Tokratno branje nas po- pelje 2000 let nazaj v kraje Jezusovega delovanja. Kakšen je bil Jezus kot èlovek, kot otrok, kot mladostnik, kot sin, kot tesar, kot eden izmed nas? Kako je dojemal svoje poslanstvo? Ta in še mnoga druga vprašanja o Jezusu po- stavlja pred nas roman Evan- gelij po Pilatu. Pisatelj si v ro- manu dopusti nekaj umetniš- ke svobode, a kljub temu zelo nazorno in razumljivo predstavi Jezusa kot Bo`jega sina in èloveka. Roman je hkrati dober in zanimiv prikaz Palestine v èa- su rimske nadvlade. Tako se sreèujemo s kraji Jezusovega javnega delovanja, kot so Je- ruzalem, Nazaret, Galileja, sreèamo se s Herodom, Pila- F 2F %2. F  ,    (,BC = ,)9, EB< C tom in njegovo ̀ eno, Janezom Krstnikom, z uèenci, z rimsko upravo in njihovo vojsko … Skratka, evangelij še enkrat za- `ari pred nami v novi luèi — tokrat iz gledišèa, ki ga je av- tor postavil v Pilata. Roman je razdeljen na dva dela. Prvi je izpoved Je- šue (Jezusa) na Oljski gori, tik preden ga Jehuda (Juda) Iškarijot izda. Ko Ješua na vrtu Oljske gore premišljuje o sebi in o svoji poti, se pred nami še enkrat zavrti film njegovega `ivljenja. Av- tor nam prika`e zgodbo, v kateri Ješua le poèasi odkriva sebe kot Bo`jega sina. Veèkrat ga muèijo dvomi o tem, kak- šna naj bo njegova `ivljenjska pot, ali naj se poroèi itd. Nje- govo mater Marijo vse bolj skrbi, kaj bo z njim. Ješua je od oèeta prevzel obrt in je te- sar v Nazaretu. Pohištvo, ki ga izdeluje, ni ravno najbolj- še kvalitete, ljudje pa toliko raje hodijo v njegovo delav- nico, ker tam naletijo na ute- ho, razumevanje, ljubezen in tola`bo. Ješua tako nevede postane nekakšen duhovni svetovalec vasi. To gre v nos tamkaj postavljenemu rabi- nu, v èemer se `e nakazuje kasnejši konflikt med Ješuo in tempeljsko duhovšèino. Zgodba Ješue je zgodba na- vadnega èloveka. Svoje poseb- nosti se zaène zavedati šele po- tem, ko ga njegov bratranec Johanaan Potapljavec krsti v reki Jordan ter ga hkrati oznaèi za Mesijo. Po tem dogodku gre Ješua v pušèavo, da bi se poglobil vase in se spoznal. V sebi je našel veè kot samo sebe. Takole avtor opiše njego- vo spoznanje: »V meni je celo- ta, ki ni jaz, pa mi kljub temu ni tuja. V meni je celota, ki me presega in me opredeljuje, nez- nana celota, iz katere izvira vse vedenje, nerazumljiva celota, ki omogoèa vsako razumevanje, enost iz katere èrpam, Oèe, èigar Sin sem«. Ko se vrne iz pušèa- ve, si izbere preprost, ubo`en naèin `ivljenja, kateremu sle- dijo uèenci, ki Ješuo preprièu- jejo, da je on Mesija, Izvoljeni. V romanu je Jehuda Iškarijot prikazan kot tisti izmed uèen- cev, ki je Ješui najbli`ji in mu najbolj pogosto dopoveduje, da je ravno on — Ješua — Mesija, Bo`ji sin. Ješua tako priène s svojim javnim delovanjem. Ljudem hoèe predvsem povedati, da ima Bog vsakogar rad. Po svo- jih moèeh skuša vsakomur pomagati, vrstijo se èude`i, ki pa jim Ješua ne pripisuje ve- like pomembnosti. Ravno obratno se vedejo ljudje, ti hodijo predvsem za znamenji, èude`i in ozdravitvami, Je- šuov nauk pa jim ni tako po- memben. Ker se mno`ice vse bolj zgrinjajo okoli Ješue in njegovih uèencev, se ga farize- ji in tempeljska duhovšèina zbojijo. Ker jim je trn v peti, se ga hoèejo znebiti. Po priho- du v Jeruzalem, ga v èasu pred pasho aretirajo.    # V tem prvem delu pisatelj veèkrat uporablja Jezusove besede — citate iz Svetega pi- sma. Razne njegove prilike, za- povedi in izreke postavlja v zanimiv kontekst. Na ta na- èin pred nami o`ivi lik Ješue kot iznajdljivega, nadvse ver- nega in do konca poštenega èloveka. Kadar se Ješua spore- èe z duhovšèino glede zapove- di, vztrajno zagovarja misel, da njega napaja isti Duh, ki je napajal tudi pisce Stare za- veze. Zato ne prihaja odprav- ljat postave, ampak jo le do- polnjuje. Z zaèetkom sodnega pro- cesa proti Ješui se zaène drugi del romana, zaradi katerega ima le-ta naslov Evangelij po Pilatu. Drugi del je sestavljen iz pisem, ki jih Pilat piše svo- jemu bratu Titu v Rim. Pi- sma razodevajo Pilatovo raz- mišljanje in delovanje od dne, ko je Ješua prviè stopil pre- denj kot sodnika, pa vse do dneva, ko je Ješua odšel v nebo k Oèetu. Ko Pilat Ješuo obsodi, se z njim šele dobro spozna. Veè o njem ve njego- va ̀ ena Klavdija Prokula. Pilat pri obsodbi ravna predvsem kot pragmatièen politik rim- skega kova in zato popusti vo- lji ljudstva, ki je našèuvano proti Ješui. Ne zdi se mu prav, da je obsodil praviènega èloveka, vendar se po smrti Je- šue oddahne in prièakuje, da bo v Jeruzalemu konèno zavla- dalo znosno ozraèje. Stvari mu uidejo iz rok, ko tretji dan po smrti Ješue nje- govo truplo izgine. Reševanje te zagate se loti predvsem kot razumen politik, zato hitro zaène iskati mo`ne krivce, ki bi lahko odnesli truplo. Pri iska- nju razumnih rešitev je never- jetno spreten, kar mu prizna celo veliki duhovnik Kajfa. Pi- lat tako enkrat zaslišuje uèen- ce, drugiè Nikodema, nadalje Jo`efa iz Arimateje, celo Hero- da. Vsaka Pilatova razlaga do- godka izginotja trupla se zdi zelo mo`na, a kaj ko se zmeraj sproti izka`e, da trupla ni nih- èe skril. Zagovornik razuma — Pilat se v tej zgodbi sreèuje z zagovornikom vere — Ješuo. Zaèudenje, strah in zbega- nost se veèajo iz dneva v dan. Ko se Ješua zaène prikazovati   (med drugim se prika`e tudi Pilatovi `eni), je Pilat samo še bolj zbegan. Iskanje resnice ga na koncu pripelje do tega, da se tako kot mnogi drugi od- pravi na pot proti gori Tabor v Galileji, kjer naj bi Ješua odšel v nebesa. Tukaj sreèa svojo `eno, ki je pravzaprav `e postala kristjanka. Tudi sam se z razumom dokoplje vse do vrat vere, zmanjka pa mu po- guma, da bi se spustil v ta na- videzni niè. Roman je lahko pripomo- èek kristjanu, da se zna bolj v`iveti v `ivljenje Jezusa. Jezik besedila je namreè zanimiv, ljudje in kraji so prikazani na- zorno, kljub vsemu pa je to ro- man. Nekristjanu pa je knjiga lahko pripomoèek, da ga pri- pelje do tam, do koder je zgodba Ješue pripeljala Pilata — do vrat vere. Roman pa go- tovo vsakega bralca vzpodbuja k temu, da v roke ponovno vzame evangelije po Mateju, Marku, Luku in Janezu. Od tod je avtor namreè èrpal vire za svoj Evangelij po Pilatu.  &+.&.