2-2006
67
Stena z `lahtno 
zgodovinsko patino
Zajeda [it
? Mitja Ko{ir µ Boris Strm{ek
na{a smer
2-2006
67
Seveda gre Jalovcu v zatrepu Planice prven-
stvo v lepoti in postavi, stenam od Mojstrovk 
in Travnika do [it pa v resnosti in nepristopno-
sti. Jalovec je v srcih tistih, ki imajo gore radi, 
simbolni lik, ne nazadnje ga imamo celo v grbu 
na{e planinske organizacije; v divje obzidje 
severnih sten Mojstrovk, Travnika in [it pa 
so zazrti le alpinisti. Njim za~ne srce hitreje 
utripati, ko za~no misliti na smeri s pridihom 
»ve~nosti«, kakr{ne so Steber reve`ev v Veliki 
Mojstrovki, Varianta in Pehar (Aschenbrenner) 
v Travniku, Bela~-Zupanova v [itah, Steber 
[it, Zajeda, JLA. S temi klasi~nimi vzponi 
»v `epu« je alpinist neko~ stopil v »mojstrski 
ceh«, veliko pa pomenijo {e danes, seveda ~e 
so preplezane v druga~nih razmerah in pod 
taktirko druga~nega ocenjevanja. Zimsko, soli-
sti~no, prosto, celo v sestopu … Vendar njihova 
imena ohranjajo veljavo, ki jim jo potrjuje alpi-
nisti~na zgodovina.
V tem obzidju nad Planico so [ite nekaj 
posebnega. Najprej so gora brez pravega vrha, 
ki ji Trentarji z juga pravijo Rob Velike Dnine 
(2234 m) in komaj opazno {trli iz dolgega 
grebena nad razbitimi pobo~ji Velike Dnine. 
Povsem druga~e je na severu, proti kateremu 
se v eni sami, nepretrgani navpi~nosti spu{~a 
stena samih prese`nikov. V njej se spopri-
memo z najbolj{o belo skalo dale~ naokoli; 
te`ko se odlo~imo, katere izmed lepih in brez 
izjeme te`kih smeri se bomo lotili, ko stojimo 
pod eno najbolj »obdelanih« sten v Julijcih; 
predvsem pa so [ite najbolj slovenske dale~ 
naokoli, saj se v njihovo skalovje ni vpisalo 
ime nobenega tujega prvenstvenega plezalca, 
kot denimo v sosednjem Travniku ali Jalovcu. 
Celo slovenski plezalci, Skala{i, so se stene 
najprej dotaknili le na njenem zahodnem robu, 
kjer ima `e zelo obru{ene zobe (Pavla Jesih, 
Danilo Kante, Janez Kveder leta 1931). Spe~o 
Trnulj~ico so zbudili {ele plezalski princi prve 
povojne dobe. 
Njen »tiso~letni mir« sta v enem samem 
dnevu, 13. avgusta 1950, zmotili kar dve navezi. 
V vzhodnem delu stene sta bila uspe{na Rado 
Ko~evar in Roman Herlec in s tem, kot pi{e v 
Slovenskih stenah Tine Miheli~, za kak{no uro 
ali dve postala prva plezalca z novo smerjo prek 
severne stene [it »v `epu«, kajti {e istega dne 
sta iz osrednjega dela te stene izstopila Marjan 
Ker{i~ - Bela~ in France Zupan, ki takrat {e 
nista vedela, da bo njuna nova smer postala ena 
najlep{ih klasi~nih smeri v teh ostenjih.
Potem stena ni imela ve~ miru. Le leto 
pozneje sta v njenem vzhodnem delu z novo 
prvenstveno uspela France Av~in in Daro 
Dolar, leta 1955 pa je severna stena [it postala 
»nosilka« dotlej najte`je smeri v na{ih gorah, 
te`je tudi od slovitega Aschenbrennerja v 
Risba: Barbara @i`i~
2-2006
68
2-2006
69
sosednjem Travniku. Avtorja, velika mojstra 
Igor Levstek in Milan Schara, sta jo zmogla v 
dveh dneh, 22. in 23. julija 1955, in jo imeno-
vala preprosto Zajeda, ker poteka v obmo~ju 
izrazite, zajedi podobne raz~lembe v osred-
njem delu stene. Seveda sta bila Igor in Milan 
le prva, ki jima je uspelo, kajti poskusov v tem 
delu stene je bilo dotlej veliko, saj so se tam 
hoteli uveljaviti vsi, ki so v takratnem sloven-
skem alpinizmu kaj pomenili. 
Veljale so tudi ponovitve, ki s posebnimi 
pogoji veljajo {e danes. Prva sta Zajedo junija 
naslednjega leta (1956) ponovila Ale{ Kunaver 
in Milan Pintar, avgusta istega leta pa Nadja 
Fajdiga in Ante Mahkota; to je seveda Nadji 
prineslo tudi prvo `ensko ponovitev in veljavo 
v takratni generaciji slovenskih in (posebno 
zanjo, alpinistko) v svetovnem merilu uveljav-
ljenih alpinistov. Ponovitev je bilo vedno ve~ 
predvsem zato, ker je bila prav Zajeda »vstop-
nica« v sicer neuradno zdru`bo najbolj{ih, saj je 
bilo {tevilo ponavljalcev {e dolgo »statisti~no« 
obvladljivo. Takrat se je namre~ `e resno govo-
rilo o Himalaji in vsakdo, ki je ̀ elel v ta »klub«, 
je sku{al preplezati tudi Zajedo.
Z uveljavitvijo zimskega alpinizma, pred-
vsem pa z vedno ve~jo veljavo zimskih vzponov 
po najte`jih smereh v na{ih gorah, je pri{la na 
vrsto tudi Zajeda. Tudi zimskih poskusov je 
bilo ve~, januarja leta 1974 pa je uspelo kam-
ni{ki navezi Bojan Pollak, Stane Klemenc 
in Cene Kramar. Zajeda [it je v klasi~nem 
alpinisti~nem pomenu postala »obdelana«. 
Njena zgodba pa {e zdale~ ni bila kon~ana, saj 
z imenom in pomenom vendarle ostaja med 
»velikimi smermi« v slovenskih stenah, ~eprav 
so ji prav v severni steni [it druga za drugo 
rasle ob bok te`ke in tudi te`je smeri; le malo-
katera ji je dorasla po velikopoteznosti. 
Na{a plezalna dru{~ina je bila v {estde-
setih in sedemdesetih letih na ta konec zelo 
navezana. Zimski vzponi na Ponce, pomladno 
 µ Andrej Stritar[ite z meli{~ pod Kotovim sedlom
2-2006
68
2-2006
69
smu~anje s Kotovega sedla, poletno plezanje v 
okoli{kih ostenjih, vse to je zaznamovalo na{e 
bivanje v teh gorah. Tudi s kak{no pomembne-
j{o izjemo, predvsem tak{no, ki je bila vezana 
na [ite. Prvega zimskega poskusa v Zajedi sta 
se lotila Den Cedilnik in Boro Krivic, a jima 
zaradi spleta okoli{~in (vreme, oprema …) ni 
uspelo. Nama z Borom je uspelo najti prehode 
v Zajedi vzporednih po~eh in dala sva jim ime 
JLA, Ante Mahkota pa je z Nejcem Horvatom 
za~el in potem z Borisom Grudnom dokon~al 
steber, zdaj kot smer imenovan Steber [it, od 
dna do roba stene. A tudi obiski v sami Zajedi 
tisti ~as niso bili redkost. Vsaj dva osebna 
spomina me {e nagovarjata.
Davnega poletja 1966 sva z Borisom 
Grudnom, kljub precej globokemu padcu 
prvega v navezi, ves ~as sledila izvirnemu 
opisu smeri, torej po zajedi, brez poznej{ih 
– ne la`jih, a elegantnej{ih – obvozov, tri leta 
zatem pa sva z Marjonom (Marjanom Man-
fredo) smer preplezala v enem zamahu, varujo~ 
le na stoji{~ih, ne da bi vedela za pozneje tako 
uveljavljeno kategorijo prostih ponovitev. Vse 
to seveda v »gojzarski« tehniki, kot bi dejal 
Tine Miheli~.
Kako je danes s [itami, z njihovo Zajedo, 
z njihovimi smermi? Prav gotovo so {e vedno 
izziv, ~e ne zaradi drugega, zaradi svoje alpi-
nistom v{e~ne postavnosti, vsaj malo pa tudi 
zaradi `lahtne zgodovinske patine. Kajti ~e ne 
vemo, kaj in kako je bilo v~eraj, se bomo le 
ste`ka zna{li v jutri{njem dnevu. 
Dostop: Od planinskega doma v Tamarju 
(1106 m) po markirani poti proti Jalovcu. Zapu-
stimo jo na primernem mestu in se napotimo 
pod steno (1.30 h).
Sestop: ^ez ju`na pobo~ja po travnatih 
in gru{~natih vesinah do neizrazite stezice, ki 
pelje desno mimo izrazite skalnate ostroge in 
skozi prostran dolec na Jalov{ko {krbino nad 
Jalov~evim ozebnikom. Zavarovana pot se 
strmo spusti k vzno`ju ozebnika. Do Tamarja 
2.30 h.
Vodni{ka literatura: T. Miheli~, R. 
Zaman. Slovenske Stene. Didakta, 2003. m