Lanskega planiškega zmagovalca moramo torej smatrati za enega najboljših skakačev in njegova lanska zmaga v Planici ni bila nič slučajna. zagrebške Sparte. moštvo, ki je dosedaj še vedno upravičilo sloves, ki ga uživa v zagrebškem športu. Mošto sestoji iz znanih odličnih igračev kot na primer Wolt, Urbančič, Stankovič vsi znani zagrebški reprezentativci, dalje igra v moštvu znani Belak, bivši član ljubljanske Ilirije, steber moštva pa je naš dobri znanec Maks Mihelčič stari inter-nacijonalec in državni reprezentant, ki je nedavno prestopil iz Gradjanskega v Sparto. Vsa ta znana nnena so nam jamstvo, da je imel Hermes pri izbiri nasprotnika srečno roko. Tudi moštvo Hermesa nam je v zadnjih tekmah dokazalo, da pod novim vodstvom prav dobro napreduje. S i»riteg-nitvijo Svetica Rafkota, je pridobilo odličnega vodja napada, s čemer se je iz moštva odpravila tudi že stara rak-rana: sterilnost napadalnega kvinteta Torej prilike dovolj za našo šoorlno publiko, ki si želi močnih in lepih iger. Pogajanja med KID in njenim delavstvom za sklenitev nove kolektivne pogodbe se, kakor smo že včeraj napovedovali, še nadaljujejo. Včeraj so bila prekinjena ob dveh popoldne, danes pa se nadalpijejo od devetih. Izkazalo se je, da bi bilo jiotrebno, da bi fiogajanja vodil kak odposlanec oblasti. Pri včerajšnjih razpravah je vzbudila pozornost izjava zastopnika KID, da bo podjetje ustanovilo na Jesenicah lasten konzuim, da bi rii ta način znižalo cene življenjskim potrebščinam, ki da so v nekem jeseniškem konzuinu predrage. Kokainska afera, ki je danes zo|set pred sodiščem, je že vse dni od začetka razprave vsesplošni predmet razgovorov v ljubljanskih družabnih krogov. Po & ne potrjenih vesteh, se je prijavilo državnemu pravdništvu več oseb, ki so istotako postale žrtve kokainskih goljufov. Za le sleparije oblasti doslej še niso vedele oziroma še niso imele točnih podatkov. Kakor slišimo, naj bi dosegla skupna vsota vseli prevar, ki so doslej znane, blizu 200.000 Din. Kakor kaže, bo sodna razprava ojunačila še druge oškodovance, da se bodo prijavili oblastem. Novi upravnik ljubljanske bolnišnice g. dr. Vladimir Ferlan, dosedanji sanitetni polkovnik v p., je ta teden nastopil svoje novo službeno mesto ter je že prevzel posle. 80 do 100 bolnikov sprejme dnevno ljubljanska splošna bolnišnica. Od npvega leta do sedaj jih je sprejela že 1150. Prostori so prenatrpani in nihče ne ve izhoda iz tega neizmernega stanja v naši bolnišnici. Občni zbor SSK Maratona, enega najagilnejšili niariborskeh športnih klubov bo 20. januarja t. 1. Zanimavo je, da so sc ustanovni in vsi nadaljni občni zbori tega kluba vršili vedno 20. januarja. Šest dni je trajala konferenca jugoslovanskih škofov v Zagrebu pod predsedstvom nadškofa dr. Ante Bauerja. Včeraj je bil zaključek. Delal je le še odbor, ki bo danes izdal obvestilo za javnost. Šest ur je divjal požar v skladišču »Posavine«, tovarne za upognjeno pohištvo v Zagrebu. Ogenj je najbrže nastal zaradi kratkega stika. Opazil pa ga je sluga, ki je prišel zjutraj prvi na delo. Ko je odprl vrata skladišča, je bilo znotraj že vse v dimu. Škode je več kakor milijon. Dalmatinski vinogradniki so začeli odločno protestirati proti vsaki trošarini na vino. Nasprotujejo bodisii državnim, bodisi banovinskim ali pa občinskim. Predlagajo pa, naj se mesto tega uvede drug davek, ki ga bodo pravično razdeljenega plačevali vsi državljani. Nemški filmski operaterji ao nekaj tednov posnemali vse zanimivosti kar jih je v Sarajevu. Izdelali bodo nekaj kulturnih filmov. I® Sarajeva pa so odpotovali na Hvar, odtod pa na Korčulo. Tudi tod bodo posneli nekaj slik za iste namene. Spomenik znanemu madžarskemu vojskovodji | in borcu proti Turkom, Sibimjanin/u Janku, bodo popravili v Zemunu. Na hribu blizu mesta je stal nekdaj Sibinjaninov dvorec, ki ao ga pa Madžari 1. 1896 podrli in na istih tleh postavili velik spomenik v obliki trdnjave. Vojna pa je to trdnjavico močno poškodovala, vendar eo jo pred nekaj leti toliko popravili, da so vanjo namestili vojaško radio telegrafsko postajo. C« bi se pa rušenje nadaljevalo, bi bile v nevarnosti mnoge hišice v neposredni bližini. Zato bo občina popravila spomenik. Skoraj vsi funkcijonarji vojvodinske občine Crna Bara sede pred sodiščem. Razprava je v toliko bolj zanimiva, ker bo sodišče zaslišalo skoraj 500 prič. Obtoženci so na debelo ponarejali dokumente, denar, goljufali stranke in podobno. Razpirava bo trajala še nekaj dnii. V Splitu brez prenehanja tovorijo pšenico na tovorne ladje. Anglija, Francija in Nemčija so kupci. Vsa razpoložljiva skladišča so polna, ker J pa je naročenega blaga toliko, da ga ne morejo I spraviti vanje, uporabljajo za skladišča večje ja- I dmice. V Bosni je zapadlo zadnje dni toliko snega, da so resno ogrožene vse prometne zveze. Vlaka prihajajo z velikimi zamudami, ceste so ponekod že neprehodne. Avtomobilski promet je na mnogih krajih sploh ukinjen. Istočasno pa je na morju | divjala huda burja, da je preprečila lov na ribe, parnikom pa povzročala zamude. V Čakovcu so v zadnjih mesecih doživeli več tatvin. Končno so le izsledili prave storilce, .glavnega pa v osebi sicer uglednega meščana Alojzija Velnarja. Ta mož je bil podnevi ugleden obrtnik in hišni posestnik. Ponoči pa je s svojim pomočnikom praznil trgovine po mestu. Bil je zraven še tako predrzen, da je nekega dne izvabil na dvorišče 6voje hiše prašiča iz svinjaka v frančiškanskem samostanu, nakar ga je s kladivom pobil. Potem je priredil pojedino, na katero pa je povabil tudi dva frančiškana. Finančni odbor Narodne sknpščine se bo v v kratkem sestal, da bo pretresal predlog državnega proračuna, kakor ga je bil predložil finančni minister dr. Dušan Letica. Plenum Narodne skupščine se bo pa s proračunom bavil najbrže februarja mesecu. Javnost ne ve še nič jasnega in točnega n sklepih, ki so jih naredili zemljorndniški poslanci, ki so bili izvoljeni na opozicijski list dr. Mačka. Pred dnevi so imeli namreč svoj sestanek pod vodstvom Jovana Zdravkoviča. Bržkone so se menili o tem, kakšno stališče bi zavzeli k bližnjim pogajanjem med JKZ in dr. Mačkoni. Teh poslancev je osem in so bili izvoljeni v Črni gori in Srbiji. Med njimi prevladuje pripravljenost, da bi šli v skupščino in tam nadaljevali z delom za sporazum med Hrvati in Srbi. Včeraj zjutraj se je dogodila v Zagrebu v Zvo-nimirovi ulici strahovita eksplozija. Eksplodiral je plin v stanovanju zagrebške trgovke Boriške Benčič. Eksplozija je bila tako huda, da je raznesla vse, kar je bilo v stanovanju. Na srečo j« bila hiša grajena tako trdno in solidno, da niso bili prizadeti tudi še drugi stanovalci. Trgovka je obupala nad svojim življenjem in je zvečer, ko se je vlegla v posteljo, odprla plinsko cev. Še prej pa je napisala dvoje poslovilnih pisem, jx> katerih so mogli jx> eksploziji ugotoviti pravi vzrok nesreče. Zjutraj zgodaj pa je prišel pred trgovkino stanovanje in-kasant trgovine s pisalnimi stroji 2-Matador* in pozvonil. Iskra, ki je skočila iz zvonca, pa je vnela plin, nakar je v hipu sledila eksplozija. Pritisk je bil tako hud, da je inkasania z vrati vred, za katerimi je stal, vrglo skoraj v nasprotno stanovanje. Težko ranjenega so ga prepeljali v 1m>1-nišnico, vendar ni upanja, da bi mu rešili živ- novanje. Težko ranjenega so ga Ijenje. — Eksoloziia je stanovauje popolnoma »pustošila. Sven Elvestad: Zlodej se dolgočasi • :>Kajne,« je vzkliknil Rist vneto, >saj jih vendar ne morejo vseh prešteti?« >Da, nemogoče je seštevati Napolitance,« je odvrnil Haselhuhn, >med njjmi je preveč analfabetov.« »Brez ljudskega štetja pa seveda spet ne morejo biti« je dejal Rist, »tako kakor ne morejo biti brez električne železnice in drugih civilizacijskih naprav. Komisar za ljudsko štetje pogleda enostavno na poulično gnečo, iztegne roko in odloči: milijon.« »Tako je,« je dejal Haselhuhn z velikim zanimanjem. »Napoli ima nemara dva milijona,« je vzkliknil Rist, ki ga je to odkritje zaneslo. »Temu je težko ugovarjati.« Nato molk. Potem je dejal Rist: »Nocoj je umrl velikan tam preko na otoku.« »Da. Ob pol petih.« Znova molk. Tedaj je Rist spustil monokel, da se je obesil. »Zdaj pa sem prišel do kraja.« Haselhuhn se je nagnil nazaj in zajel sapo, bilo je jasno, da težko diha. »Jutri bodo mrtveca preko zaliva prepeljali,« je mrmral, »to bo veselica.« »Veselica?« »Smrt pomeni tem ljudem nekaj dru- gega, »je dejal Haselhuhn, »nekaj, česar mi ne razumemo. Ali niste mar slišali, kako so med Carusovim umiranjem prepevali vsepovsod po obrežjih? Klicali so po njegovi duši.« Govoril je tiho, kakor da nima poslušalcev. »Smrt za Napolitanca ni nikak velik prehod. Za uvod v smrt jim služi vse njihovo življenje od zibelke do krste. Vse njihovo čiščenje svetnikov, njihove molitve in praznoverja, ta južnjaška religiozna uspavanost z obredi in kadilom ni nič drugega kakor priprava za to zadnje potovanje. Ze za svojih živih dni je Napolitanec domač s smrtjo. Ce izbere smrt komu za maščevanje, pomeni to neko nežnost, to je prijaznpst; on namreč sovraži sirovost. Sirov človek ne napravlja vtisa nanj, pač pa mu je smrt čudno lahka, za to treba le ročnega giba z blestečim se jeklom, in že je konec. To je imenitno. Ta zaupljivost do smrti pa je vzrok, da tukaj spodaj smatrajo približavanje smrti za razodetje narave, tako kakor da smrt nekje raste in razširja svoj vonj.« Haselhuhn se je spet naslonil nazaj in težko dihal: »... vonj, kakor ga imajo podzemeljske cvetlice.« Pogledal je Rista iz napol zaprtih oči in gladil svojo tenko brado. »Moja pozornost pa je vzbudila nekaj drugega,« je dejal Rist. »Občutevam, kakor da sem od samih opazovalcev obdan, ki jih ne morem videti. Bojim se maščevanja. Ko bi samo vedel, kako ho prišlo. Edino, kar vem, je gotovost, da se bliža. Ali ste že kdaj opazovali tišino pred strelom, popolno, enakomerno svetlo tišino. Zdaj jo čutim, sredi divjega pouličnega trušča.« Haselhuhn se je nagnil k njemu: »Morda se je to, česar se bojite, že začelo,« je dejal. Rist je segel po svoji žepni uri in poskusil v temi razbirati njeno številčnico. »Moram se vrniti k svojim prijateljem,« je dejal urno. Haselhuhn je napravil pomirjajočo kretnjo. Naenkrat je spremenil glas, kakor da se mirno pogovarja: »Ali pa bo maščevanje preprečeno,« je dejal. »Vašim prijateljem gre dobro, kajne? Kaj pa dela plavolasa dama?« »Njena dobra volja je vedno sijajna.« »Zelo lepa je.« »To ste tako sanjavo rekli.« »Ljubim jo,« je dejal Haselhuhn. Troti takemu udarcu se Rist ni mogel braniti drugače, kakor da se je oborožil s svojim monokljem; pričvrstil si ga je. Haselhuhn je dodal: »Bilo mi je prav neugodno, da je pri zlatarju tako nevšečnost doživela.« Hipoma se je razvnel. »Vse sem storil, da bi ji čimbolj pomagal. Vstal je, šel parkrat nervozno po sobi gor in dol in mahal z rokami, iztegal jih je proti Ristu in ponavljal: »Vse sem storil, kar mi je bilo mogoče, prav zares. Pri vseh svetnikih, drugače nisem mogel ravnati.« »0 tem nikdo ne dvomi,« je odgovoril Rist ter se čudil njegovemu razburjenju. »Toda, kaj ste hoteli reči pravkar, ko ste dejali, da bo maščevanje preprečeno? Kdo ga bo preprečil?« »Izdajalec.« »Kakšen izdajalec? Koga je izdal? Maščevalce?« »Da, maščevalce.« Haselhuhn je Rista znova pogledal s posebnim sanjavim, zastrtim pogledom, potem pa je pristavil: »To je največja stvar. Največja.c Naenkrat se mu je zazdelo potrebno, da spelje pogovor v drugo smer. Začel je skrbno iskati med predmeti na mizi, z rokami je brskal med njimi. »Rad bi vas malo počastil,« je dejal, »z majhnim spominčkom. Edino zato sem si vas želel.« Zazadnje je našel, kar je iskal. Bilo je tenko bodalce v nožnici. »Poglejte,« je dejal v ognju »to je lepa saraceuska umetnina iz šestnajstega stoletja. V tej slabi razsvetljavi težko vidite, vendar mi lahko verjamete, — glejte, če pritisnete na majhen srebrn gumb tu pod ročajem, se odpre nožnica.« »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Orednifitvo: Kopitarjeva olica #011. Telefon 2994 tu 29%. Uprava; Kopitarjeva »Sloveuaki aom« uuaja vsa* Tflhfftn ^ ^ jue0diujaa£kg tiskarno i Ljubljani; K. Cee. l*dwat*U; l?an Rako vso. Uifidftik; Jože Kosioek. Razkošje potujočih hotelov Vse to bodo zopet najboljše pokazale številke: J Vsako leto n. pr. potožijo v »Mitropac vozovih ; okrog 5 milijonov steklenic piva (najbrž ni najslabše vrste) in tri milijone steklenic mineralne vode. Konzerv pojedo po teh luksuznih vozovih za več ko tri milijone dinarjev, mesa porabijo kakih 53.000 kg na en sam mesec, istočasno pa 6000 kg kave, deloma po jedilnih vozovih, deloma pa zjutraj v spalnih vozovih. 17.000 prtov opranih v enem dnevu Vzorna je tudi snažnost, ki vlada po jedilnih in spalnih vozovih. Veliko perila je prvi pogoj za to. Tega je kar cele gore. Poleti je v pranju vsak elan 4000 prtov in 25.000 prtičkov, ki se rabijo pri jedi. Eno najmodernejših tovrstnih pralnic imajo v Berlinu. Tam operejo dnevno okoli ‘2000 namiznih prtov in okrog 15.000 prtičkov. Tudi za vsa popravila in celo za izdelavo novih jedilnih in spalnih voz skrbi družba >Mitro-pa« sama. Skoro vsa popravila in nove naprave se izvršujejo v Faltenseeu pri Berlinu ali v Gotha. Tudi „le(eči" Hoteli Kakor ima >Mitropa: glavno besedo pri vsem, kar se nanaša na oskrbovanje jedilnih in spalnih voz na vseh nemških železnicah, tako se zna v kratkem tudi zgoditi, da si bo pridobila monopol tudi pri »letečih kuhinjah«. Take »leteče kuhinje« imamo namreč danes, in to že v pravem pomenu Petrolejski vod iz Iraka v palestinsko pristanišče Haifo gori. Najbrž ®o ga zažgali uporni Arabci. Novoletni diplomatski sprejem pri Hitlerju, ki je razčistil francosko levičarsko gonjo po marokan-®ki nevarnosti. velikih del Beethovna in Saint-Saensa naslednja dela: Drugi del otvori Bruchov Col Nidrei, ki je napisati na podlagi hebrejske melodije. Kot skladatelj je Max Bruch znan po svoji bogati iznajdljivosti, posebno v melodiki. Sledi Schumannova Sanjarija, ki je splošno znana in zelo priljubljena ter_ jc predelana skladbica j iz Schumannovih Otroških • slik. Na sporedu imamo | tudi dva Slovana Moskovskega in Rahmaninova, ki j nam pokažeta priložnostno rusko instrumentalno j ustvarjanje. Faure je Francoz, ter so njegova dela izredno barvita. Koncertni spored zaključuje Popper-jeva Posem, ki je bil najslavnejši čelist svojo dobe (er je s posebno ljubeznijo pisal skladbo za čelo in klavir. Na koncert odličnega čelist« opozarjamo in vljudno vabimo. Predprodaja v knjigarni Glasbeno Matice. Prizor iz stavke avtomobilskega delavstva v Ame riki, kjer je v tovarnah prišlo do krvavih bojev s policijo. besede. Pri >Lufthansk ima »Mitropa« že glavno pravico gostiteljstva, pa tudi že pri nekaterih drugih letalskih družbah. Kdor je videl prve vozove po železnicah, ki so bili nekaki predhodniki modernih spalnih in jedilnih vozov, bo gotovo moral ugotoviti velik napredek, ki so ga zaznamovali v Nemčiji na tem polju. Če je to res tako velik napredek, ki je bil tako nujno potreben, da se ne bi moglo brez njega po moderno živeti, je drugo vprašanje. Vsekakor pa je vse razkošje, ki ga je toliko ne samo po omenjenih jedilnih in spalnih vozovih, pač pa mogoče drugod še več, ena izmed onih resnic, ki posebno v današnjih časih, ko dostikrat ni niti najpotrebnejšega, tako »bodejo v oči«. « Obvestila Nova velesila v radijskih valovih jc naslov predavanju, ki ga bo Imel g. univ. prof. ing. Marij Osami na XIV. prosvetnem večeru v potok 15. t. m. v veraudui dvorani hotela Union. Minulo je komaj dobrih 20 let odkar poznamo prenos zvoka in glasu po radijskih valovih. Nobena iznajdba ni v par desot-letjih osvojila toliko sveta in pritegnila k sodelovanju toliko umotuikov, kakor je to storila nova velesila v radijskih valovih. V njeno skrivnostno delovanje v postanok in razvoj nas bo popeljal največji naš strokovnjak na tem polju, ki vodi tudi tehnično slovensko Radio oddajno postajo od njenih prvih začetkov. S poizkusi in slikami bo g. predavatelj raztolmačil to velesilo poslušalcem, katere vljudno vabimo, da se tega zanimivega predavanja v čim večjem številu udeleže. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. Sedeži .1 Din, stojišča 2 Din, za dijake 1 Din. Slavni teliti Stavko Popov, ki ho koncertiral jutri ob 20 v Filharmonični dvorani igra poleg dveh Radio Programi Radio Ljubljana Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo 10 Din Četrtek. 14 januarja: 12 Koncertni plesi ,fpl<)Siit;) 12.45 Vreme, poročila — 13 Oas, spored, obvestila ni 13.15 V«e mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 14 Vrmne, borz n — 18 KonooH/nl pRwd (RmlfijutM ofl koster) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Budovi Kolarič) — 19 Cas, vreme, poročila, spored,,, obelila 10.30 Nac. ura: Sokolsko predavanje — 1U.50/.. Ueppt minut zabave — 20 Koncert zbora balalajk «Ru8lnu« 2l)..V)Havei: Dafnis in Kloe. simfonična suit b (plošče) 21.10 Narodne posnii s spreinLjovunjeui RacUd&kcga orkestra. Sodelujejo: pra Dragica Sokova, Vida Rudolfova, jr*. Svetozar Banovec in Tone Petrovčič — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 lira lahke glasbe: Cimermanov trio. Drugi programi Četrtek, 11. januarja. BeUjrad /.; 20 00 Orkestralni koncort — 22.20 Narodno pesmi — Uelgrad 11 : 19.00 Bosanski frančiškani v naši narodni kulturi (Kovačevič) — iagreb: 20.00 Belgrad — 22. .d) Plesna glasba — Dunaj: 19.J0 Zabavni koncert — 2j.u5 Igra o Mo-mrtu — 22.20 Brahmsove skludbe — 22.5S Kvartet — Budimpešta: 20.10 Plesna glasba — 22.45 Operni or-kestor — Trst-Milan; 17.15 Arije in dueti - 21.0(1 Maseagnijeva opereta .Prijatelj Fritz, in Delibesov balet •Copelia« — Rim-Bari: 17.15 Komorna glasba — 20.40 Valentova opera «1 Granatieris — l’ragMitropec vidimo danes na vseh nemških progah in lahko rečemo, da nimajo konkurence. Veleobrat „Mitrope" Ime »Mitropa« pa ni znano samo v Nemčiji. Velik del tovrstnega obrata je tudi v inozemstvu v rokah te družbe. Na zahod vozijo vozovi ^Mitro-pe« do Amsterdama, Vlissingena in Iloek van Hollanda ter tako ustvarjajo zvezo z angleškim otokom. Proti jugu vidimo te vozove na progah proti ZUrichu, Luzernu, Churu, Luganu in Ženevi, kjer se jih v velikem številu poslužujejo potniki, ki prihajajo iz Italije ali pa potujejo tja. Na jugovzhodu vozijo »Mi tropa «•-vozovi proti Dunaju, Bag-gasteinu in do svetovno znanih češkoslovaških toplic. Brez njih niso tudi severne proge, ki vodijo proti nordijskim pokrajinam. Že iz te obširne mreže, ki jo spletajo železnice, katerim so priključeni omenjeni spalni in jedilni luksuzni vozovi, se da lahko razbrati, da omenjena družba dela v velikem obratu. >Mitropa« ima danes okrog 700 voz. Že ta sama skromna številka lahko precej krepko pove, kako krepke korenine je to podjetje dobilo v borih 20 letih,, odkar obstoja. Železniški vozovi »Mitropa« napravijo povprečno vsak dan okoli 227.000 km poti. Če bi en sam voz moral napraviti to progo, bi prišel v enem samem dnevu petkrat okoli zemeljskega ravnika. Vsak dan pogosti iMitropat v svojih luksuznih vozovih nad 50.000 ljudi, torej ne dosti manj, kakor ima n. pr. Ljubljana prebivalcev. Vsako leto spi približno 1,000.1)00 potnikov v teh spalnih vozovih, kar bi se z drugimi besedami reklo, da jih prespi vsako noč v teh potujočih hotelih okoli 3000 in da je za toliko ljudi treba vsak dan imeti pripravljene najudobnejše postelje. Pomožnega osebja, ki opravlja svojo službo po spalnih in jedilnih vozovih, je tudi okrog 4000. Pravijo, da ta služba ni kar iako lahko, o čemer da se je lahko prepričal vsak, ki je vsaj enkrat bil gost teh jedilnih ali spalnih voz. »Mitropa« pa tudi nemalo skrbi za pravilno vzgojo svojega osebja, ki naj v popolno zadovoljstvo visokih potnikov opravljal svojo službo. Hotelska organizacija po vlakih Da ta služba primerno in zadovoljivo funkcionira, je vsekakor potrebna prvovrstna organizacija. In taka tudi je. Vso to službo opravlja nič manj kot 25 oddelkov in postojank v inozemstvu in doma v Nemčiji,- in oskrbuje luksuzne vozove tudi z živili, perilom in drugim. V Berlinu, Hamburgu in Frankfurtu o. M. imajo posebne kuhinje, v katerih pripravljajo najraznovrstnejše zelenjave, juho in meso. V Miincbenu imajo na glavnem kolodvoru veliko skladišče, ki je zgrajeno tako, da se v njem lahko za daljšo dobo ohranjajo v svežem stanju meso in druga živila, ki se rada prehitro pokvarijo, poleg tega pa tudi različne pijače, ki se morajo držati na primerno toplem ali mrzlem prostoru. Množina teh jedi, ki so namenjene za goste luksuznih vozov tudi na zelo oddaljenih progah, se komaj da primerjati z ono, ki je potrebna ‘za postrežbo v enem najbolj obiskanih hotelov.