207. številka Ljubljana, v torek 9. septembra. XVII. leto, 1884. Ishaja vsak dan ive4er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za av stri j ak o-oge rsk e dežele za. v»e leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za fietrt teta 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za ieden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ze 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poitnina znala. Za oznanila plačuje ae od cetiristopne peti t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr, če te trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredniitvo in upravništvo.Je v Ljubljani v Frana Kolmana biii, „Oledaliika »tolbaV Upravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Obrtniški shod na Dunaji. [Izvirno poročilo „Slov. Naroda".] Na Dunaji 7. septembra. „NiČ za nas", to bi bila parola vnanjih zastopnikov na Dunajskem obrtniškem shodu. Dunajski izvi sevalni odbor, kateri je notorično sestavljen le po Hvojej manjini is predstojnikov obrtniških zadrug, večinoma pa se strinja s samogoltnimi nameni gosp. Lobl'cha, ni kazal vnanjim, poBebno slovanskim zastopnikom, Že pri razgovoru v petek nobene prijaznosti. Vsled tega ae je veliko Število obrtniških po-Blancev b Češkega, iz Bukovine in Galicije b slovenskim zastopnikom pomenilo, da k taeemu obrtniškemu uhodu na Dunaj ne pridejo več. To ni bil shod odposlancev obrtnikov, ampak zbirališče znanih kričačev, kajti vsakemu Dunajskemu obrtniku, odvetniku itd., kateri obožavajo nemškega Lbblicha, izročila Be je ustopnica k shodu. Vsled tega je takoj, ko je Župan Uhl zbor pozdravil, navstal hrupen in neprijeten prizor, za kakerfinega mi vnanji zastopniki nemarno razuma. Znani protisemit Buschenhagen stavil je namreč predlog: Denašnji zbor izreka popačenim časnikom, ki kvarijo javno mnenje in ker so nasprotniki vsa-cemu poštenemu delu, popolno zaničevanje" Dalje sklene zbor, da se zastopniki časopisov nN. fr. Presse", „N. Wr. Tagblatt", „Deutsche Zeitung", „Vorstadt Zeitung", „111. Wr. Extrablatt", nFrem denblatt" in „"Wr. Allg. Zeitung" izključijo in ne smejo biti prisotni pri obravnavah tretjega obrtniškega shoda. O tem predlogu vnela se je živahna debata, katere se je izmej vnanjih odposlancev udeležil tudi gosp. Kune iz Ljubljane, naposled pa se je ves Buschenhagenov predlog vsprejel z vsemi proti 5 glasom in po izvrše val nem odboru povabljeni zastopniki listov, morali so ostaviti dvorano. Zastopniki slovanskih obrtnikov bili bo že v petek zbrani na Dunaji. Pričeli so takoj obravnavati in v navzočnosti 70 vnanjih zastopnikov se je sklenilo, da se kara izvrševalni odbor, zaksj ustopa ni omejil samo na obrtniške odposlance, na kar njim je odvrnil g. Loblich, da se danes zamore vspešno delovati le b m a mm i. O. Kunc iz Ljubljane mu je na to odgovoril, da bi zbor 200 do 3O0 obrtniških odposlancev gotovo dosegel boljši vspeb, nego pa velikan»k zbor 4000 do 5000 ljudij, ki se na Dunaji vsak čas lahko dobe, ne da bi bilo treba, da jim aBistujejo vnanji, zastopniki. Vnanjih zastopnikov polastilo Be je prepričanje, da se posebnega vepeha ne smemo nadejati. Vsak predlog, ki je bil prvi nas veto vini, .il je gotovo VBprejet, ne glede" na to, če je nasve oyana stvar bila še tako brezmiselna. Zaradi hrupnega vedenja Dunajskih statistov so vnanji obrtniki jako razdraženi in da to razdraženi e ne bode poleglo, za to skrbel je g. Loblih sam, kajti povedal je kar naravnost: da so povabljeni le njegovi somišljeniki. Kdor se z njegovimi nazori ne strinja, mu ni bilo treba truditi se k shodu. Pri tacih odnošajih je naravno, da niti gosp. Kune iz Ljubljane, niti Čeb dr. Toma Rebec iz Brna nesta hotela prevzeti panujanega mesta zapisnikarja, ker sta ae osvedočila. da je nemogoče plavati proti taki nemški reki. Vsaka mirna, pametna beseda bo zavrže in gotovo je, da obrtniki po takih shodih le škodo trpć na svojoj čABti. Pri nas bi nas bilo jednacih shodov sram. ?(Dalje prih.) Trgovska in obrtna zbornica. (Konec.; Zbornični tajnik poroča o dopisu c. kr. okr. glavarstva v Kočevji, katero se izreka za ustanovitev naBvetovunib kolektivnih zadrug z malo pre-membo. Ono namreč predlaga: 1. za gostilničarje, posestnike hotelov, kavne narje, točarje zganja, najemne voznike v sodnem okraji Kočevskem jedno in v soduem okraji Ribniškim in Velikolaškem jedno zadrugo; 2. za trgovce vseh vrat, vštevši male prodajalce itd. v sodnem okraji Kočevskem jedno in v drugih dveh tudi jedno zadrugo; 3. za vse ostale obrte razen lončarjev v ob- čini Dolenja Vas v sodnem okraji Kočevje jednot in za oba druga okraja tudi jedno zadrugo; 4. lončarji v občini Dolenja vsb naj bi imeti posrbno zadrugo. C. k. okr. glavarstvo omenja dalje, da bode delalo tudi na ustanovitev zadruge mlinarjev in Žagarjev v celem političnem okraj. Odsek se strinja h temi predlogi ter omenja naj Be c. k. okr. glavarstvu tudi poroča, da zbornica hoče obrtovalce na sedeži političnega, oziroma na sedeži sodnega okraja v tej zadevi zaslišati, poročevalec stavi predlog: C. k. okr. glavarBtvu naj Be v tem zmialu poroča. Zbornica veprejme predlog. X. Zbornični tajnik poroča, da c. k. okr. glavarstvo v Postojini z dopisom M dne 4. avgusta t. 1. naznanja, da je z obrtnimi zadrugami, kakor jih je predlagala zbornica, zadovoljno, ter meni, naj bi se na kak način obrtovalci prej zaslišali. Odsek meni, naj bi se c. k. okr. glavarstvu poročalo, da je zbornica pripravljena zaslišati udeležence o ustanovitvi zadrug na sedeži obrtnega ob. lastva, oziroma na sedeži sodnih okrajev. Torej stavi predlog: Zbornica naj to naznani c. k. okr. glavarstvu. Predlog se vsprejnie. XI. Zbornični tajnik poroča, da je c. k. okr-glavarstvo v Ljubljani z dopisom z dne 22. avg. t. 1. naznanilo, da se v splošnem strinja z mnenjem trgovinske in obrtne zbornice o ustauovitvi zadrug. Povabilo je jeden del obrtovalcev v dan 2. septembra t. 1. v Ljubljano v posvetovanje ter izreka željo, naj bi se poslal jeden zastopnik zbornice k zaslišanju udeležencev v smislu §. 106, zakona z dne 15. mar* cija 1883. drž. zak. št. 39. G. poročevalec priporoča v imenu odBeka predlog: Zbornica naj želji ugodi. Predlog se vsprejme. Gosp. J. Baumgarter predlaga: Tega posvetovanja naj se udeležita wzen g. tajnika gospoda odbornika M. Pakič in V. Petričič. G. V. Petričič predlaga, naj se na njegovo mesto izvoli g. A. Klein. LISTEK. Kitaj in njegove naprave. (Dalje.) Zakon. V Kitaji je teško dobiti samca ali staro devico. Samec in stara devica sta produkta zepudne civilizacije, tako življenje se nikakor ne ujema z našimi običaji. Kitajci ae ženijo že v ranej raladoati, še pred dvajsetim letom. Pogostem lahko vidiš, da 16 letni deček vzame 14 letno deklico. Pri tridesetih letih je že mogoče imeti vnuke. Zgodnje ženitve se popolnem skladajo z našim javnim in rodbinskim življenjem. Zgodnjim ženitvam neso povod klimatične razmere, kakor mnogi mislijo; dokaz temu je, da se jednako zgodno ženijo na severu in na jugu, v mrzlem in gorkem pasu. Prva skrb roditeljev je ženiti svoje otroke. Nevesto roditelji izbeio mnogokrat že več let pred svatbo. Po gostem izbero nevesto iz srede lastne rodbine. Ženin in nevesta se Beznanita še le na dan svatbe. Uhajati pri nas ni navada, in bi tudi bilo nesmiselno pri naših običa jih. V Evropi dajo ženinu in nevesti nekaj tednov Časa, da se seznanita in zaljubita. V tem času na- pravljajo veselice, pojedine, plese. Ti kratki meseci so pri največjih najsrečnejši meseci v življenji, ostanejo jim v spominu vse življenje, spomin na nje jim je vedno dražji, tembolj se postarajo. Vidi se, da nikdo neče prevzeti odgovornosti za predlagano zvezo. Mladim ljudem govore": zdaj imata dva meseca, spo-znajta se in odgovorita—„da ali ne". Na to pride trenutek, — ali poznata drug druzega? Ali bolje rečeno: ali se moreta poznuti ? Gotovo ne. Po mojem je bolje, da roditelji sami prevzemo* odgovornost in ženijo otroke v določenem času. V Kitaji se navadno ženijo mej rodbinami jednakega stanu. Ko so nevesto izbrali, narede roditelji ženitno pogodbo, katero podpišejo roditelji sami in najstarši v rodu. Potem pošlje ženin nevesti dve zapestnici, zlati ali srebrni, kakor je premožen. Zapestnici se zvežeti z rudečim trakom v zuak zakonske zveze. Tisto leto, ko bode svatba, pošlje ženin nekaj desetoric jer-baščekov, veličastno okrašenih z barvami, uapolnenih s svilo, čipkami itd., z jedno besedo, z vsem potrebnim za svatbeno obleko. Nevesta pa pošlje ženinu obleko al; uniformo, kakeršna godi njegovemu činu. Tisti dan pred svatbo pošljejo nevestini roditelji na ženinov dom vso njeno doto. Buš tisti dan zvečer pošlje ženin nevesti nosilnice, prevlečene z razkošnim živorudečim svilnatim blagom. Te nosil- nice nesd z godbo v spremstvu vse ženiuove pri-sluge, ob jedcem neso za nevesto živoiudeče senčilo in tablice, na katerih bo zapisani vsi naslovi ženinovi in njegovih prednikov nekaj rodov nazaj. Nevestini roditelji napravijo ta dan velik obed iu pokažejo povabljenim žeuinova darila. Mej obedom svira godba, katero je poslal ženin. Ženinovi roditelji ravno isti čas pripravijo obed in pokažejo go-Btom nevestino doto. V jutro ženitvenega dne odidejo štirje ženinovi sorodniki ali prijatelji na nevestin dom in jo povabijo k ženinu. Nevesta usede se na nosilnice. Neso jih 4 ali 8 mož. Najprej gredo ženinovi seli. Ko nevesto prinese na ženinov dom, zbero se v svečanostmi! sobah vsi člani rodbine in povabljeni gostje. Nevesta, pokrita s pajčolauom, zleze z nosil-nic. Jedna dama (družica) jo poprosi iti za njo v sobo ženinu, kjer jo ta pričakuje v prazničnej obleki. Tu se vprvič vidita ženin in nevesta drug druzega. Od tu odideta k gostom v spremstvu dveh omože-nih dam. Na sredi praznično opravljene sobe je pokrita miza, in na njej je nastavljeno razno sadje in vino. Pad to mizo se mlada zaročenca ustavita, I molita in zahvaljujeta se Bogu, da je jima dal živ-I ljenje, zemljo, da jih redi, carju za blagosklonost, j roditeljem za vzgojo. Potem predstavi ženin nevesto glasovanji se vsprejme predlog g. J. Baum gartnerja s spremembenim predlogom g. Petričiča. Politični razgled. Notranje svečanostno razsvetljeno. Včeraj je car vsprejel višje uradništvo, zvečer je bil pa dvorni ples. Danes pa velik ogled vojaščine, ob 5. uri popoludne pa velik vojaški banket. Jutri car ogleda razne zavode, zvečer bode pa ples pri generalu Gurku. K temu plesu bodo povabljenih mnogo poljskih pletnenitniko/. Temu plesu se pri- j pisuje velika politična važnost. Car bode imel pri- j liko pogovoriti se z raznimi poljskimi veljaki in pre- j pričati se, da ho se že streznili in spoznali, da Rusko-Poljska nema pričakovati uobeue rešitve od zvunaj, temveč samo od Rusije same. V četrtek poda Be car v svoj grad Skiernievvice, kjer ostane do snidenja treh cesarjev, ki se bode vršilo na ruskih tleh. Ali se bode nemški cesar sam udeležil tega shoda, ki bode 15. ali 16. t. m. še ni gotovo, ker ni prav zdrav, morda ga bode nadomestoval cesarjevič-nasleduik. Avstrijskega cesarja ne bode spremljal nadvojvoda Albreht, kakor se je že jeden pot poročalo. O čem se bodo vladarji rnzgovarjali, se nič gotovega ne ve, časopisi ugibljejo to in ono, pa njih mnenja se nasprotujejo. V Varšavi in Skier-nievvicah so storjene najstrogejae naredbe za varnost carja, še celo po gozdu, v katerega bode hodil na lov, bo razpostavljene straže. Pred njegovim pri- hodom v Varšavo je policija tam preiskala več hiš in neki več osob zaprla, ker so na sumu zveze z nibili8ti. Koliko je v tem resnice, ni mogoče vedeti, kajti ruska policija take stvari kolikor ie moč prikriva. Wzhodnorumeliki ravnatelj notranjih zadev poslal je vsem prefektom okrožnico, da se nema i o mešati v politiko in to tudi zapovedati svojim podložnim uradnikom. „Marica" v dolgem članku pojasnuje, kako slab upliv ima umešanje uradnikov v politiko, zlasti pa v volitve in se obrača do vlade, da bi strogo pazila na to, da bi se izvrševal gori omenjeni ukaz. Ta korak voditelja vzhodnoiumel-skih notranjih zadev naj bi tudi drugod uradniki posnemali. V mnogih državah se žalibog vidi, da so uradniki prvi agitatorji pri volitvah in na vse pre-tege skušajo pačiti javno mnenje. Ni treba omenjati, da ima tako postopanje slab upliv na uradne posle, ker vsled tega primanjkuje uradnikom časa i u potrebne brezpristranosti. Tudi v Avstriji bi že večkrat bili želeli, da bi vlada dala kak tak ukaz, zlasti za nas Slovence bi to bilo jako koristno. Na Francoskem se že začenja agitacija za volitve senatorjev, ki bodo Se le v januvarji. Republikanci upajo pri teh volitvah nekaj novih sedežev pridobiti. Izmej 30 departeinentov, kateri letos volijo, jih je sedmero, katere zastopajo sami monarhist i v Benatu, v zbornici poslancev pa sami republikanci- Republikanci upajo v teh okrajih zmagati tudi pri volitvah v senat, da bode potem pre bivalstvo teh krajev v obeh zbornicah po zastopnikih jednacega političnega mnenja zastopauo. Po časopisih se govori o novej egiptovskej konferenci. Sedaj jo neki hoče sklic«ti nemška vlada, ko bi Anglija tega ne hotela. S tem hočejo Nemci ustreči Francozom. Na konferenci bi Nemčija s vso energijo podpirala francoske zahteve nasproti Angliji. Ta konferenca bode težko ka; vspeš-nejša, nego je bila prejšnja Če se bode res sklicala. Angleško časopisje ni nič kaj zadovoljno, da ima sudanska ekspedicija namen samo rešiti Gordoua. Skoro vsi listi zahtevajo, da naj angleški vojaki nazij porinejo Mahdija, da ne bode s svojimi četami vedno nadlegoval Egipta. Dopisi. svojim sorodnikom in prijateljem. Mej vso to ceremonijo iu obedom, ki sledi za njo, igra godba. Svatba odlikuje be, kakor vidite, z veličastno prostoto, v njej ni nič verskega, nič uraduega; jedine priče so Bog, rodbina in prijatelji. Po obedu ostanejo \rata ves večer odprta, vbi sosedi in tudi mi-mopotujoci imajo pravico iti v žilUče, pogledat nevesto, katera sedi za posebno mizo. Drugi dan ponovi Be ta ceremonija na nevestmem domu. Jaz sem toliko naiven, da verujem v upliv ceremonij, ki vzbujajo čislanje do dovršenega obreda. Nič ni bolj dolgočasnega in ue uapravlja bolj neprijetnega utiša, kakor svatba v višjih krogih v zapadni Evropi. Jedva je dovršen obred, p« se mlada preob-lečeta iu hitita ua pot; ali bi ne bilo bolje, da bi se Bmaue" in duhovnik kar povabila na kolodvor, poroka bi bila pred odhodom vlaka, gosti bi se useli po klopeh na peronu, ter hrupeuje in žvižganje hk-ponov bi zameuilo petje in godbo. Jaz mislim, da pride še do tega. Na zapadu ceremonije vedno bolj ginejo, ostanejo uarao še mrtvaški obredi. Uzrok temu je to, ker se je Jahko smijati nad obredi živih, pred smrtjo pa vsi umolknejo in tudi najhujši skeptiki si ne upajo norčevati se iz pogrebnih obredov. (Dalje prih.) Iz Braslovc 7. septembra. [Izviren dopis.] Mnogo smo že čuli in brali o šolskem nadzorniku g. Ambrožiču, kako da sovraži naš jezik ter pri vsa-kej priliki zasmehuje naše pravične zahteve, a njegovo vedenje pri učiteljskej konferenci v Braslov-čah (dne 23. avgusta) presega že vse meje dostojnosti. Ta mož se je drznil zbranim učiteljem svojo posebno modrost skazati s tem, da je najbolj razširjen list na Spodnjem Štajarskem (Slov. GoBpo-dar-ja) imenoval „ein Verdummungsblatt" — in to pri konferenci dvakrat poudarjal; dalje je na našem trgu javuo smeši) volilce g. prof. Žolgar a ter na surov način žalil nas Slovence, češ, da smemo zadovoljni biti, da ni bil morilec Čuvan obešen, ker imamo sedaj upanje, da bode še nekdaj oproščen ter ga lahko potem za poslanca v deželni zbor volimo. Vprašali bi, ali je visoka vlada omenjenemu gospodu za-to podelila to častno službo, da prodaja okolu svojo političuo modrost (?). Vprašali bi pa tudi, ali res ni nobenih sredstev, ki bi zabranile nadzorniku Blovenskih šol, tako nesramno Slovence — volilce in indirektno naše vrle poslance žaliti. Mi prosimo uljudno naše gg. zastopnike, da še o pravem času opozorijo deželni zbor na to. V BraslovČah, dne 1. septembra 1884. Fran j o Pri slan, načelnik kraj nega šolskega sveta. F. Frislan, župan. Josip Plaskan, občinski svetovalec. Mz sodnega okraja Katiškega 3. avg. [Izv. dop.] Kakor poročajo vsaki dan časniki, divja kolera že po laškej zemlji. Povsod po Avstriji skrbi se za to, da bi se razširjevanje kolere, če bi se zanesla v naše kraje, kolikor mogoče zaprečilo. Naredbe, katere so se zaradi koiere izdale, gotovo ne bodo neznane i predstojništvom eraričnih poslopij. Nam se neizmerno čudno zdi, da se c. kr. domena v Gorici tako malo briga za te naredbe. V Zatiškej graščini napeljana so nekatera stranišča direktno v Zatiški potok, kateri tukajšnjim prebivalcem služi za pitno vodo. To se godi sosebno pri stranišči v spred njej fronti graščine, kateri vso svojo nesnago oddaja Zatiškemu potoku, kajti ta je tako napeljan v stranišče, da ga izplavlja ter sproti seboj odnaša m-.snažne suovi. In ta voda služi prebivalcem 50 reci petdesetih hiš v užitek. To je tak nedostatek, kateri se ne nahaja gotovo pri nobenem eraričaem poslopji v vsej Avstriji. Ako se kolera zanese v nase kraje, gotovo bode Zatiska graščina središče te strašne bolezni. Upajmo, da bodo te vrstice opomnile c. kr. domensko direkcijo, da naredbe glede zaprečenja kolere gotovo tudi veljajo za erarična poslopja. — Iz Skednja 6. septembra. [Izv. dop.] .Slovanska Vila" imenuje se naše mlado društvo, ki se je ustanovilo na n&rodnej podlagi. Naša vas je velika in broji okolo 2000 du*. Torej je bilo tako društvo zelo potrebno, ker je morda že na široko znano, da so Skedenjci izborni pevci. Saj jih pa tudi ves Trst in okolica pripoznava ko prve. Naše društvo je torej iz blažega namena ustanovi)eno. Pospeševanje petja slovenskega in razširjanje omike sta glavna smotra istemu. Da se to izpelje, porok nam je sedanji odbor. Pri zadnjem občnem zboru je bil izvoljen predsednikom g Jože Sancin, Nemec, gostilničar in posestnik, podpredsednikom g. V. Sancin, tenorist znan od prejšnjih časov. Denarnica izročila se je g. Andreju Oblaku. Tajništvo je v zanesljivih rokah g. Antona Sancina, ki bode z gorečnostjo opravljal ta posel, ker je navdušen za društvo. Imamo še potem celo vrsto odbornikov in namestnikov, vsi polni veselja za društvo. Društvo ima do danes 32 delujočih udov, podpornikov se pa bode nabralo gotovo lepo število. Da pa zadostim svojej nalogi, moram kot poznavatelj tukajšnjih razmer z ozirom na nasprotnike našega društva javno izreči obžalovanje onim ljudem, kojim je več njihova slava in čast, kakor korist in napredek naroda. Oni delajo, kakor znani profesor v Ljubljani, žele se kvišku popeti, uli spodletelo jim bode. No, pa da predaleč, ne pridem, hočem še mlademu društvu čestitati na dosedanjem vspehu. Vrli pevci „Slovenske Vile", le tako naprej in gotovo dosežete svoj namen. Branite jezik svoj, stojte na braniku s pesnijo za narod in hvaležno se vaa bodo 8pominali naši potomci. Vaše gaslo naj bode povsod slovanska pesen, in s to gotovo premagate. Bog blagoslovi, Bog množi vaše društvo, da bode cvetelo na vse čase v čast vam in narodu slovenskemu I Od nemške meje 7. septembra. [Izv. dop.] Dne 4. septembra t. 1. je imelo učiteljstvo Gornje-radgonBkega in Ljutomerskega okraja pri Kapeli Bvoje okrajno zborovanje, katerega se je 33 učiteljev in učiteljic udeležiio. Kot gostje so zborovanje počastili: g. Breks, učitelj iz Medžimurja; g. Ornik, nadučitelj pri Sv. Aui; g. Čeb, učitelj v Radgoni, in g. Hbbn, medicinar v Gradci, z gospo-dičiuo sestro. Predsednik c. kr. okr. šolski nadzornik g. J. Ran-ner si je imenoval namestnikom g. Šijanca, nadučite-lja pri Sv. Križu; učiteljstvo pa gg. Krtino in Kočarja, oba iz Radgoue, zapisnikarjema izvolilo. Gosp. prvosednik otvoii ob l/a9. uri zborovanje s primernim nagovorom in se h koncu spominja največjega pokrovitelja učiteljstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I , ter vabi navzočoe svojo hvaležnost s klicanjem trikratnega „živijo!" izkazati. Učitelji so tudi iz dna srca sledili temu vabilu. Gosp. Treuensfeld — Ljutomer — predlaga, naj bi jeden zapisnikar slovensko, drugi pa nemško zapisaval. Ta predlog bo vsi odobrili; vender je pa le samo pri predlogu ostalo, ker gg. zapisnikarja sta vender vse nemški pisala; zakaj ? ne vemo. — Znabiti nesta slovenskega jezika zmožna ali ga pa sovražita. Gosp. prvosednik je na to naznani) razne v tem letu došle ukaze in odloke. Mej temi je najvažnejši oni, ki pravi, da smejo le taki učitelji drugi izpit delati, kateri so v nemškem jeziku, t. j. v govoru in piBavi dobro oboroženi (sic!). (Na slovenski jezik se ne gleda toliko, saj ve" c. kr. deželni šolski Bvet v Gradci, da na Mariborskem učiteljišči g. Janežič, alias Jaueschitz, slovenski jezik poučuje.) Opazke, katere si je g. nadzornik pri obisku raznih šol nabiral, so bile vsestranske in so zopet dokazovale, da še nemajo vsi učitelji pravega veselja in skrbi do omike lastnega naroda. H koncu je tudi opozoril učiteljstvo, naj 03tane pri svojem poklicu in se ne peča s pol tiko. (Prav dobro bi bilo, da bi se to tudi našim nemškim tovarišem povedalo, kajti ti so brž večinoma vsi — aposteljni „nemškega 5ul-vereina", in spominjam se še, da so nekateri gosp. Pes ta 11 ozi j e vi učenci ravno takrat, ko je bivši minister Stremav r v Lipnici kandidoval, boljše in celo najviše službe dobili, in sicer zato, ker bo za njega volilen lovili, torej — se s politiko p ečali. Por.) Temu so sledili referati, in sicer je gospod Treuensfeld prvi nastopil na oder in govoril: „Po katerih natezah bi se zamogel jeden kraj, oziroma okraj popisati" in „Popis Ljutomerskega okraja". Z veliko pazljivostjo poslušali smo to v slovenskem jeziku izdelano predavanje, in pritrditi mora vsak objektivno misleč, da je g. referent svojo nalogo v občo zadovoljno8t rešil. To mu je tudi g prvosednik priznal. Gosp. Horvatu, oadučitelju v Ljutomeru, kateri je predlagal, da bi se ta govor avtografoval in potem razdeld mej različne šole, se je g. Šetina protivil, češ, da je popis okraja Feldbach jako dober in da bi to delo zaman bilo. Gosp. Šetini se je ta popis znabiti zaradi tega zameril ali se mu pa ni dopadel, ker je slovensko spisan Gosp. Kovačič iz Ljutomera ga je pa zavrnil in mu za celo zborovanje sapo zaprl. K zadnjemu je g. Erženjak iz Gornje Radgone predlagal, naj bi se to delo do druzega leta preložilo, do takrat tudi popis Gornjeradgon-skega okraja izdelal in potem vse skupaj v tisk dalo. Ta predlog se je vsprejel. Freuensfeldovemu referatu je sledil referat gosp. Mih »'lira od sv. Jurija o „Uredbi šolskih bukvatoic". Tudi ta gospod je svojo nalogo dobro rešil. Posebno važen je bil opomin do učiteljev, da naj otroke narodno odgojajo in pazijo, da se v sedanjem burnem času narodu zvesti sini in hčere ohranijo. Pogovora, kateri je temu sledil, so se v deležih gg. Kvas, Erženjak, Leveč, Vreča, Horvat, Cvahte, Kovačič, Puše-njak in Frtuensfeld. Z govorom g. Košarja (v nemškem jeziku) o BZvezi oblikoslovja z račuusfcvom" nič nesmo bili kaj zadovoljni, ker je ta gospod nekaj nepomenljivih fraz naštel, katere so dan današnji povsod občue. Sploh pa je bilo iz govora razvidno, da se je gosp. referent z oblikoslovjem še malo pečal. Sedma točka je po predlogu gosp. KovačiCa odpadla. Gosp. prvosednik je na to uekaj o bvgieničnem katekizmu govoril, kateri se bo moral od nalašč za to postavljenega odbora izdelati. Poročilo o stanji in rabi okrajnih učiteljskih bukvarnic je kazalo, da so iste sploh na starem mestu. Predlog g. Levca, naj bi se „Matične" knjige iu Jesenkovi spisi naročili, se ni vsprejel, ker deželni šolski svet ne dovoljuje več nobene podpore. Po volitvah stalnih odborov bila je tudi volitev poslanca v deželno učiteljsko zborovanje. Izvoljena sta bila gg. Erženjak in Cvabte in sicer prvi za Gornjo Radgono, drugi za Ljutomer. Gosp. prvosednik je potem karal še nekatere učitelje zaradi prevelike mlačuosti pri pogovorih, zborovanje zaključil iu učiteljstvo opozoril, naj si ogleda razstavo rožnih del itd. Negovske šole. Tukaj moramo reči, da gospod voditelj kakor tudi učiteljica ročnih del potrebo ljudstva poznata. Ročna dela so kaj lična, vender pa tudi močno na pravljena. Posebno dopadlo nam je, da se deklice že uče obleko šivati ne pa sploh "štrikati in heklati'* kakor se drugod godi. Le na ta način se zamorejo vrle, skrbne in snašne gospodinje odgojevati in to je namen ročnih del. Druga ura popoludne nas je rešila tega sicer truda polnega pa vender za lasten napredek kaj važnega dela. Po zborovanji bil je skupen obed, pri katerem so se vršile razne napitnice; obžalovali smo samo, da nas je gosp. nadzornik tako hitro zapustil. Želja poročevalčeva pa je, da bi dobro seme, Beme, katero se je ta dan sejalo, zopet rodoviteu sad prineslo v čast učiteljstva in v blagor slovenskega naroda. Domače stvari. — (Pre8vitli cesar) podaril je občini Petrova vas 300 gld. za šolske namene. — (Deželni zbor Kranjski) otvoril se je danes ob 11. uri dopoludne v redutni dvorani po slovesni sv. maši v stolni cerkvi, katero je služil Molni prost. g. Zupan. Poslanci, prišedši k zborovanju ueso imeli posebno veselih obrazov, tudi občinstva je bilo malo in še to je kmalu odšlo, da so naposled ostali skoro sami časnikarski poročevalci in nekaj plemstva v rezervirani loži. Deželni glavar grof T h um je s slovenskim in nemškim govorom otvoril zborovanje. Spominjal se je v lojalnih besedah umrle presvitle cesarice Ane, katera je delila bogato podporo revnim in raznim ustanovam kranjske dežele. Posebno laskavo se spominjal ranjcega knezoškofa dra. Zlatousta Pogača rja. Rekel je o njem: Neizprosna smrt je letos tudi visokočastitemu udu deželnega zbora, milostljivemu knezoškofu dru. Pogačarju oči zaprla. Vednosti, ple menite lastnosti dičile so visocega dušnega pastirja. Vestno opravljajo svojo pretežavno službo, vodil je osem in pol leta modro in previdno Ljubljansko škofijo. Pokojnik bil je domovini goreče udan in ekonomije zakonih, ki lahko tudi blagostanji skega trga razdru$čijo, če si jih opozarjal n» i e zlasti v novejšem času svetovni trg od d dne preobrazuje! In vender je vsakdo lahko viaei, da se tam v duljini kopičijo oblaki, ki bodo veliko ujfmo vrgli na ogerki žitni trg, kako hitro se odprd! Mislilo se je, da Amerika ne more konkurirati z ogerskimi žiti, da za tega delj ne uvaža žita v Evropo, v resnici pa je temu kriva bila obstrukcijska sistema, žitni obroč v Novem Jorku. In to se je videlo neverjetno, nezmožno, izpodkopati samovladje ogersko! Drugo naključje, ki je ogerskim pridelovalcem tudi zelo na roke šlo, bilo je to, da so letine za žito bile v Nemčiji, v Franciji in v Švici zelo Blabe, in da se je zatorej veliko nujniše segalo po zgodnjih ogerskih žitih. In še tretje zmagovite okolnosti ne smemo pozabiti: ogerska žita so jako dobra bila. Letošnje leto pa je na jeden mah ustvarilo popoln preobrat v naši žitni trgovini. Amerika je nastopila drug pot, v vsej hittici pošilja nam preko ocedna zaloge vlanskega žita, tudi ona hoče urno poprodati. Indija ie, če moči, še hitrejša, tržišia azijske pšenice pomikajo še bliže k našim mejam. Rusija jo pa tudi Ž9 Nemčijo poplavila s svojimi ž.ti. Tej kvantitavni, neznani konkurenciji mogla bi se ogerska žita samo tedaj vspešno ustavljati, če bi bila tako dobra, kakor je to bilo druga leti; a tega letOB ni. Vsemu temu druzega nasledka ne more biti, kakor je v resnici že pokazal se, namreč, da cena žitu neznansko pada. Od due, ko se je žetev oficijulno pričela, to je od 29. dne* junija meseca pa do začetka tega meseca padla je cena pšenici za dva gold., rži za jeden gold., ovsu za osemdeset novcev, in koruzi za devetdeset novcev. To so torej cene, ki bi jih še pred kratkim nihče ne bil pričakoval! Nekoliko, za nekaj novcev je cena sicer zopet višja, a to je samo mimogrede1. Ceno dela izključno h povprašanje po blagu. To pa čaka, da bi cona le še bolj padla, ali vsaj da ostane tako nizka. Jasno je torej, da je našemu žitnemu trgu začela biti jako tesna ura. Tisti ogerski pregnanci, ki jim crlo vlanska žitna cena ni bila za-dosta visoka, tisti so vsled tega preobrata pač že postali nekoliko bolj krotki. Vlausko troje, ki so je bili poskrili po svojih žitnicali, bode rado prišlo na dan. Ali vender, da si je že očeviduo, da so sedaj Ogerka žita v pri meri dražja n e g o - 1 i tuja, v nan j a, ni še čutiti, da hi letošnjo ogersko žetev puščali na trg, — še zm'roin boiejo ogerski trgovci tuje dežele pokoriti z visokimi žitnimi cenami. Pri silni konkurenciji iu zato, kar ogerska žita neso letos tako izborua, utegna na Augleškem ogersko pšc- nico kmalu izpodriniti pšeuica indijska — to je silno nevarno, ako se v polit-ki ceu o pravem času ne odjenja ! Če se mogočni konkurenčni časa pusti, da si potrebi svoja pota, potem bode ogersko žito Se v veliko nižjo ceno prisiljeno, nego-li jo mora sedaj pripustiti, da oživi izvoz. In izvoz žita je tisto, na čemer sloni poglavitno blagostanje ogersko dežele. Če izvo/ trpi, udari kvara na poljedelstvo ogersko nazaj, a izpodkopano to poljedelstvo bi nam prouzročilo brezkončnih težav. To je torej v i 3 j i strah, ki gleda iz sedanjega stanja na naftem avstro-oger-skem žitnem trgu, to nam torej tudi more greniti veselje, ki ga imamo nad tem, da se tačas na dolgo in široko vsakdanji kruh bolj v ceno uživa o:l'j': M. Poslano. V uradnih novfn .Laibacher Ztg.u 206. številki z dne 6. kimovca t. 1. se na zadnji strani nahaja uvr-stek (inserat), po katerem iSce nekdo hrane in sta-novisča osemletnemu dečku, in to v bližini protestantske Šole v Ljubljani, a pristavkom, naj se dotične ponudbe meni pošiljajo. Da me ne bi kdo krivo sodil, primoran sem javljati, da nisem jaz tistega inserata niti sam v imenovane novine uvrstiti vdlel, niti nikogar druzega v to pooblastil; ter da kot Slovenec in katoličan niti ne nameravam svojega sina v nemško, protestantsko učilnico pošiljati. V Velikih Laščah, 7. kimovca 1884. Matija Hočevar, c kr. poštar. ljudsko sredstvo. Moll-ovo „Francosko žganje iu sol" daje ravno tako u upe Ano kakor ceneno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah itd. Cena steklenici z navodom 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 9 (690—8) Tujel: dne 8. septembra. Badovič iz Pri Slona t pl Baldini is Trsta. Hrvatskega. — Pajrana iz Pulja. Pn Msdlei I Knez Wrede iz Trsta. — Wohl, Neu-ii) a n z Dunaja. — Recht iz Gorice. — Belz iz Gradca. — Vitez Sceneid iz Kamnika. Meteorologično poročilo. Din (.'aH opazovanja Stenje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrili« v m m. O. E « 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 733 01». 734 29 mm. 73634 mm. + 10-4" C + 17-8" C -f-llPC Sl. BVZ. sl. jz. sl. szh. obl. obl. jas. 210 mm. dežja. 7. sept 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73764 mm. 735-35 se. 734-77 mu. -f- 9 0° C + 19 0» C + 13 8° C brezv. sl. jvz. sl. j z. mogla jas. obl. 4-90 nm. dežja. E OD « 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-24 mm. 737-86 mm. 739-24 mm. + 1'4-4°C + 18-6°C + 12-4° C sl. vzh. sl. vzh. brezv. obl. d. jas. d. jas. 2 40 mm. dežja. 4#/o avstr. zlate rente, davka prosta. Ogrska zlata renta •>1 „..... Srednja temperatura + 13-3°, + 13-9° in + 14*5°, za 2*5g, 1*4° in 0'5° pod normalom. ID-cLr^SLjslcai "borza dne 9. septembra 1.1. (Izvirno tulegrafićno porodile-.} Papirna ren a..........80 gld. 70 kr. Srebrna renta .... .....81 r 60 „ Zlata ren ....... . . 104 „55 „ 6°/0 marčna renta.........95 t 85 „ Akcije narodne banko....... 848 , — n Kreditne akcije ...... . . 297 , — „ London.......... 121 . 65 „ Srebro............— „ — , Napoi............ . 9 , 66 „ C. kr. cekini........ . . * „ 75 , Nemško marke ..... h9 „ 55 n 4% državne nreeke iz 1. 1854 250 gld. 124 x 25 „ Državne srećko iz 1. 1864. 100 gld. 170 . — a papirna renta 5"/#..... v , rajerske zemljišč, od/ez, oblig. . Dunava reg. srečke 5# 0 . . 100 gld. 92"ilj. obe. avstr. 4l/«°;0 alati zast. listi . Prior, onlig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandova sev. železnice Kreditne srečke......10O gld. Kudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo- avstr. banke . . 120 . Tranimway-druat. vel j. 170 gld. a. v. 104 122 92 88 105 115 120 108 10f> 176 19 106 211 gld. 25 15 05 55 25 75 30 50 75 75 kr. Tour- in retour-listi. S I. dnem avgusta L I. se izdavajo naslednji tour- in retour-listi. Mej Gorico in Post II j O Tržičem . Nabrežino Sežano . Jaderni In brzovlakl L HL! IU. Postni (oioboi) vlaki TTn. m. r o. z r e d. 2.28 3.80 5.32 1.70 [2.82 3.94 1.16 1.90 12.66 1.90 3.18 4^46 3.3412.2 1.44 0.96 2.38 1.601 Mej Hi-lto in 1 1 '3 Jaderni in PoStni P O H C 1« j O S brzovlakl (oiobni) Vlaki > I. n. ni. L 11. IU. 1 razred. Matulje-Opatijo . . . . 2 1.18 0.86 0.58 0.90 0.7o|o.45 Jurdani....... 2 — — — 1.20 0.90:O.«O Sapiane....... 2 — — — 2.20 1.561.10 Trnovo-Bistrico .... 2 — — — 2.75 2 05 1.40 — — — 3.30 2.45 1.65 PoBtojino . . .... 3 6.38 4.74 3.22 5-34J3.98 2.66 Poslano. (15—27) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkušan llek proti trajnom kašlju plućevlne I želudca bolesti grkljana I proti mehirnlm kataru, IM X K K MATTONIJA Karlovi vari i Widn. Cli D* O (D tf. H P Na etiketo in samah, kakor kažo podoba, §fkW treba ostro paziti. MAITONts GlE&HlJBLER •d h" P« o >d i l jll II I so izšle in se dobivajo sledeče knjige: NOV. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr. T~cL3a.aJ£ listsšegra, časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil ./. P. — Ml. &\ 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Dubrovskl. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8% 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Ka znižano ceno Be morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič* — Životopisje, spisal Baje Boi. — Prešern, Prešerin ali Proširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jureie. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič, — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, BpiBal dr. J. Vosnjak. — Čegava bode, novelica, spisal ./. Ogrittec. Velja .... 15 kr. H. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. Revičre, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 zvezke naj se priloži šo 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. Velika partija mtcb-sb) (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po5gl. Mj. Storch v Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, ae more zamenjati. Uzorci proti poČiljatvi marke za 10 kr. m——m———i fflejnaroflna linija. h Tr:ta 7 Sovi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „G-erxM.a.m.ia,"-, 4200 ton, okolu 5. oktobra. „ „'JEla.et -A-za.grlla,"', — — — — — — — — Kajuta za potnike 20© ro1«I. — Vmesni krov oo gold. Potniki naj se obrnejo na (552—5) T- TEBKITILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenalo Nr. 13, Teutro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj ne na Eiuiliauo d' tPoglave'n, generalnega agenta v Trstu. Slovenskim firmam, katere so v katerikoli kupčijski zvezi s c. kr. pomorskim arsenalom in privatnimi v l*ui|i, se priporoča kot popolnem SMOeHlJiV /Hil»|lii 1 !. Edvard Zalokar, Časa, Dr. Barean., ipietzz© Foro. P ulj, 7. septembra 1884. (565) Pri suhem vremenu trgana (ne tresena) jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (pone), glive, šampinjane kupuje vsak čas in v vsakej množini po primernej ceni in prosi pismene ponudbe (508—9) Die Central-Station fur Obst- und Gemuse-Verwaltung in 0-raz. Va dnlj. V 111 nogo stransko zalitevanje ostane tu se osem torek IO. t. in. nenrekljicljivo zadnji pr<»