L oJtnina plačana v gotovini
Posamezna štev. 1 Din
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas l5°/o dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev rač. poštne hran, 12.549
li. iiT&
Murska Sobota, 11. februarja 1940.
ŠTEV. 6. '
Zunanji pregled
Govori ministrskega predsednika Francije, ministrskega predsednika Anglije in državnega kanclerja Hitlerja so bili značilnost političnega dogajanja preteklih dni. Vsi govori so izzveneli v tem, da nihče ne sme računati s tem, da bi bila ta vojna kratka in lahka. Niti eden, niti drugi noče odložiti orožja, dokler nasprotnik ni popolnoma premagan.
Hitler je v svojem govoru na-glasil, da so odnošaji med Nemčijo in Italijo ostali nespremenjeni. Državnika Anglije in Francije sta med vojne cilje postavila tudi obnovo avstrijske, češkoslovaške in poljske države.
Na nemško-francosbi fronti je položaj ostal nespremenjen ter ni bilo važnejših dogodkov. Nemški bombniki so izvršili v večjem obsegu napad na angleško obalo in na trgovske ladje ter jih devet potopili. Nemci so izgubili eno podmornico.
Finci so morali v zadnjih dneh odbiti nekaj srditih napadov, ki so jih Rusi izvedli na Manner-heimovo črto. Posebno živo se je udejstvovalo sovjetsko letalstvo, ki je zasulo finska mesta z bombami.
Pomoč iz tujine le počasi prihaja, vendar, je treba pristaviti, da so se zadnjih finskih letalskih napadov na nekatera sovjetska pristanišča udeležili že italijanski, angleški in ameriški bombniki.
V Bolgariji so bile skupščinske volitve, v katerih je z ogromno večino zmagala vladna stranka. Od 160 izvoljenih poslancev je 140 za sedanjo vlado.
Romunija je dobila od Nemčije zagotovilo, da se* je ni treba bati sovjetskega napada.
Poljska vlada, ki ima svoj sedež v Franciji, je izdala poročilo o položaju Poljakov na ozemlju, ki je zasedeno od Nemčije. V tem se trdi, da je bilo doeedaj usmrčenih že 18.000 poljskih izobražencev.
Tik za nemško fronto sta trčila dva vlaka, od katerih je eden vozil municijo. Nastale so številne eksplozije. Mnogo ljudi je bilo ubitih.
114 nevtralnih ladij je bilo doslej potopljenih ob angleški obali. Od teh je bila potopljena samo ena, ki je potovala v spremstvu vojnih ladij.
Angleški prostovoljci bodo odšli na Finsko spomladi. Hkrati
nameravajo Francozi poslati na Finsko vso poljsko vojsko, ki se zbira na Francoskem. Finci pa baje s tem niso zadovoljni, ker se boje, da bi s tem priklicali nase nemško jezo in zamero
Na Daljnem vzhodu se nad Japonsko spet zbirajo grozeči oblaki. Najprej so se poslabšali odnošaji med Japonsko in Anglijo,
SSISi
temu je sledila Rusija, ki je prekinila pogajanja za ureditev meje, sedaj se je oglasila še Amerika, ki je pripravljena skleniti z Japonsko trgovinsko pogodbo le za silno visoko ceno.
Turški listi pišejo, da so Dardanele v primeru vojne nevarnosti za Romunijo odprte za vsako pomoč Romuniji.
Veljavnost kovancev po 50 dinarjev
Po odloku finančnega ministra z dne 9. avgusta lanskega leta, se je odtegoval prometu dosedanji srebrni denar po 50 din (veliki komadi) v šestih mesecih po-čenši s 16. avgustom, torej do 16. februarja 1940. Po preteku tega roka, torej dne 16. februarja 1940 preneha biti ta vrsta denarja zakonito plačilno sredstvo in se more še "v naknadnem roku 6
mesecev zamenjati brez odbitka z novo nakovanim denarjem samo še pri blagajnah Narodne banke in državnih finančnih zavodov. — Ob tej priliki opozarjamo, da poteče veljavnost starega srebrnega denarja po 20 din in kovinskega drobiža po 2 din in 0.50 din dne 16. avgusta, ko preneha tudi ta stari kovani denar biti zakonito plačilno sredstvo.
Domači pregled
Nj. Vel. kralj Peter II. je
daroval za zimsko pomoč v Beogradu 100.000 din. Naš vladar se vsako leto spomni revežev ter jim daruje velike vsote.
V počastitev spomina kralja Aleksandra Zedinitelja bodo v Sremski Mitrovici namesto spomenika postavili dom za onemogle starce in starke ali pa kme-* tijsko šolo.
Pretekli dnevi so bili v znamenju priprav za sestanek Balkanske zveze v Beogradu, zaradi česar so dogodki politike stopili bolj v ozadje.
Več shodov je v minulih dneh bilo širom države, ki so jih imele razne stranke. Tako je na shodu JRZ poročal minister inž. Bes-lič, da bo vlada izboljšala gmotni položaj železničarjev. Pravosodni minister dr. Lazar Markovič pa je v Kiuševcu dejal, da bo vlada izboljšala plače vsega državnega uradništva, zlasti nižjim uradnikom in pa tistim, ki imajo številne družine.
Stari načrt novega volivnega reda je vlada na svoji zadnji seji v marsičem spremenila. Po novem načrtu sploh ne bo državnih list, temveč bodo le okrožne liste. Vsaka okrožna lista bo imela svojega nosilca. En poslanec bo prišel na vsakih 40.000 prebivalcev. Tako bo Slovenija volila 29 poslancev, Ljubljana-mesto bo volila pa dva poslanca. Volivna okrožja na Slovenskem se niso
v ničemer spremenila ter ostane glede tega pri nas tako, kakor je določal prejšnji načrt volivnega reda.
Iz Bosne vedno bolj prihajajo glasovi, da si predvsem muslimani žele avtonomijo, kar je v svoji izjavi tudi potrdil muslimanski minister dr. Kulenovič.
Po izjavi trgovinskega ministra bomo v kratkem dobili novo uredbo, po kateri bo vlada uvedla najstrožje nadzorstvo nad cenami in strogo kaznovala vsak prestopek.
Uredba o vrhovnem nadzorstvu nad našo vojaško silo je izšla. Njegova glavna naloga je, skrbeti za vojaško strokovno vzgojo. Na čelu nadzorstva je Nj. Vis. knez namestnik Pavle.
Nov! proračun naše banovine predvideva 139,831.260 din izdatkov ter je za 2,8 milijona din večji od lanskega. Predvsem je zvišan, ker so proračunske rezerve zvišane od 1 na 3 milijone. Doklade ostanejo iste, vendar pa je zaradi davčne reforme njih donos preračunan višje od 68,3 na 69.7 milijona din. Plačevale se bodo torej še nadalje: 50% občna, 5% cestna, 5% zdravstvena in 35% šolska.
Da bi predvideno zvišanje uradniških plač kaj zalegi^ je gospodarski odbor ministrom sklenil, da bo vlada izdala uigiitlK) o kontroli cen, da bi s tem'preprečila podražitev življenskih potrebščin.
Vsem, ki so bili lansko leto v Nemčiji I
Vsem sezoncem, ki ste bili v pretekli sezoni v Nemčiji in imate težave z denarnimi pošiljkami v domovino podpisana Zveza poljedelskih delavcev sporoča sledeče: Podpisana Zveza je prejela dopis od Narodne banke in od strani bivšega Izseljeniškega komisarija-ta v Zagrebu, da so težave pri denarnih pošiljkah največkrat radi tega, ker naši ljudje niso dali pravilnih adresov komur je denar namenjen, in niso dali pravilne pošte kamor naj bo denar odposlan. Drugi zopet niso držali kontraktov ampak so menjali službe na lastno roko in se vdi-njali v tovarne. Nemška oblast pa ne dovoljuje sezonskim delavcem zaposlitev v tovarnah. Tisti torej, ki so pustili gospodarje s katerimi so imeli kontrakt ter odšli na delo v tovarne nikakor ne morejo dobiti dovoljenja za od-pošiljatev svojega zaslužka v domovino. Oni delavci pa, ki radi slabih naslovov in teh je večina ne morejo pravočasno prejeti denarja, naj se zglasijo ako se še niso, pri podpisani Zvezi poljedelskih delavcev ako so naši člani in bomo za nje vse storili, da dobe svoj zaslužek domov. Za nečlane pa nikakor* ne moremo posredovati, ker bi bilo krivično, da bi užival dotič-ni, ki ne plačuje članarine iste ugodnosti, kakor dotičai* ki je reden član in redno plačuje članarino, ki je itak tako malenkostna; saj znaša na leto komaj 12 dinarjev. Nihče ne more reči izmed Vas, ki je bil na sezonskem delu, nima denarja. Vsi ste lepo Zaslužili. Prosimo torej, da si vzamete vsi, ki imate težave z denarnimi pošiljkami naše gornje obvestilo k srcu in se v bodoče točno ravnate po našem zgorajšnjem navodilu t. j. da naslove pišete točno in sicer ime, priimek, vas, hišno številko, občino, pošto, okraj in ime države. Kontraktov tudi v bodoče lahkomiselno ne prelomite ampak ostanite pogodbi zvesti in ne silite v tovarne ker je zelo težko izpo-slovati dovoljenje za vse, ki pretrgajo kontrakt in se vdinjajo v tovarne.	Iz pisarne
Zvezi poljedelskih delavcev
v Murski Soboti.
M. Sobota, 7. februurja 1940.
Ob veliki pozornosti in zanimanju vsega političnega sveta, so se na praznik sestali v Beogradu zunanji ministri Jugoslavije, Romunije, Grčije in Turčije, ki jih že nekaj let druži sklenjeni prijateljski dogovor. Balkanska zveza, kakor se imenuje sklop omenjenih držav, se je sestala, da spričo težkega in nevarnega položaja, ki vlada v Evropi, zavzame svoje stališče, da lahko čim uspešnajše klubuje grozečemu viharju in da ostane južnovzhodna Evropa izven vojnega požara. V zadnjem času je bilo opaziti kako so razne velesile pritiskale zdaj na eno, zdaj na drugo balkansko državo, da bi jo spravili v svoj tabor, kar bi istočasno pomenilo prenos bojišč tudi na ta del Evrope. Vsi taki poizkusi pa so zaenkrat ostali brezuspešni. Pred pričetkom beograjske konference so se tudi čuli glasovi, češ Balkanska zveza se bo zbrala k svoji pogrebščini. Seveda so nekateri stremeli za tem, kajti lažje je pometati posamezne drobce kakor pa odstraniti skalo, ki se je zvalila na pot. Predvsem je treba povdariti značilnost sestanka državnikov v Beogradu, ki je izražena v besedi: Sloga. Odgovorni državniki zunanje politike Balkanskega sporazuma druži zavest medsebojne zvestobe in stoji odločno na stališču, da drže zunanjo politiko v isti liniji kot dosedaj. Ob teh izjavah se je tudi povdarilo, da je ta politika dovedla do dobrih rezultatov predvsem pa, da je obvarovala Balkan pred vojno vihro.
Kako veliko važnost je svet odmeril beograjski konferenci je najbolj razvidno iz tega, da je bilo navzočih 150 časopisnih poročevalcev iz vseh krajev sveta. Marsikdo izmed teh je prišel z nado, da bo lahko poročal o kakih senzacijah saj se je mnogo govorilo, da je Balkanska zveza razpadla na dva dela v prilog bojujočih se velesil. Ali o vsem tem danes ni več sledu — balkanski pakt so zborujoči državniki enodušno podaljšali do leta 1948. Razumljivo je, če katera izmed balkanskih držav v svojem delokrogu in radi posebnih okol-nosti postavlja svoj odnos napram drugi državi izven Balkana nekoliko d ugače nego druge balkanske države. A iz tega še ni treba delati zaključek nanašajoč se na ostale države v tem delu Evrope. Osnova je Balkanski pakt, a drugo pa je napor, da se dosežejo cilji, ki so bili stavljeni z balkanskim sporazumom in to čim uspešnejše in v čim večji meri.
Beograjska konferenca je začrtala bodočo zunanjo politiko Balkanske zveze v naslednji smeri: Da se ohrani mir na Balkanu je treba ostati še dalje v taki
t,U2imo se
To je naslov uvodnika, ki ga je objavil »Slovenec* v svoji nedeljski številki, dne 4. februarja t. 1. Ko sem ga prečital, sem bil silno vzradoščen in takoj sklenil prositi uredništvo „M. Krajine", da ga ponatisne in objavi tudi našemu prekmurskemu prebival stvu, ki po večini nima priložnosti doznati za oceno vrednot poedinih dogodkov, ki imajo v svojem bistvu prav globok pomen in ki se naslanjajo na dejstva, o katerih nihče na svetu ne more prepričevalno z dokazi oporekati. Članek se glasi:
»Finski kmetič, ki je v prvih ted-vih vojne s Sovjetijo glavnemu ured niku dnevnika „Finlandia Unitomisto" v mestu Vaasa pripovedoval, kako je ob izpraznitvi obmejnega ozemlja na daljnem severu zapuščal svoj dragi dom, ni slutil pa menda še danes ne ve, da bodo njegove besede šle po vsem svetu. Med drugimi svetovnimi listi je pripovedovanje preprostega finskega moža, ki je protestant, prinesel na odličnem mestu tudi papežev „Osservatore Romano" v svoji številki 18. januarja tega leta. Iz teh besed veje tako trdna vera, taka bodrost in pogum, da si ne moremo kaj, da jih ne bi vsaj v glavnih potezah prinesli svojim čitateljem.
„Bil je delopust in spravljali smo se že spat, ko je sel naznanil, da je prišel čas, ko se moramo preseliti. Rok je bil pet dni in moj sosed je začel takoj pospravljati. Jaz pa sem mislil, da morem Se eno noč mirno prespati v svoji postelji in tako sem storil. Rano ob petih me je prišlo pet sosedov vprašat za svet glede jelenov, kako jih odgnati, pa so se čudili, kako da sem mogel v taki sili spati. Dejal sem jim, naj počakajo; šli bomo skupaj. Bila je sobota. Drugi so bili že naložili vse na sani in se odpravili. Jaz pa sem s svojimi prijatelji zakuril kopel, zakaj mislil sem si, zadnje ure v mojem domu naj bodo prijetne in naj nam ostanejo v lepem spominu. Nedeljo smo potem praznovali kakor se spodobi in ko smo prebrali evangelij, smo naložili sani, moj« trije sosedi pa so hoteli kar odriniti. Zopet sem jih pregovoril, da še ni taka sila; pomislijo naj, da sem v tej izbi preživel celih 50 let in da je Gospod moje delo blagoslovil z obi-limi košnjami, pa da se zato pač spodobi, da še to noč prebijem pod to streho, potem pa bom Boga še enkrat
nevtralnosti, v kakršni smo bili doslej. To je glavna značilnost beograjskih sklepov. Balkanu ne preti trenutno nobena nevarnost za porušenje notranjega miru pa tudi zunanje nevarnosti ni, da bi se kalil mir Podčrtati pa je še treba eno dejstvo, da je Balkanska zveza na stežaj odprla vrata vsem svojim sosedom, da s skupnimi močmi zgradijo mogočen'jez, ki bo lahko uspešno kljuboval še takim viharjem, ki bi se razbesneli nad Evropo.
od drugih**
za vse njegove dobrote zahvalil. Spal sem globoko iti noben strah me ni vznemirjal. Ob treh sem se zbudil. Moji prijatelji pa niso zdržali in so se bili medtem že odpravili. Napravil sera si kavo in jo spil, maček pa se mi je ovijal krog nog in sklenil sem, da živalico, ki me je imela rada, vzamem s seboj. Nato sem še enkrat pregledal svoje sani, to in ono preložii, pa nekaj knjig, kar se mi j h je zde lo preveč, položil nazaj na palico v izbi. Končno sem zapregel konjička. Začel sem spet premišljati, ali sem storil prav, da nisem vzel s seboj vseh knjig, saj so bile vsa moja leta moja duševna hrana. In dejal sem si: Prav za prav sem vse življenje tako delal, da mi je telesna hrana bila prvo, duhovna pa je bila na drugem mestu. Tak je človek. Položil sem konju sena in se vrnil v svojo izbo. Bilo je že svetlo, ko sem pokleknil kakor takrat, ko sem bil otrok, naslonil glavo na vznožje prazne postelje in zahvalil Gospoda za vse, kar mi je storil dobrega v tem domu. Prosil sem ga, naj mi v svoji neskončni dobroti odpusti vse grehe, mi podeli moč, da začnem novo življenje, posvečeno Njemu, in naj tudi ves naš finski narod hodi nadalje po Njegovih potih, iz roda v rod zaupajoč v Njegovo vsemogočno milost. Če je božja volja — tako sem si dejal — da se ne vrnem več v to hišo, naj se zgodi, blagoslovljena bodi! Vzdignil sem se, skočil na sani in pognal konjička. Ločitev od doma se mi ni zdela več tako huda. Razumel sem, da tako mora biti in da je dobro tako; Bog skrbi zame boljše, kakor bi mogel jaz sam".
To ni stran iz kakšnega romana slavnih severnjaških pisateljev, ampak besede kmetskega moža, ki brez namena, da bi napravil kakšen vtis, preprosto pripoveduje tako, kakor je v njegovi duši. Veljajo pa te besede več ko najboljši roman! Ali ni občudovanja vredna taka vera, tako zaupanje, taka na vsako žrtev pripravljena možatost, kakor zveni iz duše tega sinu finskega naroda ? Milijoni so danes potrebni take vere, takega poguma in duševnčga miru, s katerim je sprejel kmetič z daljnega severa trdo usodo današnji dni. Ljubezen do rodnega doma, do lastne zemlje in soseščine pa do najmanjše stvari svojega okolja je zlita v eno s popolno predanostjo narodu in domovini, za katero je treba prinašati tudi največjo žrtev, če je treba, vse pa je zakoreninjeno v resnični pobožnosti ter skalnato trd nem zaupanjem v Boga, čigar volja je sveta in čigar sklepi so vselej v naš resnični blagor. Ali more katerokoli .božanstvo", katerikoli ideal ali katerakoli misel, ki jo danes ukazujejo rami vodje ljudem tako verovati, tako krepiti, povzdigovati in ojunačiti človeka, kakor krščanska vera tega finskega kmetiča ? Ali katerakoli sodobna ideja, ki jo časniki, radio in go-vorniki vseh taborov danes razširjajo po svetu in vlivajo v glave milijonom, da bi opravičili svojo politiko pa
ljudi prepričali, da je vredno prelivati zanjo toliko krvi in zavoljo nje sprejeti nase morje trpljenja, tako vzvišena, resnično vredna in obenem tolažilna, kakor jo slišimo iz ust tega preprostega moža, ki se tudi žrtve najdražjih osebnih dobrin ne plaši, če jo zahteva Finska, ki pa hkrati ve, da te žrtve ne bodo zaman, da je volja božja brezpogojno prava, dobra in modra, ds ee on ne bori in ne trpi za kakšnega malika, za kakšno prazno mar-njo ali cdo za kakšno norost, očitno krivico in prešerno nadoblast. In v tej veri je raz;n moči in tolažbe tudi gotova zmaga duha, pravega bratstva in lepšega življenja bodočih rodov človeštva, naj je usoda nas samih taka ali taka !
Tudi mi se moremo in moramo iz tega veliko naučiti. Zgled finskega kmeta marsikaterega od nas osramoti. Le pomislimo, kako se danes godi nam, kako pa drugim, in bodimo Bogu z dna srca hvaležni! Če pa bi tudi nas čakaie večje žrtve in stiske, kakor jih moramo prenašati danes, kaj si bomo pomagali z malodušjem in črnogledstvom na eni pa nebrzdano, za nič ne menečo se lahkomiselnost na drugi strani ? To je narodu in državi pa nam samim le v največjo škodo, čim bolj smo bodri, pogumni in se zavedamo resnosti časa, ne da bi se mevžarsko vdajali strahovom, tem lažje in srečnejše bomo prebredli vse težave. Le tako mišljenje in obnašanje je naroda vredno."
.Osservatore Romano", kot glasilo poglavarja katoliške cerkve Sv. Očeta, sem močno hvaležen za objavo tega članka, v katerem tako odkrito priznava pobožnost Evangeiičanov in njih prepričevalno udanost Vsemogočnemu Bogu. Nehote so se zbudili v meni občutki preteklih časov, v katerih sem marsikedaj preživel razne neprijetnosti popolnoma mirno in vdano v Božjo previdnost.
Pravilno pojmovanje finskega kmetiča Evangeličana o moči Božje previdnosti ter njegovo popolno zaupanje in udanost v Boga, naj nam bo za vzgled ob vsakem dogodku bodočih dni. Priznanje vzorne vernosti Evangeiičanov, ki je bilo objavljeno od najvišje katoliške ustanove, naj pa razblini vse dvome o pravilnosti evangeličanske vere, ki se pojavljajo navadno tam,, kjer so slednji v manjšini.
Pripadniki evangeličanske vere, posebno mi v Prekmurju, smo poleg tega prav hvaležni tudi »Slovencu* za objavo tega članka. Kako so s tem zadovoljne naše »Novine", neverno ie, mislimo pa, da storijo najbolje, da se z našim m i š 1 j e n j e m sprijaznijo, kajti tudi naša pot, čeravno je nekoliko drugačna, pelje v večnost k onemu nevidljivemu, pa vendar vsemogočemu Očetu nas vseh, kjer se bomo v njegovem objemu radovaii ia vživali nedeljeno bratsko ljubezen.
Evangelitanec.
il Moderne ohroie h slit« ■ Post. vložke — Kolesi
dobite najceneje pri	s
Nemec J., M Sobota. I
BR93SRI KINO MURSR3 SOBOTI!
PREDSTAVE:
v torek, dne 6. II. ob 15-15 url ob 17 30 uri in ob 20 30 uri v sredo, dne 7. II. ob 17-30 uri Opereta	in ob 20-30 uri
..KARUSSELL"
Rlchard Kom	Marika Rokk
Gecrg Aleksander Paul Henckels
Film muzike .. . plesa in komike . . . Erika je plesalka a pomaga tudi pri drugem delu, pere avtomobile . . . itd.
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 8. II. ob 20-30 uri v soboto, dne 10. II. ob 17 30 uri in ob 20 30 uri
Oetektivska zgodba
..BASHERVILSK1 PES"
Nigel Bruce	Richard Greene
Wendy Barrle Basil Rathborne
Film je posnet po romanu Conan A. Doyle! Misterijczni dogodki v mračnem In hladnem močvirju kjer preži smrt . . .
V nedeljo, dne 11. II. 1940
ljudska predstava ob 11 uri 15 min.
»BASKERVILSKI PES«
Znižane cene: 2, 3, 5 din.
Oodatekt Najnovejši „Metrojournal"
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 11. II. ob 15'15 url ob 17 30 uri in ob 2030 uri v ponedeljek, dne 12. II. ob 17 30 uri in ob 20-30 url
VELEFIM
M
»»Zrcalo iivlienia
Jane Tllden	Paula Wessely
Walter Szurowy Attlla Horblger
Borba med dolžnostjo in ljubeznijo. Problem prave in laine medicine Oče mlade medi-
clnke se bavi z mazaštvom . . . Dodatek t Najnovejši „Foxov tednik"
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
»»Planinski ples"
Na predvečer Svečnice je imel tukajšnji agilni S. K. Mura svoj tradicionalni ples, ki se je tokrat vršil v pravem planinskem okolju, Prireditelji niso štedili ne s trudom, ne z žrtvami, da so pripravili obiskovalcem lep in prijeten večer. Dekoracija glavne dvorane je popolnoma odgovarjala devizi večera in je bila zelo okusno in smiselno okrašena. Rdeče zavese ob oknih, cvetlice, ples pod mlajem, ogromna planika pod katero je neutrudljivo igral White Star jaz iz Maribora, smrečje in pravi planinski kotički, mična planinska vas na odru, Huda luknja i. t. d je ustvarilo vzdušje domačnosti in nepresilje-ne zabave, ki je trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Ob polnoči je izšel humoristični list ,,DfipIin*, ki je prispeval tudi svoj delež k splošnemu razpoloženju.
Obisk je bil nad vse zadovoljiv in to proti pričakovanju, saj se je že v naprej vedelo, da bo izostal običajni dotok tujcev, radi prometnih ovir,predvsem paradi omejitve avtomobilskega prometa. To vrzel pa so izpolnili domačini, ki so tokrat prihiteli na zabavo v večjem številu, ko prejšnja leta. Gmotni, posebno pa moralni uspeh XVI. športnega plesa S. K. Mure je odlično uspel, za kar zaslužijo prireditelji vso priznanje!
OBČINA MURSKA SOBOTA
RAZGLASI
Gospod minister vojske in morna rice je razpisal konkurs za sprejem rezervnih pešadijskih in artilerijskih cficirjev v aktivno službo.
Kandidati morajo odgovarjaii sle dečim pogojem:
1.) Da so čina podporočnika ali poročnika;
2)	Da so rojeni leta 1909 sli mlajši;
3)	Da niso oženjeni.
Podrobnejši pogoji so navedeni v
konkurzu, ki se nahaja pri vojnem referentu pri sreskem načelstvu v Murski Soboti.
Predsednik občine: HARTNER, I. r.
Izpred sodiSia
Nečloveška mati
Vsa živa bitja nagonsko skrbijo za svoje potomstvo, katero skrbno in z ljubeznijo negujejo ter ga skušajo obvarovati vsake nevarnosti. To uči vsa živa bitja narav* in to bi moralo biti prirojeno tudi človeku. Zato je vredno vsake obsodbe početje dolgo vaške matere, ki je pozabila na ta prirodni zakon in ki je na nečloveški način postopala s svojim otrokom ter povzročila njegovo smrt.
Dne 28 11. 1939 je odila Feher Marija, posestnica v Dolgovaških goricah na delo. Doma je pustila svoja otroka, 8 letno Roziko in 6 letno Šte-fiko. Matere ni bilo ves dan domov, zato sta se spravila otroka h kuhanju. Ker je ogenj pojemal, ga je Rozika polila s petrolejem. Posledica ni iz ostala. Velik plamen je objel otroka, vnela se je njena obleka in deklica je bila v hipu v plamenih. Sestra ji je prihitela na pomoč in jo je polivala z vodo ter je pogasila ogenj. Deklica je zadobila hude opekline. Ko je prišla mati domov se ni dosti zmenila za nesrečno Roziko, temveč jo je le preobleki«, položila na posteljo, sama pa je odšla k sosedovim, kjer so ku hali žganje. Pri sosedovih je popivala do 6 ure zjutraj. Ko je prišla domov, se je Rozika zvijala v hudih bolečinah, vendar pa je ostala brezrčna
Karussell
Erika je plesalka. Ker pa nima namestitve pomaga bratu prodajati bencin in prati avtomobile. Njeni po roki z mladim Frlcem, se energično protivi Fricov stric, Teodor Huhn, stari samec, nasprotnik zakonov in žensk in ljubitelj umetnosti. A Erika s svojo mladostjo in čarom tako premoti starega strica, da jo hoče imeti za ženo« Ko ga Erika s svojim postopanjem spet dovede k pameti, pristane gospod Huhn, da svojemu nečaku odstopi Eriko, kljub temu, da ni vedel, da je ona dekle, ki jo Fric ljubi. Mladi Fric pa je iz vse preresne strani vzel Eri-kino komedijo s stricem. Slednjič pade tudi ta zapreka in Fric in Erika sta srečen par.
Opskervilski pas
Baskerville Hali je samoten grad. Med ljudstvom bližnje okolice Je vera, da se v močvirjih okrog gradu pote-
mati za vse to popolnoma hladna, zahtevala je celo od svoje hčerke, naj se obleče in gre v šolo. V groznih mukah se je Rozika oblekla, nakar je mati spet odšla. Po njenem odhodu je nesrečna Rozika omagala, sestra jo je položila v posteljo in je mlado bitje kmalu nato v neznosnih bolečinah umrlo.
Feher Marija se je v soboto zagovarjala pred okrožnim sodiščem, ki jo je obsodilo na 10 mesecev zapora.
GASILSTVO
Prostovoljna gasilska četa Murska Sobota bo imela svoj občni zbor dne 10. februarja t. 1. ob 19. uri v veliki dvorani hotela »Slon* v Murski Soboti, na katerega so povabljeni vsi aktivni, častni in podporni člani.
Na zboru se bo poročalo o delovanju v minulem letu in sprejelo program za delo v tekočem letu. Poleg tega se bodo izvršile tudi volitve nove uprave zato bi bilo pravilno, da se zborovanja udeležijo vsi pripadniki lete kakor tudi vse gasilstvu naklonjeno prebivalstvo
LOVSTVO
Važno in nujno! Uprava Prekmurskega lovskega društva prosi vse svoje člane — lastnike in zakupnike lovišč, da ji nemudoma dostavijo razvidnico o postreljeni divjačini v letu 1939 po formu-larju, ki ga je vsak član prejel, sicer bo uprava primorana zamudnike prijaviti sreskim na-čelstvam, ker slednja zahtevajo od uprave dostavo sumarično popolno razvidnico.
DOMAČE VESTI
ŠPORT
SK Mura priredi dne 11. II. ob 11 uri propagandne smučarske tekme za seniorje in juniorje. Tekme se lahko udeleže vsi prijatelji belega športa. Proga za juniorje 3 km, za seniore 5 km. Start in cilj na Glavnem trgu. Prijavnine ni. Prijave sprejema v petek in soboto od 6—7 ure zvečer Kukanja Vladimir, Cvetna ul. 2 pri Flisarju. V slučaju slabih snežnih razmer se tekme prelože.
SOBOTA
—	SK Mura se tem potem najtopleje zahvaljuje, vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je planinski ples l.febr. 1940 v vsakem oziru tako odlično uspel!
—	Razpis. Krajevna protituberku-lozna liga v Murski Soboti razpisuje službo za&ittne sestre pri krajevnem protituberkuloznem dispanzerju v M. Soboti. Prosilka mora imeti predpisano kvalifikacijo za zaščitne sestre. Pravilno opremljene prošnje s sliko je poslati na krajevno protituberkulozno ligo v Murski Soboti do 15. II. 1940. — Predsednik lige: Dr. Bratina, s. r. IHilllllllllHIlinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllNIl
Odvetnik
KOCMUR CIRIL
se je vrnil s 3 mesečnih orožnih vaj in redno posluje v
svoji pisarni. iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiuiHiiHuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimni
—	Polletni zaključek na priv. trgovski Soli Združbe trgovcev v M. Soboti dne 31. januarja je dal dosti zadovoljive rezultate. Res je, da odlike ni dosegel nobeden učenec niti nobena učenka, vendar tudi ni nikogar, ki bi imel negativno oceno iz 3 ali več predmetov. Pozitiven je napredek pri 65 odstotkih učencev in učenk, iz 2 predmetov negativne ocene ima 10 odstotkov, iz 1 predmeta pa 25 odstotkov učencev in učenk. Ker bi ti ob koncu šolskegu leta imeli priliko za popravni izpit, bi znašal v tem slučaju pozitivni uspeh gotovo 85 ali morda celo 90 odstotkov. Združbi trgovcev oziroma njenemu šolskemu odboru more to biti v zadoščenje za trud in stroške, vložene v ustanovitev trgovske šole.
..STAROSLOVENSKE MOLITVENE KNIGE" -
se ponovno dobijo za 30 dinarje«
v knjigarni zver ivana v M. Soboti.
pa krvoločen pes, ki radi zločinstva enega izmed članov družine, kateri pripada grad, zasleduje in ubija njene člane. Mladi Sir Henry Baskerville se hoče naseliti v gradu. Iz Londona pripelje s seboj detektiva Sherlock Hol-mesa in njegovega pomočnika Dr. Watsona. Henry spozna polsestro čudaka učenjaka, ki preiskuje močvirja. Sherlok Holmes je kmalu prišel zago-netki do dna. Odkrije zločinca, ki ima krvoločnega psi, ki s svojimi groznimi zobmi raztrga vsakega, ki se mu približa. Sir Henry je bil določen za naslednjo žrtev. Sherlock Holmes se navidezno odpravlja v London. Njegov sklep je bil pravilen. Iz goste in neprodirne megle se čuje besno ren-čanje psa, ki zasleduje Henrja. Divja zver je že skočila, da pregrizne žrtvi goltanec. V zadnjem trenutku pride Sherlock Holmes, ki ubije zver in odkrije zločinca.
Zrcalo iivljanja
Nihče ne ve, da se oče študentke medicine Hane Karfrajt peča z mazaštvom. On je juvelir in kot fantastične idealist zdravi brezplačno ljudi po svoji metodi: Diagnozo postavi iz pogleda bolnika. Hanin ljubimec je mladi asistent Peter Eberle, ki se z vsemi silami bori proti mazaštvu. Akademski senat pa tudi Peter so zvedeli, da je Hana dala neki očetovi pacijentki zabranjen prašek pod pret-njo, če ji da ne da, bo javno razglasila, da se njen oče peča z mazaštvom. Hana se pred akademskim senatom opravičuje. Njen zaročenec jo reii a zahteva, da zapusti očeta. Hana uvidi, da Peter bolj ljubi svoj poklic nego njo in se razočarana umakne. Minejo meseci. V majhnem planinskem kraju pričakuje Hana otroka. Otrok, kije prišel na svet, ustvari spet ljubezen med sprtimi.
"irSSKff STEKLENICE
proda S. K. MURA po nizki ceni.
—	Če ste si nabavili radioap*-rat pri nas, Vam stavimo prav radi na razpolago naš specialni aparat za iskanje motilcev in naše šolano osob-je. — Obrnite se na nas I — RADIO NEMEC, Murska Sobota.
—	S. K. Mura v Murski Soboti bo imel svoj 16. redni letni občni zbor v soboto, dne 24. februarja 1940 zvečer ob 8 uri v klubovi sobi gostilne Banfi z običajnim dnevnim redom.
—	Protituberkulozni dispanzer krajevne protituberkulozne lige v M. Soboti se je preselii iz banovinske bolnišnice v hišo Oeiger, Aleksandrova cesta ter bo zopet redno posloval z dnem 1. III. 1940.
OGROMNA IZBIRA RAD IO APARATOV
MINERVA ^ 0 R I O N M E N D E KORT1NG B R A U N SACHSENWERK f
N
z dvoletnim jamstvom strokovne radiodelavnice
EMEG ]BHEZ
MURSKA SOBOTA.
Kompl. baterijski superji
že od 2.800.- Dinarjev.
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI
Opozorilo vsem lesnim podjetjem in mlinarjem.
Na priporočilo osrednje sekcije lesnih trgovcev v Ljubljani smo prejeli od strojnega in tehničnega podjetja ing. Borštnar Ognjeslava iz Ljubljane ponudbe za napeljavo in izdelovanje kompletnih naprav za lesne industrije in urejevanje vodnih žag, vodnih mlinov itd.
Interesenti, ki želijo strokovne nasvete za podobne inštalacije naj se obrnejo osebno na pisarno našega združenja, kjer dobijo prospekte in ostala navodila.
Luksuzni predmeti — označba s cenami.
Z ozirom na opozorila, ki so bila poslana kr. banski upravi, da zahtevajo policijske oblasti, da se označijo s cenami tudi luksuzni piedmeti, je izdala kr. banska uprava vsem podrejenim oblastvom pod IV. št. 30134 od 4. januarja t. 1. okrožnico sledeče vsebine:
„Po določbi čl. 1. al. 1. točka 6. uredbe z zakonsko močjo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije od 20. septembra 1939 M. S. št. 1160 ne
spadajo pod določbe navedene uredbe predmeti nujne potrebe, če so v spisku luksuznih predmetov po zakonu o skupnem davku na poslovni promet.
Glede na to se označevanje cen posameznih predmetov, ki je odrejeno po čl. 6 cit. uredbe pri prodaji življenskih potrebščin in ostalega blaga v prodajalnici, na trgu ali na dru gem kraju, ne nanaša na predmete nuj ne potrebe, ki so navedeni v spisku luksuznih predmetov po zakonu o skupnem davku na poslovni promet, ter v takih primerih odpada preisko vanje in sojenje".
Spisek luksuznih predmetov so dobili vsi člani s tukajšnjo okrožnico od 22. novembra 1939.
Vlaganje davčnih prijav
Dne 31. januarja predpoldne se je vršil v prostorih restavracije g. Ludvika Baca sestanek članstva iz Sobote in zaupnikov iz podeželja, na katerem je predsednik g. Čeh obrazložil navzočim navodila kako se naj vlagajo davčne napovedi za davčno leto 1940. Informacije tehničnega enačaja je dal tajnik združenja g. Veble. Navzoči so bili poučeni o \seh najvažnejših po drobnostih sedanje davčne reforme. Ker je združenje pripravljeno kljub strogim določbam sedajne davčne reforme, dajati čianom potrebne pomoči, se je na tem sestanku sklenilo povabiti člane v pisarno, vendar po vrstnem redu tako, da pridejo na en dan samo člani iz področja ene občine. Tako naj pridejo člani iz področja občine: Bodonci	5. februarja t. ].
Cankova	6. „
Qrad	7.
Gornji Petrovci 6. „ Kuzma	8. „ .
Križevci	8,
Kupšinci	9. „
Pečarovci	10. „
Martjanci	10.
M. Sobota okol. 9. » Pertoča	12.
Puconci	13. „
Rogaševci	15. „
Selo	14.
Šalovci	15.
Tišina	14.
In to vselej v predpoldanskem času. Za člane v Murski Soboti so določeni dnevi od 5. do 10. t. m. toda v popoldanskem času se naj javijo v pisarni.
POZOR!)
Zelo ugodno dobite Šivalne Stroje In to:
ali pa vse 3 skupaj za Din 8o00©"—
Durkopp Zylinder Din 2.500* -Durkopp flach Din 2.220*— Durkopp levoročni Din 4.000*—
Stroji najmodernejši, popolnoma novi z 20 letno garancijo. Samo še ena garnitura na zalogi!
IM} šivalni stroji za Šivilje in domaio uporabo od Oin 1.700*—
radio aparati raznih znanih po najnižji ceni vedno na zalog
Pisalni stroji, foto aparati, športne potrebščine, kolesa, motorji, po stari njezvišani ceni.
ITIVAN ERNEST
TEHNIČNA TRGOVINA
M. SOBOTI),
GI-AVNI TRG TELEFON 39.
Zarotne prstane
v velikih Izbiri in solidnih cenah pri
DI7TRICH FRANJO
urar, draguljar in optik
murska sobota (prab pntainli Inki)
KMETIJSKA PODRUŽNICA
ZA MURSKO SOBOTO
IN OKOLICO
POSTA, \sigg. odborniki se naprošajo, da priskrbijo poverjenike v vseh krajih, ki v odboru niso zastopani. K prihodnji odbo-rovi seji prinesite točne naslove poverjenikov (zaupnikov). Nabirajte naročnike za »Kmetovalca'', naročnino prevzemite ter plačniku potrdite to na članski izkaznici. — /. F. T. Radi semenskega krompirja bo Podružnica posredovala. Sicer mešanega to spomlad z lahkoto prodate, vendar če hočete doseči boljšo ceno, bi Vam svetovali, da ga sortirate. Vsekakor pa se s prodajo ne prenaglite, če ni zmrznjen. — F. K. P. Radi sena je Podružnica že intervenirala pri centrali. — Š. P. S. Take prekupčevalce prijavite, da se jim odvzame legitimacija. — K. V., P. Vaš članek bo prlobčen prihodnjič
Kmetske misli o draginji
V opozorilu v zadnji številki Murske Krajine je že povedano vse kar ho čemo. Pod gornjim naslovom torej začnemo danes vrsto najaktualnejših vprašanj ter prosimo vsakogar, ki samo za malenkost čuti kmetsko, da prispeva k temu članku — ki se bo nadaljeval — svoje zdrave misli. Toda že v naprej naj bo povedano, da samo stvarne misli, brez napadalne tendence, kar pa je najvažnejše — objektivno.
Kakor naslov članka sam pove, je govor o draginji življenjskih potrebščin. Kako in zakaj razpravljamo o tem ravno mi kmetje, ki smo temu najmanj krivi? Zato, ker se rado nsgla-ša draginja splošno, posebno pa draginja življenjskih potrebščin brez de flnicije in razčlenjevanja posebne vrste življenjskih potrebščin tako, da se da sklepati, da so življenske potrebščine samo kar pridela kmet: žitarice (kruh), živina (meso), drva, itd. kar v prvi vrsti potrebujejo drugi sloji. Pa so tudi ie druge vrste življenjskih potrebščin, ki jih potrebujejo tako kmetje, kakor drugi, a o teh se posebno ne govori. Ker bi ta krik in vik utegnil postaviti kmetski sloj v še večje pre-ziranje, naj služijo v obrambo naslednje vrstice:
Tovarnar kupi surovino, preraču na stroške predelave in izdelave, pri-računa svoj »skromni dobiček ter po • ve: temu je cena taka I če med pre delavo gre cena surovine navzgor, to vkalkulira, če pa bi padla cena surovin pa — molči. Kakor tovarnar tako veletrgovec in trgovec lahko izkoristijo konjunkturo, zamo ubogi kmet ne l Pa kako bi JUhko ? če je žito poceni, bik pa ima še čedno ceno, hoče izrabiti konjunkturo,
ž>ta ne proda m ga pokrmi biku. Ko je bik več ko na pol debel, je pa padla cena biku, žitu pa se je dvignila. Kaj naj naredi ? če opusti nadaljnje krmljenje bika in proda še biku namenjeno žito, je na večji škodi kakor če pokrmi žito in proda bika. Krmi dalje, toda prodal je i žito in bika za bagatelno ceno! To je torej kmetova konjunktura l
(Nadaljujemo.)
Ceni. naroinike
našega lista, ki še niso poravnali naročnine, ponovno prosimo, da naj to store čimprej, da s tem omogočijo redno izhajanje lista. Naročnina se plača v knjigarni Hahn Izidorja v M. Soboti.
6*9		6*9	10*3]	mm	
EZg3( Prispeli so
najnovejši veliki
spomladanski in letni
MODNI JOURNAL9.
Dobijo se v knjigarni
l. HflHH f Murski Soboti.
E23ESSE0elESgE0e)
Q//d\Q7/d
Sprejme se takoj 8 i G H O C v podkovaško obrt pri FUJS JOSIPU v Predanovcih.
PRODAM POSESTVO
hišo in gospodarsko poslopje v centrumu. Najprimernejše za gostilno in trgovino, tudi stavbeni prostori, 2 njivi. — Poizve se v Kuzmi št. 26.
KOMPAS • MEDIATOR
jj^ADB® APARAT
100% autoraatizirana serija MADE In HOLLAND 1940.
mzm cene
Mali mesečni obroki!
Dobi se pri znani trgovini
RITUPER ALOJZ
trgovina z radio-aparati, dvokolesi, Šivalnimi in pisalnimi stroji ter motorelasi vozili
MURSKA SOBOTA.
Gr/dlorM&Zd