eodelj «1 praznikov. daily dtji Mi Holiiajft. PRO GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednlftkl te »pravniški pi"»turi Mftl S. Lawadelo Ar* , i ' Offtc of Publientioo. MAT South Uwnd.lt Ava. Telephona, Rockw.ll «904 LETO—YEAR XXIL Jmmtf m. 10IS. al Um |w rffto. Uf CiHim «r MMA I, tm. Jugoslovanski diktator dokrotiral ostro zakone^ - Smrtna kazen ali 20 let zapora za vaak uporniški čin proti vladi; vsaka protidržavna propaganda prepovedana pod strogo kaznijo; vsaka kritika prepovedana. .. i 8 ««tero »e vozi Hoover, je bilo '•vnuuiia BneamaniAn«____>___ . ■ . ,. . „ .. Cenzura pošte. Ves sistem pravosodja spremenjen, tudi podaniki v inozemstvu — po zgledu italijanskega fašizma! — so podvrženi novim zakonom. Vojaški oficirji zamenjajo velike župane. Prepovedani radikalski shodi. V Zagrebu zadeli godrnjati. ted fflPr Belgrad, 9. jan. — Kralj Aleksander je včeraj izdal dolgo serijo zakonskih dekretov in general Živkovič jih je začel takoj Izvajati. Na temelju teh dekretov popolnoma odpade ves prejšnji pravosodni sistem in Jugoslavija je dobila čisto nov aparat. Vsi zakoni, ki so bili doslej v veljavi, so razveljavljeni. Vsa sodišča v državi ao zdaj pod direktno kontrolo vlade. Kreirano je novo vrhovno sodišče, izpred katerega ni več priziva. Sestavljen bo popolnoma nov zakonik in ustvarjena bo takore-koč nova država. Novo sodišče bo imelo območje tudi nad jugoslovanskimi podaniki, ki žive v inozemstvu; odgovorni bodo za prestopke, ki jih izvrže na tujem. To je posnemanje fašlstovskega zakonika v l-taliji. Jugoslovanski podaniki bodo tudi odgovorni tudi za politične zločine, ki so jih izvršili pred preobratom in predno so bili v veljavi sedanji zakoni 1 .? Z drugim etfiktom sklicuje kralj' novo upravo, katero imenuje »"centralno kontrolo" in katere člani so bivii finančni minister inje nekaj yiykih fiskal- izročali direktno kralju o vsehf d* favršihlšao dohodkih in stroških dežele. Z drugim ediktom je kralj odvzel dohodke vsem bivšim ministrom, kar je kdo prejemal. Stari državni svetovalci so upokojeni. S tem korakom misli kralj prekiniti vse vezi med državo fn osebami, ki so na sumu, da žive od korupcije. Nadaljni edikti so: Smrtna kazen ali 20 let ječe-za vsak čin protidržavne propagande, bodisi ustmene, pismeno ali v tisku; stroga kazen za vsako komunistično in anarhistično agitacijo, aa propagando proti vojaškim Institucijam ali za nošenje ali skrivanje orožja in streliva. ' Smrtna kazen ali 20 let sapo-ra za vsak atentat ali poskus a-tentata na kateregakoli javnega uradnika ali za tajne zveze s sovražniki države v inozemstvu. Tri mesece zapora. Če kdo poskuša organizirati novo politično stranko brez uradnega dovoljenja; tri mesece zapora, če »e kdo udeleži prepovedanega shoda; šest mesecev do treh let zapora, če ae javni nameščenec u-deleži stavke; eno leto zapora, če kdo stopi v prepovedane organizacije. Vse razne in čisto verske stranae so prepovedane, izvzem-ši ns Hrvaškem in v Sloveniji. Uvede se stroga censura brzojavk, telefona in pisemske poŠte. Vse plesne veselice in drugo javne zabave so prepovedane za prihodnjih štirinajst dni. Novi edikti zaenkrat ne bodo izvajani proti hrvaški kmetaki stranki. Tudi stranke narodnih manjšin, kot je nemška stranka, ne bodo ovirane. Belgrad, 9. jan. — (Iz poročil < hkago Tribune Press Service.) — General 2ivkovlč je velel zapleniti vse slovenske ln hrvaške časopise, ki so prišli v Belgrad. Hrvaški Heti še vedno pozdrav Ijajo kraljev "eoup d'etat" in izražajo uponje, da bodo želje Hrvatov izpolnjene — molče pa kot grob o hrvaškem svtooomlstič-aem praVMML Prvo znamenje godrnjanja na Hrvaškem je prišlo danes, ko jo dr. Maček, predsednik kmetske stranke, dejal, da štirje hrvaški člani general 2ivkovlčovoga ka- bineta sodelujejo bres sporazuma s hrvatsko kmetsko stranko "Eden novi hrvaški minister me je vprašal za svet, predno je sprejel povabilo, a jaz sem mu rekel: Čitaj moje poročilo po av dljenci s kraljem z dne š.-^anu arja, v katerem sem hvetoval kralju, naj imenuje nepolitično vlado, katera bo dala garancije da se bo strinjala z željami hrvaške kmetsko-demokratske koalicije," je rekel dr. Maček. Nato je dostavil, da je avetoval dotič-nflcu, naj le gre z vlado. "Ampak zdaj vidim," je nada Ijeval dr. Maček, "da nova vlada ni nepolitična, ker ao v njej voditelji prejšnje koalicije '(mislil je dr. Korošca). Cujem,tudi, da pride dr. Spaho, vodja muslimanov, v vlado. Na ta način ne morem verjeti, da bi 2ivkovičeva vlada garantirala, da, reformira ustavo po naših željah, razen čo so stari partizani spremenili svoja mnenja. To pokaže bodočnost." 8 tem fe dr. Maček pokazal, da nima dosti upanja od novega režima. Belgrad, 9. jan. — (Aaaocia- dik- — Nova vojaška ro pri ših poslancih kmetske stranke dr. Pernarju in Havliču ter pri drugih voditeljih hrvaške kmetske stranke. Policija ima nalogo zapleniti vse dokumente, ki jih najde pri teh voditeljih. Dunaj, 9. jan. — (Po International News Service). — Senzač-na poročila iz Belgrada se nadaljujejo. Vse kaže, da vojaški Častniki nadomestijo velike župane v Jugoslaviji. Diktatura kralja Aleksandra sloni na vojaški sili. Vsi novi oblastniki v pokrajinah so pooblaščeni, da se poslužijo vojaštva za vzdrževanje reda, občina pa, kjer bodo čete v aktivni sluibi, mora plačati stroške vojaštva. Vsi javni politični shodi in sestanki so prepovedani. Bivši pre-mljer Usunovlč je hotel včeraj sklicati shod radikalov v Belgra-du, toda policija je takoj prepovedala shod. Značilno je to, da je vsako gibanje komuniatov prepovedano, niso pa prepovedane organizacije fašistov (skrajnih šovinistov). Trgovci ln fabrikanU ao menda edini, ki so najbolj zadovoljni z režimom diktature, h Belgrada poročajo, da je kralj prejel 20,000 brzojavnih čestitk od trgovcev, ki izražajo veeelje ln želijo uspeha novemu režimu. Politični voditelji se tolažijo, da pride nova ustava, katere rezultat bo decentrocija s pokrv jlnskimi samovladami. Rhn, 9. jan. — Italijanski fa' šistični tlak, ki se silno zanima sa preobrat v Jugoslaviji, pono-sno kon sta tira, da jugoslovanski kralj posnema Italijo in da ponovno demoostrirmna! ko s -"V apacial rele of * -__|_P ___ Chicago, UI., četrtek, 10. januarja (January 10), 1929. far te aoeUoa UPI. A«t of Oct «. 1017. euthorteod oe Jano 14, II1S. SabscripUoa 9S.SS Yeerh ŠTEV.—NUMBER 8 Ml* , - Rjtovorjav svotovaloo Fletcher je poznan v štaba za zunanje utvari kot najvešjl MusoolinlJeV podpor-nik. poročeno, da je bil poslanik Hen-ry P. Fletcher predlagan kot zaupni svetovalec Hooverja. Fletcher je bil v štabu departmenta sa zunanje zadeve poznan kot največji podpornik in najgoreč-nejši častilec Mussollnlja, glavarja Italijanskih fašistov. Ko je bil ameriški poslanik v Rimu, nI opustil nobene prilike, da ne bi pokazal, da odobrujc vlado Črnih srajc. Kakor je pomožni tajnik Castle ostal v službi, daslravno so se dogodile politične Izpremembe, ravnota-ko je ostal Fletcher v dlploma-tlčni službi. Ta človek je napram delavstvu kazal svoje o rt o-doksno stališče, češ, da so delavci na svetu zs to, da delajo ln molče. Protest miiaaov proti* uiaoru tt-lotioga dečki Baptlatavske cerkve ao priredile vol protestov proti tokoma početju. — Zahteva ae etroga preiskava. Chicago, 111 — Belopoltnl in zamorski državljani protestirajo v baptistov sk i h cerkvah proti ustreljenju 16-letnega dečka na njegovem domu. Tragedija se je odigrala, ko io detektivi ob treh zjutraj šil v hišo brez sodntjsko tiralice za aretacijo, aretirajo dfJtaJMi meajem. >'Ert*st jim je dovolil vstopiti, ker so je bal, da so roparji in njegov oče nI bil doma ampak na delu. Detektivi so skušali na to s silo vlomiti v stanovanje. To je povzročilo boj na živ ljenje in smrt. Deček je segel po puški, ker je mislil, da ima opraviti z roparji. Izmenjanih je bilo reč ko sto strelov. Policija se je poslužlla solza-vic, pa tudi te bombe niso prinesle nobenega uspeha. Nato je policijski komisar Stege obljubil njegovi pohabljeni sestri, naj njen brat Emest preneha streljati ln se poda, kajti njemu se ne bo skrivil las na glavi. Deček je verjel obljubam, ki jih je dal policijski komisar in odprl vrata. Takoj je udrlo skozi vrata pet policajev in ga ustrelilo. Nato so policaji aretirali vso družino vključlvšl eno leto staro dete. Verniki v baptistovskih cerkvah so obdržavall protestne shode proti taktiki policije v Chicagu, kl je v tem alučaju streljala in ubijala v slabi veri. Ameriški delavski kongres, razne belopoltne in zamorske cerkvene organizacije ao sprejele proteste ln zahtevale najstrožjo preiskavo cele afere. Kajti ta slučaj govori, da nedolžen človek ni več varen pred taktiko policije. millfmistltna propaganda Razgaljena To oo jo ag mož. Ena desetina organiziranih rezervnih čaatflftOv se vedno ve-žba in pripravlja. To pomeni, da se vsako lete vežba dva tisoč mož pod vodstvom oficirjev v upravi poljedelstva, transporta' varniškegs dela. faktlč-vsako delo, cijo, tovarna no, * product vsem vojni. I Colllps jo nn^ dt J' kon> municl-zakon v mesecu Juniju. Dozdaj je proračunski odsok preprečil, da se ta zakon la ttf spolni), ker ni ta aaman. Po >, kako m upravlja •oduclrajo živel zdravila, sploh tem, kar se lahko vporabi v »j ni. r Colllps ja nagjašal, da | rs prcelfrbel « ko ja sproJal »osadavni AE ENA DIKTATURA! Kaos v Homcu abrogtraJ ustavo. Moote Carlo, Moaaeo, 9. jon. — Knez Louis II., vladar knež*- TT Ti.— - ~ f .. A vino Monaco, je včeraj po sgle-je v tem upravičenost fašizma ^ -A§|wfm krtljj| Alekaandra nasnsnil. da jo ustava rasveljav- " —7 . . . . . . nasnano, oo )*• u»i«v» rwvnj»>-Fašisti zdaj upajo, da bo lah- ^ Uredbi suverene toliko rešiti vsa sporna vprašanja ^ - - čaaa, dokler se ne isvrše voli . Jugoslovijo in skleniti poku, ty# yMUyf% m odfod#B# sa ki bodo res nekaj vredni za Ita- aMotm ^ v §vrho# ^ vladar MJ°! sam reši nekatere važne proble- me, kl so povzročili krizo v kneževini. Prodal avto zo 10.900 kave. Ženeva. 9. jan. — Neki eobni slikar v švicarski vaal Roveredo jo U dni prodal svoj avU nekemu kavamarju sa 10,000 skodelic kave. Slikar sdaj prodaja čeke aa kavo In upa dobiti več denarja sa avto. kakor še bi bil prodal za gotov denar. fttevilo breipeeeiaih v Aagijl malo. London, p. jan. — Ministrstvo so dele poroča, da je bilo koncem leto 1400,700 brezposelnih doloveev v Angliji. To je 184,-997 več kot pred enim letom. žbalo precejšnje štavilo učllišč-nlh dijakov skosi tri mesece v regularni armadi. Ko so dovršili devet moooeev na vojaškem učillššu, bi pa bili zopet poelani na šeet mesecev v tovarne, da bi v vojnam šasu prevzeli obratovanje tovaren. ColUns je na-glašal, da jo to nevarno pod-vzetje v republiki, da ae podvr-žejo (tovarne, vštovši tovarniško uprave ln delavci pod vojaško kontrolo.« Pokazal jo tudi zllke, kako se rabijo l^pa dekleta kot vabljen-kl sa nabore študentovsklh vež-ballščnlk aborov. Colllns js po- Oljii trasi mrda izga-U bogato oljao poljo Odlok najvišjega sodišča tvori to nevarnoet. » Waahinglon, D. C. — Standard 011 kompanija v Kaliforniji najbrž izgubi bogato pokrajino na olju, ki je poznana kot Klk Hills. Zvezno najvišje sodišče je odločilo, da imajo notranji tajniki sa notranje zadeve, ki so nasledili Albert Falla, pravico preiskati pokrajine, ki so bile oddane po Fallu državam, ako v teh pokrajinah nI mineralov. 8tandard Oil družba je to pokrajino dobila od drŽave. Fallu je bilo naročeno, da do-žene, ako pokrajina Elk Hills, ki daje Standard OU kompanlji milijone, ne tvori sveta, ki je poznan kot mineralni zvet Fall je nastopil v ulogi sodnika, mesto da bi dognal, ako ta pokrajina res tvori mineralni svet, ali da v nji nI najti mine ralov. Zdaj Je najvišje sodišče razsodilo, da je Fall postopal nelegalno. Ta odlok najvišjega sodišča razveljavlja tudi sodnlj-sko prepoved, kl Jo je oljna družba izposlovala proti VVorku in Weatu in je prepovedovala vsako preiskavo. Oljna družba Jo vos čas jemala olje lz sveta; katerem so mogočo zdaj odloči, da nI Imela pravice vzeti niti one kaplje. Kajti U zvet je ljudska last nlna. Čudno je, da ljudje nlms jo nobenega spoštovanja do Javno lastnino. In ti ljudje najbolj glasno vpijejo po saščltl, ako jo njih lastnina količkaj v nevar hiak ! ;f7<'i i HIBA V PRIDRŽKU BUlTSKIH TORIJEV Nanjo je pokaaal senator Biaine. Blalnt priporoča v svoji luoljl, dk, ameriški senat p «o so vodno bolj poslur deklet kot elementa za populariziranja vojaškega velballflčnega sistema. CoUtnft Jo priporočal preklic zakona aa narodno obrambo, kl jo bil sprejet takoj po končani svetovni vojni, ker ta zakon skoraj vso dovoli vojnemu depsrt-mentu. JUKlSftA VA GIJBOE FOKHI A PROHIBICUE,__ Pričakajo ae, da bo Hoover Ime-al peaobuo komisijo. Waahlngton, D. C. — Prvič, odkar Jo bil uveljavljen prohlbl-cljski smendment k usUvl, so se suhoči in mokrači v kongresu sedinili glede programa In načrtov, da se uvede preiskava s ozirom na forsiranjo prohlblrl-jo. 8enat0T Bdge is New Jersey-ja, snaa mokrač, ln aenator Jono* k Waohingtoiia, vodja su-hačev v senatu. sU obljubila, da bosta podpirala resolucijo, da se uvode tincljita preiskava glede fsrsiraaja prohihicijskega zakona po odboru, ki ga naj ime-nuje Heevor. Preiskavs bo prišoia kmalu po četviom marcu, ko bo Hoover ustolišea kot predsednik Združenih drla v. V resoluciji je rs-čeno, da bo preiskovolnl odbor seotojal lz devetih članov, kl jih imenuje predsednik. Coiumhia. 8. C. — Henrjr Do. rtty. SI letni farmar, je bil v torek uairsljen, ko se je sprožil petelin na puški, ko je lezel čez neki plot. _ HH vajo vladal doaar To pokazuje zračna poštna Waahington, D. C. — Zo vsak dolar, kl ga dozdaj prejme vla da aa znamke zračne polte, mora plačati podjetnikom dva dolarja za prevažanje zračno pošto. Take so posledico dvoletne zračne poštne službe na bisnlškl podlagi, odkar Je glavni poštsr prodal vso letalsko opremo za prevažanje zračne pošta in oddal prevažanje zračno pošto v zakup privatnim podjetnikom, katerim se plača po trt dolarje od funta. To pojasnilo Je dal W. Irwing Glover, drugi pomožni poštar, ko Je proračunskemu zbomlčnomu odseku priobčil, da dovoH pet milijonov dolsrjev, da sa pokrije izguba zračne poštno službe. Ko je vlada prodala letala in drugo letalsko opremo, tedaj Je uprava izjavila, da sa to zgodi zaradi Uga, da se prihrani de-nar vladi. Glavni poštar Je pričel pregledovati knjige privat-nih kompanij, ki so prevzele zračni transport pošto, da se prepriča, ako no ročunijo preveč. Medtem čaaom pa bisnis mani, kl so prevzeli transport zračne pošte, prejemajo subvencijo pol milijona dolarjev na me- Društvo prooiovoljaega raalašč*. vaaja lordov v Aagtiji. London, 9. Jan. — Nenavadna organizacija, katere svrhs Je, da bogati člani poklonijo svoje premoženje v socialno namen«*, se Je ustanovila zadnja dni na Angleškem. Eden izmad ustanoviteljev je vlskont Eaalsmo-ro, kl Je socialist. OtCao Je od-povedal plemiškemu naalov u in rasdal brez malega vae svoje premoženje za socialistično in delsvsko propagando. m^mmmmmmmmmmrn Trije etreet zgoreli. Kpringfield, Mo. — Trija o-troci Oerar Hicksa so v ponde-Ijek zgoreli v svojem stanov s-a Ju. kl je pogorelo da tak Do-mneva se, da so se etrod, ki so bili somi domo. Igrali s vtlgpli-comi In tako zanetili ogenj. Waahlitglon. D. C. — Senator Biaine is Wisconsina je pokazal na hibo britskega pridržka, ki dovoljuje Britaniji se vojskovati zunaj njenega teritorija. Ta pridržek je v deseti točki v pismu, kl je bil poslan tajniku Kel-loggu od britskega ministra sa zunanje zadeve V omenjenem pismu Je britskl minister Chamberlaln rekel, da so na svetu pokrajine, v katerih sta blagostanje in integriteta posebni predpogoj za ohranitev miru ln^ varnosti. Vladi nJene-gs veličanstva je težko priznati odprta da ne more trpeti vmešavanja V te pokrajine. roso-prisna pakt, da brltska nota ne Izpre-menl nič na točki deset v paktu. Senata? Biaine Je pojasnil v svojem govoru, ako se sprejme britski pridržek, 4« se prlsna vrhovno brltfko gospodarstvo po vsem fvoto, ali da Ima manj kot petfaoet milijonov brltake-ga ljudftva firavlco vladati čez več ko Štiri milijone ljudstva In da ta ljudstva nimajo pravice vladati samega sobe, ako tega oe dovoli Britanija. Ta predlagani pridržek ohrani In legalizira plen tadnje vojne imperiju. Za temi splošnimi frazami Jo velika kriza v svetovni politiki. Britanija Jo prod splošnimi volitvami. Brltaka delavska stranka obljubijo, ako zmaga v teh volltvak. da odkloni Chambor- Mokika aamorava ustaviti izsoljovaaja Zgradi velike naprave, da obdrži delavce doma. Mežico Clty. 9. jan. — Predsednik Portes Gil je te dni ras-krll načrt za omejitev izseljevanja mehiških delavcev v Združene države. Rekel Je, da mu je hudo, ker odhajajo Mehlčani v toliko tisočih čes mejo, doma pa je veliko pomanjkanje modernih naprav. Mehika isgub-Ija s izseljevanjem svoje najboljše delovne moči ln to Je treba preprečiti. Njegov načrt se glasi, da vlada organizira velike projekte pristanišč, avtnlh cest, Irlgaclj-skih sistemov, novih rudnikov in poljedelstva na debelo in zainteresira ameriški kapital za izvajanje teh projektov. Nekate-te bo vlada sama*flnancirala. Na ta način ostanejo mehiški delav-cl doma in Mehika bo ekonomsko In industrijsko napredovala. DrugI načrt vlade Je, da se oddaju zemlja delavcem ln farmarjem na majhne plačilne o-broke, ki se bodo rastesall na V dolgo število let. Skratka Gll Šeli, da se Mehika tako opomo-iv in dvigne, da privabi naae-IJevanje delavcev lz tujih dežel kakor danes hodijo v Združene državo. _ Motorji odpevedsli, letsloi pa m NQeaottoa Mark" še aopravljen In poleti v Washlngtoa. — Franeoal oe aoršajojo. Britskl delavci prav dobro ra« sumejo, da jo Imel Chamberlaln v mislih revolto delavcev v Indl JI, ko jo saplsal ta pridržek. Brltska delavska stranka Ja obsodila ta pridržek, ker Je nJem gradnja, da bo udarila, kader se dvignejo od njo podjarm Ijena ljudstva. Blalnova resolucija bo najbrž poražena v senatu, ker Jo sena tor Ho rs h izjavil, da pogodbs sama vsebujo vse pravice, ki Jih Išče britskl pridržek. Resnioa o Kslloggovsm paktu je ta, da se umika tolmačenju besede, kaj pomeni samoobram be. _ ALI HO NOV ZAKON KAJ PRI POMO0EL K VARNOSTI PLOVBE NA MORJU? Tujsismafce ladjo oe morajo pod vroči epom zakonom, kl oo veljavni m ameriške ladje. Woaii|a*UHi, D. C, — Senator Jonea, predsednik senatnega tr govskoga odaeka, Je predložil predlogo, ki določa, da se mo-rajo tu ježem ske ladje pod vre Čl vsem predpisom In postavam sa amsHIke ladje, ako odplujejo Is ameriškega pristans. Ta predloga Je posledica pre-iskave 0 nezgodi, ki Je zadela parni k "Vestrls". Vprašanje Je, ako bo ta zakon kaj Izdal, Obstoječi zakoni se niso sprejeli zaradi tega, da so bili natisnjeni v knjigah, ampak zato, da ae spolnjujejo. Zakal se ne Izpolnjujejo, pa ve povedati goapod Graf t, ki se Je poročil z gospo Korupcijo. Ako bi odgovorni gospodje parobrodne družbe, ki Je loatovaia parnlk "Vestrls" prišli na zatožno klop In bi prejeli to. kar po vsej pravici tudi zaslužijo, bi bilo takih katastrof na morju koner vselej. ^ AvmriJekl učenjak študira ameriške eukoče. Park, 9. jan. — Dr. Alfred Adler, sloviti avstrijski psiholog, potuje v Ameriko, da na licu mesta prouči kompleks smeri-ških eukoških fanatikov, katerih nikakor ne more razumeti Tu '»etape več masecev in dodobra pr*študira te čudne Človeške živali. . ; ^ Lee Angeleo, CaL — Vojaški monoplan "Question Mark", kl Ja bil v zraku ilO ur. ie an«t v J% nree v pa v«a«a evv •• ■ » je* " redu. Trije motorji, ki so bili več kot šest dni nepretrgoma na delu, so popravljeni In letalo Je pripravljeno sa polet v Wash-Ington, kjsr čaka odllkovanjo pilote. Zanimivo dejstvo Je, da so motorji prej odpovedali kakor pa potorica pilotov v toku epo-halnega eksperimenta. Možje so prišli na tla napol gluhi, vsi premrsnjenl, umazani in zaraščeni po obrazih kot medvedje in skoro paraliairanl vsled neprestanega sedenja — toda nejevoljni, ker niso mogli ostati v zraku šs dalj časa. Rekli so: "Najslabšo Je bilo prve tri dni, potom pa čim dalj smo bili gori tem rajši smo videli." Pariš, 9. jsn. — "Petit Journal" se posmehuje ameriškemu letalskemu rekordu 160 ur. Piše, da to pomeni toliko, kakor če bi kdo sedem dni ležal na žeb-IJlh ali se postil 80 dni. Pravi ro-kord bi bit, če bi letalo v onem času premerilo aktualno daljavo. Caristl pokopali generala. Cšnnea, fi—lja, lan. — Dolga vrsta bivših ruskih kne-sov, velikih knezov, kneginj, baronov in dru*gs plemiške žlahte Je danes spremila truplo generala Nikola Nlkolajevlča, strica pokojnega 'carja, kl Je bil "sočasno" pokopan v tukajšnji ruski cerkvi. Vsa razbita ruska aristokracija, kar oo Js mogli dobiti skupaj is raztresenih krajev sapadne Evrope, koder so poteps isss rusko revolucije, se je udeležile pogrObnih ceremonij. Francoska vlada Je po posodila bataljon vojakov, kl so s nasajenimi bajoneti spremljali krsto in s um dali pogrebu ml-iitef iatWno ozadje — kot se Jo spodobilo. ■ ■ ■ dt Ognjigooso ubita. Uma. O. — Dva ognjegaaca bila v torek ublU, ko so jo podrlo goreče poslopje okrajnega sodišča in Ju pokopalo pod seboj. 11«iu nI r i»p 1 Columbua O. — Trije bandi-ti ao vstopili v tukajšnjo Prvo norodno banko, kjer so s orožjem ustrahovali uslužbence Ur pobrali nad deeot tisoč dolarjev denarja in pobegnili. —pr*^ t PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAEODNE PODPORNR JEDNOTE PH08VITI četrtek, 10. januarja. LASTNINA SLOVENSKE NARODNE podtobne jednote Cana »f lasov po dogovoru. Rokopisi sa po Ttalajo, Naročnina: Zadlajana driava (Uran Cnioafa)^*.00 aa lato, $3 00 sa pol lata; Chicago in Clcero na lato, |3.7S *a pol lata, la it to 19.00. sa morem- "PROSVETA" MS7-SI So. Lawadale Avaaaa. Cbicogo. niinala. "THE ENLIGHTENMENT Orgaa of tha Slovaaa National BeaafH Sadaty. Ohraad bj tha Slovana Natioaal Renrflt Sacfatjr. Advcrtislng ratas an agreamant.____ United States (ascapt Chicago) and Cansdt fB^O C1 Bubscriptiott _____ Chicago |7.50, and forelgn countrlas >0 00 par yaar MEMBEK OP the pederatbd PRESS ISS Datum v oklepaju n. ur. (Dac. 31-1028) poleg valaga Imena na naifarn da v» m)e a tem dnevom potekla naročnina. Ponovita jo pravočasno, vam ne ustavi list. ^ STROJI IN IZNAJDBE POVSOD IZPODRIVAJO ZAPOSIJENE DELAVCE. Ustniki proizvajalnih in distributivnih sredstev pR s po-dRljfianjem številR delavnih ur pomRfRjo k večjemu številu brezposelnih delavcev. Parni k i so izpodrinili jfldrenice, zdaj pa ladje na motor izpodrivajo parnike in jadrenice. Jadrenica je skoraj popolnoma izginila z morja, dasi je bilo še veliko škun na jadra pred vojno v obrežni trgovini. Strah pred topljačami je baje največ pripomogel, da so tako hitro izginile z morja. Drugi vzrok bo iznajdbe dobrih oljnih motorjev. Oljni motor ne potrebuje veliko moštva, pa tudi ne zavzema tako velikega prostora na ladji kot parni stroji in skladišča za premog. ■>• _____ Velika je razlika med jadrenico, ki je odrinila sedem tisoč ton vode in je plula še pred petnajstimi meseci na morju in sedanjo motorno ladjo te velikosti. M Na jadrenici je štelo moštvo do 24 oseb brez kapitana in oficirjev, na motorni ladji te vrste je pa brez kapitana ln oficirjev še osem mož na krovu in pod krovom. Redke so bile privatne trgovske ladje na morju ob vojnem črbu. Združene države bo zgradile veliko trgov sko brodovje in to brodovje je obratoval plovbeni odbor Združenih držav. Za moštvo so bile uvedene tri straže. Mornar je bil štiri ure na straži ali v službi, osem pa prost. Z drugimi besedami povedano: Na morju je bil uveden osemurni delavnik. Tega so pa pričeli brodolastniki počasi krušiti in danes je skoraj povsod odpravljen razen na ladjah, ki so pod kontrolo plovbenega odbora. Na drugih ladjah je uveden dvostražni sistem ali dvanajstumi delavnik. Vsako izboljšanje strojev je pripomoglo tudi na morju, da se je znižalo število zaposljenih mornarjev.« Podaljšanje delavnika je seveda zojtet pomnožilo rezervno armado brezposelnih mornarjev. Mornarji v Ameriki so zelo slabo organizirani. Njih organizacija je zelo šibka. Brodolastniške kompanije bo pričele nadomeščati ameriške mornarje kmalu po sklenjenem miru s kitajskimi, filipinskimi in zamorskimi mornarji z otokov Zapadne Indije. Na ta način bo izpod rinili ameriške mornarje, izmed katerih jih je mnogo poiskalo delo na kopnem, ko ho opazili, da za nje qi nobenega stalnega del« na morju. Mornarji, ki so dobili delo na kopnem, so zapustili mornarsko unijo, ker niso imeli namena več delati na morju. Organizacija mornarjev je pričela pešati in končno je postala tako šibka, da ni mogla več |>odvzeti obsežnega ln skupnega odpora proti bro-dolastnlkom. Kljub La Follettovemu mornarskemu zakonu so brodolastniki uganjali, kar so hoteli. Med pomor ščaki so nastavili kopo lizunov, tiholazeev in vohunov, da so poznali kmalu vse mornarje, aktivne za organizacijo. Ti so bili kmalu na črni linti in nadomestili so jin azijatsk mornarji. Kdor je kazal trdno hrbtišče, ta je bil kmalu lEstradan In če je hotel živeti, je bil prlmoran iskati delo na kopnem. Mornarji potrebujejo dane« močne strokffne organizacije, kakor slejiec oko, da vidi. Ali kdo naj ustanovi v takih razmerah organizacijo? Ta položaj mornarjev nR morju uči, kako jiotrebna je delavska politična organizacija in da je za delavce najvažnejše priboritev politične moči. Le če so delavci dobro politično organistranl, imajo moč, da napravijo na kongres potrebni pritisk, da se sprejmejo v /.aščito mornarjev in koalicijske svobode potrebni zakoni, ki bodo onemogočili vsako vmeAivanje od iitranf podjetnikov v delavsko strokovno organizacijo. VESTI IZ NASELBIN ' H koncerta Levfteteve. Warren. O. — Da -Slovenci ljubimo slovenske pesmi, smo pokaaali dne 20. decembra m. 1. ob prillkj koncerta ge. Pavle Lovšetove v Jugoslovanskem domu. Reči moram, da kaj elitnega ie ni doživela naša naselbina. Želim, da bi bilo še mno-KO podobnih koncertov. V slovenskih listih je večkrat omenjeno, da smo Jugoslovani tu ali tam kompaktno naseljeni. 3ilo v naši naselbini in okolici ako aH tako, se je omenjenega koncerta udeležilo mnogo občinstva, med katerim je bilo veliko bratov Hrvatov, ki so navdušeno gjrttvdiilsll ko so slišal! svoje narodne pesmi, ne samo da ao atfavdfrttfl, marveč slišali so ae klid: "Živijo, pevačica!" Thko da je Brorats ga. LoVšetova po-rtovfti'več pesmi, slovenskih in hrvatskih. Koncertni program /)všetove je vseboval poleg o-pernih ln koncertnih, vrsto jugoslovanskih narodnih. Ko je bil program že izčrpan n je naša operna pevka ponav-jala kakih pol ducata komadov, so navzoči še niso zadovoljili. Tik pred zaključkom koncerta Je eden izmed navzočih v o-spredju skozi vrata, ki vodijo na oder Doma, vzkliknil: "Se eno, gospa Loirte!" In gospa je takoj ustregla njegovi želji ter zapela še dve. Navzoči bi bili kar naprej poslušali, in zakaj t>i ne, aaj ona ni samo pevka, pač pa je ona sama pesem. Priznanje za koncertni uspeh gre tudi Jo*ko Kogoju, ki je spretno spremljal go. Lovšeto-vo na glaaovlr. — Ni mi znano, v kateri naselbini se vrši prihod nji koncert Lovšetove, rečem pa le to, da rojaki nikar ne zk-mudite prilike, ako se vam nudi, slišati go. Lovšetovo. Ne bo vam žal za par ur, ko Jo boste poslušali. Užitek, ki ga boste Imeli, vam gotovo ostane trajno spominu. Z bratskim pozdravom! Frank Modie, 90 Milton st. Zahvala mojim vošči krem. Weat AMa, Wia. — Se nikdar mojem življenju nisem preje toliko razglednic ln novoletnih voščil kot sem jih prošle božične praznike. Zato se na tem mestu zahvaljujem vsem vo-šČllcem, ki so se me spomnili. Premišljal sem, kaj to pomeni, in če je stvar na mestu, ps sem prišel do zaključka, da stvar ni slaba. Človek res potrebuje boljših ln vestelejšlh dni, posebno kadar Ima Že pe krlžev na lirbtu. Počutil sem se nekako osamljenega, pričel sem popuščstl v več ozlrih, ker nisem mogel premagati, toda po tako velikih opominih in vo-Ščilih, se počutim polovico mlaj Šega. Priznati mram, da nisem nobene razglednice odposlal za pretekle praznike, prejel pa^sefn jih veliko število. Tb smatral v dokaz, da se ml ni treba pri števati k osamljenim. Priznat moram sedaj i* lastne skušnje da ae počutim spet krepkega. Da pa vse moje pošiljatelje božičnih in novoletnih voščfl razveselim, vam povem, da sem zadovoljen • poMfcajem, v katerem živim, kar telim tudi vam vsem, ker zadovoljnost pravijo da je mera življenja. Iskrene pozdrave vsem! Joe Kadelj In družina. vi, nakar smo se Izkrcali v Hav-ru n» Francoskem. Slovenski potniki smo dospeli v Ljubljano dne 7. oktobra, kjer smo ee razšli vsak v svojo stran, moj prijatelj nekam na Dolenjsko, jaz pa a Fordom v Žiri pri Logatcu. Vaščani so kajpak začudeno gledali, kajti znano jim je, da Cleveland in Žlrl loči "precejšnja" rasdalja. — V Žirih sem ostal le nekaj dni, v tem času pa sem imel mnogo spremljevalcev, a katerimi sam skupno hodil pokušat mošt — procesija šla od Županovih pa tje do ?etronovih. V resnici: Zirovti majo dobro kapljico, to moram reči, kajti o tem sem se bolj prepričal naslednjega jutra, ko sem »prasnil štiri kozarce studenč niče, a pri vsem Um sem ostal zdrav. Glavni vsrok mojega potovanja v domovino seveda ai bila— sladka kapljica, pač pa važnejša naloga, vsled česar sem kmalu stopil ns vlak in se odpeljal po Jugoslaviji na jug. — V Beogradu sem radi važnih zadev o-stal dva dni, in povabljen sern bil, naj prisostvujem seji narodne skupščine. Z veseljem sem sprejel to vabilo, ker sem ai že-e! videti prostor, kjer so 20. junija počili uaodni streli. Poslanski sedeži so bili večinoma prazni, ker je bilo navzočih le 118; opozicija je ostala doma.—^Mesto Beograd zelo napreduje. Zida se zelo veliko, ia sicer tako, da raste prav po amerikanskem načinu. Beograd šteje danes 220,000 prebivalcev, kajti v dobi oaem let se je skoro štirikrat Ko sem v Beogradu uredil mo-e zadeve, aem se odpeljal proti Macedoniji in se peljal skozi mesti Niš in Kumsnovo. Obe mesti se lepo razvijati in obetati postati v doglednem času modemi mesti. Ustavil sem ae v Skop Ju, ki je v dveh letih—ko aem bil zadnjič tam — zelo napredovalo, le na levem bregu reke Var.-dar je mesto ostalo turško, kar spominja človeka rta stare čase. V S kopi ju imam par prijateljev n ti so me zvečer poVedli v turško kafano. Tu je shajališče Turkov in se sliši turško godbo ter pesmi, ki so ml ugajale, medtem pa sem srebal pristno tur- V takih razmerah kot so sedanje, se pa ne mora diti nič drugega kot ds se orgnnitaclja mornarjev popolnoma uniči. Ako Industrijski delavci ne pridejo na pomoč pomorskim delavcem, hrodolaatniki jim prav zanesljivo ne bodo. • ško kavo. ' • Naslednjega drte sem nadaljeval mojo pot na juf haše države ih kmalu sem dospel'v nekdanje tunško mesto Vale«, ki leži ob reki Vardar. Značaj meata je turški, videti js mnogo minaretov in tu pa tam kakšno moderno stavbo. Moja pot se je bližala koncu in slednjič sem dospel na cilj, v mesto Gr*dakd,ki ima nsj-iepšo železniško postajo kar sem jih videl v Jugoslaviji. Ima pokrit peron z dohodi pod zemljo. Mesto Gradiko je mala maca-donska naselbina, z okrog 200 prebivalci. Meseca decembra je bilo proglašeno mestom. Tu je nekako prometno središče zapadne Macedonije z ozkotirno že-I ranico, ki so jo »gradili Nemci za časa svetovne vojne, in nudi Izvrstno prometno postrežbo med mestoma Prllep in Mona-rttir. V neposredni bližini Gradske-ga se nahaja starodavno, zakopano mesto Sdoba. Pri izkopavanju tega mesta dobe vsako leto zanimive pradmete iz grške in rtmrfke ddbe. posebno se odlikuje del izkopanegs mesta, kjer se nahaja grški Smflteater. ki je edini v JugosisvlJl. Hrteg tega ie Um s tam grško kopališče s krasnim mozaikom. Dognalo se Je baje, da je Mlo mesto poznano za čaaa Krista. Izkopavanje mesta počasi napreduje, ker vlada baje dovoli v ta namen samo 50,000 dinarjev na leto. Uro hoda proti severu iz Grad skaga. os. Iz Sdobe leži gorovje Skrka. kjer sta dve vaH, Gornje in Dolnje ClČevo. Prebivalci teh vssl so danes povečini Macedon.-d, pred leti pa so bili Turki, ki so se pozneje izselili v vzhodno Turčijo iskat sreče. Politično mišljenje teh Macedoifcev. po mojem mnenju, se bolj nagiba k Bolgarom kot Jugoslovanom. Mscedpm-i kot poljedelci ao ta nalim kmetom zaostali; moderni poljedelski stroji niso poznani tem kmetovalcem. Njih plug Je telo enostavna reč. In reže k<» maj od trt do štiri palce debelo brazdo. Brane nimajo. Poljski Maje potovanja v Cleveland. O. — Radi važnih poslov v domovini, sem dne 27 septembra p. I. nenadtmta odpotoval proti New Vorku. kjer *em se ukrcal na parnlk "Frane*," ki je odplul V Evropo dne 28. -u p tembra. Dospevšl zvečer na parnlk, sem šel v kabino in kmalu nato legel k počitku. Ko sem se naaledajega jutra sbudll. sem mislil, da amo še v New Yorku, v resnici pa smo še bili na odprtem morju daleč od New Vorku Parnlk Je naglo plul proti Evropi. Prva štiri dni je bila vošnia velo lepa. kajti morje je bilo mirno, temu pa je sledilo razburkano valov je, ki nas je močno gibalo, da naa je bilo pri skupnem obedu le osemnajst. Kar naa je Mlo slovenskih paaašlr-Jev. amo se dobro "drlali" ln aa-ŠR vlnce srebali. Večino sopot-, prt*UU <>hd" 3|bv je napadla moraka bolo- dobro oprode. Največje ^ nas pa se je oprijela vinske tk>h(vntP Jim trthik ln M»s*n. Narisi i ns dva dni naše P* ^ vatoie sta potrkla dokaj mirno.,Mlatnja pri MBcedonrth je zrfo »nek*i je bilo Mnih. drugi tdra* enostavna: kmet si tsbert pri oteren prostor na dvorišču, v sredi zabije kol, na kol prlveže na dolgo vrv konja ali4|iva osla, okrog kola poklada snope, živin-četa pa požene na žito, da z nogami omlatijo ko hodijo okrog droga. To se ponavlja tako dolgo, da je žito omlateno. Temu sledi čiščenje žito, pri čemer se rabi vevenco, da luaklne ostanejo iz žita. Todi v tem oziru si zna Macedonec pomagati. Poišče si primeren gladek prostor, na katerega strese Vso pšenico, vzame lopato, zajame in vrže žito v zrak. Ker je žito težje, pade hitro na zemljo, lahke luekine pa veter odpiha par metrov v stran od zrnja, to se ponavlja toliko časa, da je žito čisto. Macedonski mlini so Ulični našim, le da ao manjši. — Da Ma-cedonka speče kruh, si pač pomaga po macedonski. Po poti li v hlevu pobira goveje otjpad-ke na pripravljeno diljo, potem si pa nalomi slame, nakar vse skupaj splošči in na bližnjem zidu na solncu posuši. Ko ima tako dovolj pripravljenega kuriva, za-mesi, doma kruh, položi hlebe na ognjišče, jih pokrije z zelo veliko glinasto posodo, ki je Visoka od tri do štiri palce, nakar na tej posodi zakuri pripravljeno kurivo iz govejih odpadkov in slame. Domačini si morajo na ta način pomagati s kurivom, ker drv ni, ali so pa zelo draga. Kruh pa je vaeeno dober. V dotični vasi sem ostal pet tednov, ker sem v tamošnjem kraju pri Manganskem rudniku imel važne opravke ter pričakoval dva inženirja iz New Yorka. Življenje za moje razvajene razmere je bilo težko in hrano sem dobival tedensko iz Beograda. Kuhal sem na petrolejskem štedilniku kakor aem znal in vedel. Pri obedu sva bila navadno skupaj Ivan Borija iz Žirov in jaz. Po preteku pet tednov sem se vrnil nazaj v Ljubljano in prevoziti sem moral spet 1,100 km. V Ljubljani sem se malo odpočil, nato sem pa odpotoval v moj rojstni kraj v Trnovo pri Ilirski Bistrici. Danes je ta kraj v deželi fašistov. Tam sem obiakal Benigerjevo družino in druge. Postregli »o mi izvrstno. Ostal sem v Trnovem in Ilirski Bistrici samo dva dni. Želel sem si tudi ogledati nekdanji domači kraj, ki je bil biser stare Avstrije, to je Opatijo. V Opatijo sem se podal s postaje Trnovo. Žalostno je bilo videti, ko sem dospel v Opatijo, kako to nekdanje cvetoče letovišče propada. Promet je popolnoma izginil. Le stara Učka gora kliče onkraj morja svojo sestro Velebito na pomoč, da jo kaj kmalu reši izpod jarma. Iz nekdanjega mesta kraljice Teute, to je, Kastva, je videti belo-modro-idečo zastavo, a v bližini vasi Matulje se vidi na drogu zelo veliko italijansko zastavo. Ogledal sem si tudi Reko in se spominjal na leta, ko sem bil pri tvrdki Lederer uposlen kot ekn pedlter. Kako aem bil takrat ; delom obložen, a danes — gotovo moj namestnik nima kaj delati. Glavna uliA v Reki — Corso — je prazna, v trgovinah je malo odjemalcev, v pristanišču pa sta bila le dva parnika, ki sta tovo-rila jogoslovanski. les. Vse vese-lejše pa je na Su&aku, ki ima velik cestni promet, da, skoro M rekel, da izgleda kot mali Pariz, in v pristanišču je bilo šest velikih parnikov, ki prevažajo razno blago. Vrnil sem se v mojo priljubljeno vas žiri, da ostanem tam do sv. Miklavža. Imel sem priliko tam videti domače diletante in poslušal sem Izvrstno žlrov-sko godbo na lok, poH^vodstvom agilnega vodje g. Ivana Oblaka. —Prišel je Miklavžev večer, kar je bilo ravno dan pred mojim odhodom v Ameriko. Sli smo v Sokolski dom na Miklavževo pri reditev. Vaščane je Miklavž obdaroval z raznimi darili, pa todi mene se je spomnil, pozabili pa niso nafne niti parkeljnl, temveč so prežali name, da me odri eso. Seveda ae jim je to kmalu posrečila 4 Naslednje jutro sem se odpeljal v Ljubljano in ob 9. zvečer sem odpotoval proti Parizu in Mavru, kjer sem ae ukrcal ns pa mik "Parit," ki rde Je po precej hudi vožnji srečno pripeljal v New York. Drugo jutro po prihodu v Ne* Yorku sem bil po devetih tednih odsotnosti spet v De vrt and u. • ' Irtrreno posdrsvljs Mtatetje Pmsvete — 1%eadore Nartaiaa. 1246 Addlson rd. Ivaa OPAZOVANJA snično naaiti človeka in takih pogojev za avoj zdravi razvoj, Evrppska bolezen. Diktatura v Jugoslaviji! — Ni ae treba čuditi. Ako priliva* oaatu, morajo zrasti bodice. E-vropa ja peina oeata, ki dobro grudi in svobodi v sto jezikih, uspeva. Okrog pol ducata dik- Re&tev je v federaciji v^ ki se resnično aplicirajo na živ. 1 jen je, ne pa golih fraz o kruhu, in svobodi l^B^HH tatur se ie izleglo in v ostalih deželah se lahko izležejo vsak čas. Bila je vojna za demokracijo —- pa je prišla kopa tiranov in tirančkov. Bila je vojna za narodno svobodo — pa je prišla še večja narodna sužnost za večino malih nsrodov. Pred vojno je bila samo ena Alzacija, samo eden Trst. Po vojni ima skoro vsaka dežela svojo Alzacijo in svoj Trst. Povsod je boj za "(pravične meje" in za "narodna prava". Narodi, katere je vojha Osvobodila", so zdaj v vojni s svojimi "osvoboditelji". Nihče ni svoboden, nihče zadovoljen. Stari parlament, sveta relikvija meščanske demokracije, je bankrotiral v večini Evrope; kjer še straši, je karikatura Jn sleparija. Buržoazna politična demokracija vsak dan sijajne j še demonstrira, da je absolutBo nesposobna za stabilno vlado ln še manj za moderno gospodarstvo. Vzrok je v stari bolezni ne- evropskih narodov. Rešitev Evrope je v federaci-1 ji z enim samim oficijelnim je.| zikom in enim samim gospodar skim sistemom, v katerem bodo vse industrije enotno organizira-ne in v katerem bodo vsa ljud-1 stva deležna materijalnih do-1 blčkov in komfortov vsega bo-i gastva, ki tam eksistira in ki< se še razvije. Namesto primi-l tivnega, barbarskega naciona!. nega idealizma in mavrice kultur nrora biti ideal socialne blaginje in socialne pravičnosti. | Dovolj dolgo že čepe ljudstva | Evrope v satovju prokletih plotov, vsako v svojem kotičku, vsako na svojem zapečku. Cas je, da se Evropa temeljito premeša narodnostno, tako da bo ves kontinent "mila domovina". Zakaj Amerika lahko eksisti-1 ra črea plotov? Zakaj ni tukaj i vprašanja narodnih manjšin in "narodnih pravic", dasi je tukaj mešanica ljudi z vseh kontinon-tov? Kjer najdeš eksistenco, tam ti je dom, pa se nič ne pri- cionalizma. Evropa je že tisoč- .t^uješ! ^akaj bi ne bilo tudi v letja zbirališče otimačev, ki so Evn>p> tako? Kdaj «vrop,k. postavili mrežo nacionalnih plo- narodi spoznajo, da politično raz- tov in za vsak plot je bilo tisoč deljeni, kakor so, ne bodo nikdar kavsov. Razvoj ekonomskih razmer gre preko teh plotov, toda idiotje, ki molijo plotove, bo preplitvi, da bi spoznali tok razvoja. »Zato so krize. Vsaka večja kriza podira plotove, ali idi-otj«? ne vidijo znamenja na steni pa grade nove plotove in s tem nove krize. Namesto da bi bili po svetovni vojni prišli k pameti, so kričali, da vsako ljud ekonomsko svobodni in napredni, ker ni mogoče, dočim bi v po-litični federaciji kaj kmalu kosali se z Ameriko? Moderna in-dustrijska doba zahteva velikih organizacij in enotne fronte. Ker Evropa itak pada v diktature, bi bilo najboljše, da se pameten diktator polasti cele Evrope v svrho, da izvrši na njej operacijo temeljitega očiš- stvo, ki govori drugače, potre- čenja od nacionalističnih tvorov buje lastni plot, pa so prekriža- — da jo korenito premeša in U velik del Evrope z novimi plo- reorganizira za spodobno in tovi. • zdravo življenje. To je edina Rešitev Evrope ni v plotovih, pot, ki še ostaja,, ako se delov-temveč v akciji, ki odpravi vse na ljudstva sama, ki največ tr-j plotove. Evropska ljudstva po- pe, pravočasno ne zdramijo iz trebujejo tak kos kruha, ki re- omotice. Otvoritev Mtfodne galerijami * 3 btjk,t) SU J®l! (Isvirno.) Ljubljana, 19. dec. 1928. otvoritvijo svojih novih prosto Narodnem domu. Slav Jesqpi 1, 1018., ko je še brael nad Xjubljano odmev topov ob Soči, je Izšel oklic za akcijo vRoetaviti Narodno galerijo, ki naj postavi akropolo geniju u-metnosti vseh časov, spomenik ustvarjajočemu duhu mal&a slovenskega naroda. Narodna galerija naj bi nudila pregled slovenske oblikujoče umetnosti od najstarejših do najnovejših časov, zbirajoč raztresene slovenske umetnine, da vzbuja s tem Čut lepote pri gledalcih, pobudo pri oblikujočih umetnikih, a pri vseh nas to zavest, da je tradicionalni umetniški genij slovenskega naroda ob silnb težavnih političnih in socialnih prilikah sijajno premagoval mehanizacijo in materializacijo življenja, ki pomen j ata v svojih končnih posledicah gotov pogin rov v nostno zborovanje se je vršilo v veliki dvorani, ki je bila vsa okrašena. V njej so nameščeni kipi astanovnikov Roberta Koll-mana in Alojzija Vodnika ter Častnega člana ln prvega podpornika Ivana Hribarja, ki je 1. 1902. daroval galeriji 260.000 Din in je sploh pomagal v akcija. Pri proslavi je bilo navzočih kakih 700 ljudi in zastopniki raznih oblasti in zavodov. Predsednik Zorman je podal v uvodnem pozdravu pregled dosedanjega dela, ki je bilo v teli desetih letih dbilo. Organizirala je razstavo del v Parizu, 1. 1922 je priredila historično raz-stavo slovenske umetnosti, ki nam je prvič predočHa silno bogastvo naše stare umetnosti in ovrgla mnenje, da nismo imeli Slovenci v prejšnjih časih svoje malim narodom. ...... S takimi parolami je izšel oklic tmmtnosti, priredila Meštrovu na ustanovitev Narodne galeri- vo razstavo, kdajaU svoje pj-je leta 1918. Narod je razumel blikacije velike znanstvene vred- bolj kot poklicani faktorji ta poziv in je aam zbral toliko, da Se je Narodna galerga lahko o-tvorila preteklo nedeljo. Narod-na galerija ja vodila svojo akcijo skupno z odborom, ki naj ustanovi tudi "Akademijo znanosti in umetnosU", v katero nsj bi ee združila vsa znanstvena društva, tako Pravnik, Slovenska matica in Znanstveno društvo za humanistične vede. Obe ti dve galeriji sta si v tvoji akciji pridobili toliko sredstev, da sta kupili Narodni dom, kjer bosta nastanjeni obe galeriji. Da bi se bila tidala sa galeriji nova stavba, je popolnoma nemogoče in tudi nepotrebno, k?r bo zdaj Narodni dom služil baš tistim namenom, ki so predvidena po njegovih praviHh. Dom Je zidan v slogu moderne rett*-sance, trdba ga je bilo le nekoliko predelati in urediti prosto-f* sa rasstavitev slik In kipov. Narodna galerija je nameščena v celem prvem nadetropju. kjer ao vse prostore preuredili in m celo hodniki uporabljeni za razstavo. V nedeljo li t m. ob U. do- nosti, lani je priredila slovensko razstavo v Pragi, nakupila v pariškem Lourdu odlivke kipov stare grške in rimske plastike, nabirala petmilijonski fond in najela Narodni dom za dobo 60 let. Delo Narodne galerije jc R otvoritvijo prostorov Narodne galerije v Narodnem domu zaključilo svojo prvo etapo. — V*« to je storil aleveeaki narod z lastnimi sredstvi. Govoril je tudi veliki župan in potem predsednik Slov. Mstice Dragotin Lončar, ki je izrsz l željo, naj bi Galeriji kmalu sledila tudi Akademija. Potem no si gostje afleHili prostore. Vse prvo aadetrop s je popravljeno in are jen o z« svoj novi namen. Velika ple*^ dvorana je aedaj svetel pro^'«". ki ga mimo raisvetljuje oV stropna loč, ostalih pet mar i dvoran pa prenavlja avatl"M skoči stekleni rov prav ana^ memo. Steklena vaša Je nam -njena aa razstavo fresk, ki V* bodo poaneje nastavili, zdaj p« ao v njih nameščeni odlivki an tične plastike. Tri dvorane * polne samih novih t R^t**'" poldne pa je Galerija slovesno slik najmlajših slikarjev, dru svojo desetletnico s (Dal* aa S. orani > CETRfBK, 10. JANUARJA. UNIVERZITETNI PROFESOR DR. ZUPANClC—50-LETNIK. ( Urimo.) Ljubljana, 22. dec. Profesor matematika na ljubljanski univerzi dr. Rihsrd Zupančič praznuj« danes svojo petdesetletnico. - Rodom Ljubljančan je končal gimnazijo v Ljubljani ter potem študiral tehniko na Dunaju, a se potem posvetil profesuri matematike, ki jo je učil na raznih dunajskih realkah. Pozneje je poatal docent dunajske viaoke šole za tehhi-ko. Ze takrat je veljal kot strokovnjak v matematiki, saj je deloval v komisiji za reformo srednješolskega pouka matematike in so mu dali celo večleten-dopust, da je lahko napisal več novih učnih knjig za srednjo šolo. — Po razpadu Avstrije pa se je koj preselil v Ljubljano, kjer je koj pričel pomagati z ustanavljanjem naše univerze. Mnogo »slug si j« pridobil za našo univerzo in je bil eden prvih njenih profesorjev. Znanstveno delo njegovo obsega že nad 80 publikacij iz raz nih panog matematike v francoskih in nemških revijah. Naj bi ostal še dolgo zvest svoji znanosti in — ljubljanski univerzi! Domači prijatelj je stopil v tretje leto svojega 5z-hajanja. Ta bogato ilustrirana revija stopa v tretje leto z novo elegantno obliko in s celo kopico ilustracij. Pritegnila je v svoj sotrudniški krog več mladih pisateljev ter bo revija tudi kazala delo mladih. Kot vodilni roman bo izhajal celo leto francoski pustolovski roman "Živa blagajna", ki ga je za Domačega prijatelja prevei naš ddbrl prevajalec dr. Anton Debel j ak. V prvi številki za 1. 1909., ki je pravkar izšla so priobčenl spisi: povest "Vitez božične noči" od Bratka Krefta, dalje rudarska povest "Začetek in konec grde povesti od Mileta Klopčiča, dalje je priobčen članek Iva Peruzzija o možeh nsišega teatra s slikami Zupančiča, Golije in Poliča, ki so glavni stebri naših dveh teatrov, drama in opere. Zanimivi so opisi smuškaga športa in cela galerija poanetkov iz zimske pri-rode. Tej številki je priložena tudi priloga "Naš obzor" za mladino, na kar še posebej opozarjamo naše rojake. Segajte po tem mesečniku in njegovi mladinski prilogi. Pod lipo. Decemfberska številka je izšla te dni in ima sledeče gradivo: Culkovski priolbčuje dve pesmi (Smreki, Nepravičen božiček), Ivan Molek priobčuje tri pesmi Carla Sandburga v svojem prevodu. Od povesti je zastopana kratka črtica: "2ivi mrlič" od angleškega pisatelja Johna Gal-»worthyja. Dr. Henrik Turna zaključuje svoj esej o agrariz-mu filozofa Vabra, Andrej Kobal pa zaključuje svoj esej o Kristan poroča o kongresu soc. internacijonale. K problemu novega programa pišejo Mihevc in Kitek. Od pesnikov priobču-jejo še Klopčič, Petruška in Ce-bular vsak po eno pesem. Zelo pester je Hstek z raznimi poročili iz delavakega gibanja to-in onstran meja. Številka je torej silno bogata po svoji vsebini in jo priporočamo. - Prihodnja leto bo za Podli-psrje izhajala revija "Svoboda", ki bo tudi ilustrirana. Izvršil je med vodstvom kulturne zvezo "Svoboda" in med zadružno založbo tozadeven dogovor. "Svo boda" bo imela zelo veliko cirkulacijo, ker bo obvezna za vse nove člane zveze. General Izan-Mirkovič upoko-jen. polkovnik Makaimovič— General Uzun-Mirkovič, ki je bil zapleten v 1. decemberske dogodke v Zagrebu. In Je bil premeščen v Hkoplje, je prostovoljno zaprosil, da se ga naj upokoji. Minister ja ugodil prošnji in ja generala upokojil in premestil v rezervo s pravico nošenja uniforme. General Uzun-Mirkovič j« včeraj odpotoval la Zagreba v Beograd. Na postaji so se poslovili od n organizacij iz Zagreba, kulturnih, šolskih, nacionalnih itd. Vsi so vedeli polno hvaležnih besed sanj. On jim js držal pred odhodom velik patriotičen govor. Z novejšim ukazom pa ja bil polkovnik Vojin Makaimovič, ki je bil postavljen sa vršilsa dolžnosti velikega župana v Zagrebu. poviša? v šaržo brigadnega generala. General—veliki župan — to se vse lepše čuje... Odlikovanja In komunisti. Komunistično razkrojevalno delo v Jugoslaviji je — sistematično podpirano od sovražnikov delavskega ljudstva. Ko so *e pred desetimi leti pojavili prvi početki komunističnega raedl-raktva, ao klerikalci v Ljubljani ustanovili poseben dnevnik, ki so ga imenovali "Večerni list"; ta dnevnik je hvalil Rusijo in ruske boljševlke ter proslavljal početke zavednih komunistično orijentiranih agitatorjev v dotedaj trdnem in enotnem delavskem gibanju Slovenije. Ksr so takrat aocijallsti bili v vladi, je ta klerikalni lUt bil proti temu, da so delavci v vladi, češ, to ni socialiatično itd. Prav na vse pretege je hrvalil nezadovoljne in spodbujal komuniste na delo za razbitje delavske trdne fronte. Zanesel jc spretno sumnlčenja in obrekovanja in ž njimi razdor. Najhujši naipadi so šli na oselbo voditelja s. Antona Kristana, ki so trajali leta ln leta. 8ocialisti so skoro omagali pod temi obrekovanji, zlasti mnogi v prvih vražah so skoro privoščili s. Antonu Kristanu, da "ga tako dajejo." Med tem se je delsivski pokret pač razvijal na posledicah smotrenega dela prvih socialistov v vladi. Delavske zbornice ao ožlvotvorjene. Ljubljanska delavska zbornica je ena najbolj delavnih, kar je v prvi vrsti zasluga njenega vodihiega tajnika s. Uratnika.' Klerikalcem je ta mož trn v peti. Proti s. A. Kristanu so uporabljali taktiko otfttekovanja, natolcevanja ln sumnlčenja, ki se je dalo-ma obnesla, ker je komuniste jačala in raztresla mnogo nezaupanja v množicah, ali — povsem uspela ni. Proti a, Uratni-ku pa so napeli — drugo taktiko. 1. decembra 1928 se je vršila desetletnica obstanka Jugoslavije. Ob takem momentu «e po navadi dele odlikovanja ljudem, ki ali so željni odlikovanj aH ps jih ns tudi zaalušljo, vendar se ja doslej vedno pazilo, da se ne odlikuje z nobenim redom tistih, ki ne marajo za take reči. N. pr. socijalistični ministri Bukšeg, Korač ln Ant. Kristan so odklonili vsako "odlikovanje" in noben socljalist še nI bil "odlikovan", ker aocijallsti tttfri meščanska odlikovanja odklanjajo. Sodrug Uratnik je socialist, odkar politično mUli. Klerikalci pa ao ga kljub temu — seve brez njegove vednosti — predložili v odlikovanj« z redom sv. Sava V. vrsta. Prvič: krščanstvu in snlnjoati. Cvetko tajnika zbornic se odlikuja pra- viloma z redom sv. Save III. vrste. S. Uratnik je poleg te-ga še rezervni kapetan. Drugič: ako je kdo na «ksponiranem mestu, se ga vedno vpraša za njegovo mnenje, ker odlikovanje naj človeka vendar razveseli, n« pa — naaorotno Klerikalci ao seveda namenoma izvršili pod vlado dr. Korošca to dganarijo. Spomladi bodo namreč volitve v Delavsko zbornico in hoteli so s tem "od-likovamjem" dati orožje v rok« komunistom, da rarfrijajo delavske vrste v prid — iclerika Hsmu. In koliko delavcev tega ne tz-prevfdill In koliko jih bo, ki bo-do nedolžne j« s. Uratnika blatili in obrekovaM... il Hali. s smo risalni I krstni — Ns smeriškem kon-|v Zagrebu ao prišli na sled velikemu sleparstvu s ame-rttkimi krstnimi Usti. PO zakonih Zedinjenih držav namreč do h« oeebe. ki «0 rojene v Ameriki la aiao odslužil«* vojaške službi v kaki drugi državi na zahtevo ameriški potni Met brez ozira ns letno kvoto prisaljancev. To za-konsko odredbo so nekateri zli kovci hoteli izrabiti v svojo korist Na ameriški k<*»»lat sta kov vojske tudi zastopniki vseh. prnla nedavno SUvo Sfcender |n njegov sin Tomo Skender Iz La-sinje. Uradniku konzulata sta prodložila ameriški krstni list na ime Toaso ftkender. rojen 1. VMM v ameriškem mestu Jo-septoin. Na podlagi tega krstnega lista sta zahtevala potni list sa Toma Skendra kot ameriškega državljana. Uradnik, kateremu se j« zadeva zdela sumljiva, j« po daljšem zaahševa-nju ugotovil, da j« krstni list fafeiflkat kupljen od Lovra Puh-ks, ki ja zagrebški policiji do-bro znan ker s« že dalje časa bavi z rasnimi fakifikacijami. Za ta "krstni list" j« Puhek zahteval in prejel 12.000 Din. Po-liciji J« Skender dobro znan. Denar pravoslavne cerkvene občin« poneverll. V Sremaki Mi-trovici so t« dni pregledali blagajniške knjige pravoslavne cerkvene občine. Izkazalo se je, da manjka 120 tisoč dinarjev. IVikoj so pozvsll ns odgovor Mllsna Jankoviča, trgovca in člana upravnega odbora pravoslavne cerkvene občine, ki je vršil službo blagajnika. Janko-vič je poneverbo priznal. Cerkveni odbor je zadevo ovadil sodišču. Ženska obsojena na smrt. Sodišče prve instance v Beogradu je obsodilo ns smrt Savko Gjor-gjevičevo, priležnico seljaka Život« Gllgorijevtča, ker je umorila njegovega mladoletnega si na. Obtoženka je zločin priznala ter izjavila, da je dečka umorila iz maščevanja, ker jo je života spodil iz hiše. I Smrtna kosa. V Ljubljsni je umrl Matjio Kante, okrajni šolski nadzornik v pokoju. — V Gradcu pri Litiji je umrla 212-letna predilniška delavka Glzela Crnigojeva. Nesreči pri delu. V Zgor. Ho-Čah se je ponesrečil 39letnl Ka rel Rafolz. Cirkularna žaga mu je vrgla v glavo kos leaa ln mu poškodovala spodnjo čeljust. — V Ruški tovarni Je pa stroj poškodoval levo roko 21 letnemu ključavničarju Josip Reichu. O-ba so odpeljali v mariborsko bolnico. IZ PRI MORJA "Mati Italijanska domovina. . OprJca, 22. dec. 1928. Res j«, da s« marsikateri Slovenec zlomi pod fsšlstovskim nasiljem in začne klicati slavo fašizmu. Cesa vsega pa Uror n« smore? Človek je vendarle testo, ki ga razmere v katerih še nahaja gnetejo po svoji volji Ne moremo pa verjeti, da sc "slovansko ljudstvo z navdušenjem oklepa fsšlzma in Italije — kdt Je to trdil Virginio Gay-da. ravnatelj rimskega lista "Ciornale d'ttalia", kjer Je v do-kaz temu navajal,'da se slovenska društva sama razpuščajo in da slovenski trgovci ssml od stranjajo napis« v slovenskem jeziku, ne da bi Italijani izvrševali kak pritisk nsnje. Da temu ni tako nam ksže sledeči uradni akt, ki je bil ta mesec «lostavlj'jn v D .»rnberg, ln ki s« v prevod j glas!. "Občina Dornherg. Gorišks pokrajina. Gospodu... Po tolikih leto\ milo k "mu ter I Italijan-«k! domovini, nikakor .nI_vač potrebno, da bi bili napisi na tr govineh dvojezičn*. Zadostujejo le italijansk:, ker vsi vedo, kaj se v possmeznlh trgovinah prodajs. Radi tega pozivamo vse obrtnike, ds |x>skrbijo, da dobijo njihove trgovine samo italijanske napise. Pri padelje-vanju licenc sa leto 1929 borne gledali na to, aH so se stotniki sdsvaN tem« vabilu. Dom-barg, 27. novembra 1928. — Leto VII. — Prefekturnl ko-miaar A. Pranciolini I. r." Tako torej prefekt. Temu pravi prefekt vabilo! Vabilo z grožnjami, kot so v zgornjem aktu. so akti nasiijs in ne va- padejo s 1. januarjem 1929. skrbništvu v Benetkah. Sedaj so bile pod tržaškim. Odslej bo tržaško šolsko skrbništvo obsegalo samo nove province. lafheiea n pohodu Mladi gizdavi Žid Mora Je prižel k svojemu tastu, da bi mu dal apet nekaj denarja. "Za božjo voljo, s hčerko sem U dal 100.000 mark. sam si bsl« imel 60.000 mark — Ja. kam pa si s denarjem V 'Tast. menda nisi posnbil, da sem imel par podjetij. Ne teli mt." Zdravstveni urad Združenih držav opozarja na širjenje influ-ence iz zapada proti vzhodu dežele. V splošnem gre za precej blažjo obliko te nalezljive bolezni. Nekje se je razpasla do pravcate epidemije, daai bolezen ae vedno pojavlja v blažji obliki. Dosedaj je prijavljenih milijon slučajev. . • Influenca ali gripa je akutna in jako nalezljiva bolezen. Ta bolezen utegne začeti kot prehlad ali pa tudi ne. Simptomi ao bolečine v glavi, očeh in udih. večkrat — ali ns vedno — vodeno smrkanje iz nosu, mrzlica, po nsvadi hripavoat, kašelj in utrujenost mišic. Poleg vseh teh znakov se utegne pojavljati slabost v želodcu, driska, izmeta-vanje in krči. Vročnica nastopa, ki je tem večja £im hujša je bolezen. Vročnica traja navadno psr dni in pokazuje izrazito tendenco do bronhijalnih in pljuč-ničnih komplikacij. Bolezen napada na mnogo raznih načinov in za to znaki so različni pri poedincih. Bržkone povzročitelj sli povzročitelji influence prihajajo i« nosu ali grla obolele osebe. Tudi ljudje, ki aami ne oboli jo, utegnejo prenašati bolezen. Nekateri so mnenja, da človek v glsv-nem okuži neposredno — potom rok v usta. V kolikor je znano, voda, mleko in hranila ne prenašajo bolezni, dasi nekateri mislijo, da se bolezen dostikrat Širi potom dotike namiznega orodja. Influ«nca ne napravlja nika-ke razlike med mladimi in atarl-mi, niti mad moškim in ženskami. Jaki in slabi, čisti in u-mazani, bogati in reveži so e-nako njene žrtve. Federalna zdravstvena oblaat priporoča občinstvu sledeča preprečevalna zdravila: 1. Izogibajte se nepotrebnim gnečam. Ako morete, hodita ns delo. Boljše je kot voziti se v prenatrpanih vozovih. Ako gre-ste uro prej spat in vstajste uro prej, boste imeli čssa hoditi n« delo. 2. Bodite na svežem zrsku in na solnem č£p) več mogoče. 8. Vdlhajte čim vsč mogoče svežega zraka. Dihajte akozl nos. Izogibajte se slabo prezračenih prostorov. Držite okna, kjer delate, odprta. Sobe malce premrzle so boljše kot one pro-vroče. ( 4. Ka^ar spit«, bodite dobro pokriti, da ostanete gorki, ln 1-mejte ohlapno oblačilo, da morete delati z uddbnostjo. Pišite, da bodo noge suhe in tople. Ako se potite ns nogsh, potresit« vsako jutro v Čevlje nekoliko borične kisline (boric acid), kar prepreči, preveliko pojenje. 6. Obvarujte druge, kadar kaši jat«, kihate in izogibajt« se onim, ki kašljajo in kihajo. Zapomnita si, da prša kašlja ali kiha sega do treh čevljev dsleč. Ne stisnit« rok Hudi, ki so prs-li I« jeni. Ako oskrbujste osebo, ki i ms gripo, umijte si v«dno roke, predno se dotaknete č«sa, kar bi moglo prensšati izločke is nosu sli grls bolne oseb«. 6. Predno ksj jeste, umijte si roka, ilrtie stavijajt« prstov v nos ali usta. Podajajte roko čim manj mogoče. 7. Nikar ns vporabljajt« prti č«v, brisač, gob. vilic, kozarcev aH čaš, ki Jih je kdo pred vami vporabil, ne d« bi bile temeljito oprane, Ne idite v restavracijo ali pivnice, ki niso snažne. 8. N« hodit« v hiše, kjer J« kdo bolan n« Influenci, 9. Držite se v d. da ba soba vodno polna svežega zraka in da so okna odprta, ali cuvajta s« prepiha. Bodite dobro oblečeni in pokriti, da ostanete gorki. in pijte mnogo vode. Zmerno uživajte lahke jedi kot lahke juhe, melko, oprašon kruh s maslom. Držite pri sebi košček platna ali mehkega papirja, da stavit« na usta, kadar kašljete ali kihate aH da se useknete, potem pa vse te komade postavite v vrečico in vse skupaj zažgite. Ostanite v postelji vsaj 48 ur potem, ko mislite, da ste sdravi. Leči takoj v posteljo in ostati tam, dokler niste popolnoma ozdraveli, je največje važnosti. Ne pripuščajte nikogar k sebi, ako ni to absolutno potrebno. Ako se pokaže, da je šlo za navaden prehlad, najboljši lek proti njemu je bilo ležanje v postelji. Vsaka prehlajena oseba mora ostati doma, po mogočnosti v postelji. S tem se Izognemo mnogim nevarnostim in zmanjšamo mogočnost pljučnice.—-FLIS. OTVORITEV NARODNE GALERIJE. (Nsdsljvvsnje 1 2. itrsni.) spet so polne naših klasičnih slikarjev. Majhen narod smo, a ker se moramo že daaetletja boriti za svoj obstoj, smo kilavi in s svojo kleno voljo zmagujemo vse, Ta Galerija je plod samih slovenskih rok, streho smo jI dali Slovsncl in lastne moči. Ponosni smo lahko ns to ln nič malo-dušja nam ni treba. Uspehi na« šega dela nam kažejo, da smo! Izvršil samomor v cerkvi. Kanaaa Clty, Mo, — Henry J. Schepers. kolektor pri neki lesni družbi, je šel v pond«lj«k v tu-kujinjo irsko katoliško cerkev in al tamkaj pognal kroglo v glavo. JCrogla, ki mu-je prevrtala možgane, Je preluknjala tn-di šipo na bllžnj«m oknu, na ka-tereni je napis: "Tukaj so vam odpuščeni vsi grehi." Luknja je naredila piko za napisom. Schepers je prad par dnevi potožil, ds so ga napadli roparji ln mu vzeli $800, kar je bil nako-lektal za družbo. Naval delavcev v Detroit. Detroit, Mlch. — Brezposelni delavci derejo v Detroit iz a«dmlh sosednjih držav, odkar J« Ford naznanil, da uposll 80, 000 novih delavo*v v svojih avt nlh tovarnah, Fordova družba sdaj naznanja, da se bo nsjprej ozirala na brsnpoaelne ljudi Iz Detrolta. Uposlevanje s« vrši polagoma, okrog 500 mož dnev no, tako da se št«vllo 80,000 raz tegn« do 1. marca, ko namerava Ford dvigniti producijo na 9000 avtov dnevno. Zenak« vodijo oljno družbo. Wichlta, Kans. — Na površje stopajo aamostojn« kapitalisti nje! Te dni je bila tukaj organizirana oljna družba s Imenom Mary Jan« Oil Oompeny, katero vodijo in v«čino kapitala kontrolirajo same ženake. Margaret S. Uay, ki J« predsednica odbo-ra direktorjev in glavna mana-žerlca, razpolaga s kapitalom $100,000. Oljni vrsici žensk« družbe so v Tcxasu, Oklahoml in Kansasu. Noe val Chieago. — Najhujši mraz to zimo Je bil 7. Jan, ko J« tempe-ratura po vsem sr«dnj«m sapa du padla pod ničlo. V Chicagu js bilo osem pod ničlo. Tri o*4m> so zmrznlls In bilo j« 187 požarov vslsd preveč zakurjenih pači. V torek popoldn« je začela temperatura naraščati. ZDRAVSTVO MALO nKSRD O VELIKIH ■ BOLEZNIH. Preklajenjf In nahad. Prehlajenje pač nI velika bolezen, ai misli marsikdo, vendar je, a tudi v ljudstvu igra važno vlogo kot vzrok bolezni. Nekaj Časa so aploh zanikali, du je prehlajenje kaj v zvezi z boleznijo. To je bik) v čaau ,ko so mislili, da je treba samo mikroorganizma in bolezen nastopi.. Sedaj da je tudi s poizkusi potrjeno, da je prehlajenje važen činitelj pri mnogih boleznih. Človek, če leimore spravi bolezen v zvezo s kskim prem rušenjem ali prehlajenjem, tako, da doatikrat čujemo o prehlaje-nju kot vzroku za čudne bolezni, ki s prehlajenjem gotovo nimajo nikakih zvez. Pazljivost je potrebna posebno pri dolgotrajnem prehlaje-nju, ker ae more skrivati za njim vs« ksj drugega, četudi Izgleda nedolžno. Začetki joti-ke n. pr. se pokažejo včasih na ta način, dočlm se je infekcija že dolgo preje izvršila. Pri več kot 4—6 dnevnem pr«hlajenju. ne odlaša j Iti k zdravniku in ga vprašaj,.kaj misli on o tvojem "prehlajenju",' Mnogo jo takih ljudi, ki pra vi jo, da J« najboljše premaga ti prohlstt na ta način, da vrš« svojs dt^vns posle kar nemoteno naprsj ln s« vesele, da se jim to morda enkrat, dvakrat posreči! Oni pa, ki ae jim Je to posrečilo, ne morejo več povir dati, ker jih Je pljučnica aH kaj udobnega spravilo v prerani grob. P^«hlaj«nje J« rosna bolezen, ali bolje reč«no, prehlajenje more'postat! resna bol«s«n, zato s« nI šaliti v takem času, neglode n« to, da pr«hlaj«n človek z nahodom n« sme v družbo. Ce si prahlajen, nshoden, ostani doma ln ne preskušaj svojih mo-čl, Tudi nimaš prsvlco svoji o-kol le l nalagati isto pokoro, no katero se Jeilš sam! Zato drži roko ali robec pred usta, kadar klhaš sli ksšljsš! To J« potreb-no tudi ž« iz olik«! Tudi, če ostaneš doma pazi, da n« izpostavljaš nevarnoatl vse družine, v kateri Živiš. Bodi raje sam, pazi ns žepne robce, ne istresaj Jih vseokoll. Različni predstojniki, mojstri Itd., včasih radi greš« v tem, ds n« priznajo pr«hlada za vsrok, rsdi katerega bi smel uslužbenec ostati doma. Kaj rado se v takem slučaju pripeti, da ima čez par dni mesto enega več bolnikov in J« vsč na škodi! S« posebno morajo iiazitl na prehlad ljudje, ki so slabotni, ki morda bolehajo na sumljivem pljučnem,, katarju, sli kaj po-dobn«gs, kajti ž« dolgo pozabljeno začetno tuberkulozo ali "katar pljučnih vršičkov" more tak prehlad razplameetf v |Hižer, ki ga ni v«č lahko ustaviti! Kako «0 ubranimo pr«hlaj«-nja, o tem amo že planil; glavno J« pač utrjavanja telesa. Zdrava pljuč«, zdravo src«, utrjena koža so zsvsznlkl v boju proti prehlajenju. Vedsti J« torej tr«ba: Pripisuj prehlajenju dovolj važnosti t • . pfstilajsnju. ki ss vleč« več dni, uojdl k zdravniku t Prehlsjen človek nsj ne hodi na delo, hiti na eestol Poslužuj ss vssh sredstev, da si utrdiš telo! (Zdravje.) PREVELIKA LAKOMNOST NI DOBRA. Ubila ja gosko. ki je noslls zlata Jojca. Da v en por t. la. — To meato ni imelo dosdaj svojega občinskega vodovoda. Davenport Water kompanija je oskrbovala mesto s potrebno vodo. Kompsnlja je zahtevala previsoko ceno sa dobavo vode in občinski svet je ponudbo odklonil. Namignil je, da zgradi svoj lasten vodovod. Občinski svet svoje nsmigava-nje tudi uresniči. Zopet umor v "Mali Siciliji". Chieago. — V torek je bil u-streljen Pasquallno Lolordo, naslednik Antonio lx>mbarda kot vodja organizacije Unlone Slcl-liano, ki je bil pred štirimi meseci ustreljen v glavnem delu mesta. Umor Lolorda j« znova razburil duhove v Italijanski koloniji. Lolordo j« bil ustreljen v svojem stanovanju, 1921 W. North ave., kjer J« v sobi popival s gosti, ki so prišli v njegovo hišo. Lolordo In gostjo so dvignili košare« in trčili in v trenutku, ko j« prinesel Lolordo kozarec k avojlm ustnicam, je počilo enajst strelov Is revolverjev, ki so Vsi zadeli, In Lolordo se jo zgrudil mrtev ns tla. Morilci so hitro pobegnili is sobe in pri tem porinili na stran Lolordovo ženo, ki je hot«la vstopiti v sobo, ko J« zaslišala strel«. Zenu nI s|>osnala nobenega morilcev; n« detektivski postaji JI Js bila pokasana fotografija Joe Aiella. nakar Je izjavila, da J« bil Alello eden Izmed gostov, ki so umorilit njenega moža. — Policija In detektivi so sedaj na dolu, da Is-slede morile«. v Ni- karagvi. Waahlngton, D. C. — Uradno poročajo, da Je bilo 7. t. m. 1232 pomorščakov v Nikaragvl p<* svanlh domov, toda iiftdl mož o-stan« tamkaj toliko ča«a, da nova nlkaragvltka vlada trenira dovolj lastne policijo, ki bo v stanu skrbeti sa mir in red. Dekle najdena mrtvo. Nokomis, III. — Truplo Csr-rte Bums, poštne uradaioe, Je bilo najdeno v Jarku ob državni cesti. Na truplu ni bilo opaziti nlkaklh znakov nasilja. Amrt dekleta Je zavita v mlsterij, ki ga policija ne mor« rasrašlti. POTREBUJEM BLUfttINJO. Samec srednje starosti potre-buj« služkinjo za domača gospodinjska dela. Plača po dogovoru. Ce pa kat«ra resno misli In Je dobrega značaja, se pa tudi oženim s njo, ako bo sadovolj-na. Katero v«««li, naj ss priglasi ns spodnji nsslov In nsj priloži svojo sliko, katero JI na zahtevo vrnem. MoJ naslov Js: Mik« lissich, m llanover st., Mllwaukee. VVIs.—IAdv.) NAKOOlTK HI KNJIGO "AMERIftKI SLOVENCI/' Bolahni ljudje postali sdravi In motel. JU <• M S«S».Tmm PMM*IJ«I* *4ra»i« Mi miIUuimmm U«4mm. T» 4uMn *M4M«IU uhmII« v«*«J« «4M«II«, hi »Muhh M '«••»!)•»., •»••»• 1» SS« »#»•• m k*. «i«h»u, immhii KI—■!!■ —rtfc- »Um in »«4tet9>> u Mm4 m U tr*v, uS*M NfcMM la m 4», «MKm4m1 MMllM In MK« mm* •»» mm i« miltMM. M, WIHte < M. 0,. rtmlm* mm * »i S-^Tn^, tad dmr hmo mn»*> «•»•• mm M mti" Ta« n-k««*"" im*. u a <«*»• ,M*M«<. m s* atafel. * m ~ m^mutl^m >«*4 u pri »»•^••fc Ak» «i ■•»•*" wWto um* v —km* mam mu. mo M« m "" ud . ' VELIKI VELIKONOČNI IZLET V JUGOSLAVIJO Kakor prejšnja leta, Uko tudi letos prirsdlmo Izlet v star«) domovino, ka-terega bo vodil v potovanju izkušen uslužbenec Cunmrd linije. On bo skrbel za potniško prtljago, kakor tudi z« druge stvari na potovanju. Popu-bran hitri parnik BERENGARIA odpluje Ir New Yorka v Chffrbour« v patok & marca l''rinikt bodo |frsvfa-s«rio «Iom|m«Ii v staro domovino za Velikonoč. Nemudoma al zavarujte prostor. V lo svrho se obrnite na kateregakoli lokalnega zaeUipnika f unsrd linije, ali 1« (Hšlte naravnost na: CUNAJtD LINE %H H. MK HKiAN AVE. CHirA4M>, tuZ PROSVETA ČETRTEK, 10. JANUARJA K u gene Muelier: KMETSKŽ POVEST ZaJkaj ae bolje krnvice pikčasta poŽonica) in božje krnvice in zakaj jih epu* tu Jemo. Bilo je v starih časih, ko so grnMakl imeli it vso oblast nad deželo in nsd kmeti. Nekega dne se je dogodilo, da so nažli graščakovega brata v neki deželi mrtvega, umorjene-ga u živo mejo polja. Radi tega dejanja je bil graščak silno potrt in užaloščen; zakaj zelo rad je imel svojega brata. ^ Za povedal je torej, da nertmo iščejo morilca Ur obljubil, dš ga bo, — če ga bodo nažli — kaznoval s stražno smrtjo. Se istega večera ob uri, ko je graščak klečal pri truplu umrlega ter molil in jokal, j« taaii-žal, da se bliža hrupna množica. Vstal Je. V sobo Js stopil poglsvsr njegovih #lj*abnikov, Crondas po imenu, in mu rekel: "Gospod, Jss sam sem odkril morilca in sem ga dal prijeti, da ga pripeljejo pred vas." Graičsk, ki je občutil veselje v tvoji žalosti, veselje msšče-vanja, grtščak js dsjal:. •Vaj gs privedejo kar sem: tu, prt rajnlkovem truplu hočem soditi tega nesrečnika. Ce bi st puttll voditi od usmiljenjt, me bo ta pogled spomnil na obljubo, kl sem si jo dal, da mu odmerim kazen po riočinu." Crondas je dal tprej zunaj znamenje; in alužafcoiki ao privedli pred svojega gospodarja nekega kmeta, ki jt padel na kolena, rekoč; "Usmilite se me, gospod, jaz nisem izvržil zločina l" Gražčak je vpražal Crondatt, kakžni dokazi govorijo proti temu možu; Crondas je odvrnil: "Vidite, gospod, ts madeže na njegovi obleki, to Je kri, kri va-žega brata." "Je-li mogoče r je dejal gražčak, ki se mu Je dvignilo srce pri tem pogledu; "nesrečnik, povej vzrok svojega zločina." "JoJ, jojr je odvrnil kmet, "verjemite mi vendar, gospod, jaz nisem ubil važega brata. Imam krvave madsže ns svoji obleki, to je res; toda nikakor ne vem, na kak način so prišli tja. Davi se je zgodilo na polju, da me Je, ko sem jedel in pil sedeč v travi, ne daltč od mesta, kjer so našli rajnikovo truplo, nenadoma prijel trden spanec in sem zaspal. Ko asm st vzbudil so bili ti madeži na meni. Ko sem jih videl, sem se sprva Jako začudil; potem pa sem mislil, da jt moral med mojim spanjem leteti nad menoj kak kragulj, ki je nesel v svojih krempljib 'Ptiča, kateri je v zraku izgublja kri. Nato sem kar najbolje kfbrisal made- že in se nisem več zmenil za nje" , - i Crondas je dalje obtofceval kmeta in dostavil: "Ce bi mogli smatrati take besede za resnične, bi vas prosil, da vprašate tega zločinca, kako je to, da je imel v svoji hiši to pokojnikovo možnjo." "Prepoznam jo," je rekel graščak. "In tole, goepod, ali tudi to spoznate?" je vpražal Crondaa in pokazal zlat prstan. "Ds," Je rekel zopet grsžčak. »'to js prstan, ki ga je noeil moj brat na sredincu svoje desne roka/' "No, gospod," je povzel Crondas, "našel sem ga jaz s mošnjo vred v mitnici pri tem človeku: ali bo rekel, da so ga vrgli ptičl, kakor je to storil za krvave madeže?" Ker ni mogel razložiti, kako so prišle te stvari v hišo, je bil ubogi kmet spoznan krivim kljub vsem prisegam o svoji nedolžnosti. Graščak ga je obsodil, da bo naslednjega dne sežgan živ na grmadi na istem mestu, kjer to našli pokojnikovo truplo, in dal ga jt vreči v temno Ječo, dt počaka svojo smrtno uro. Vsi v deželi to osupnili, ko to Jaek London: . MORSKI VRAG t (Is aaglešUse preeel I, M.) , *o vsej priliki je čakal, da najde besedi, ds isrssi z njiipi misel, ki ga je prevevala, in jetfeonečno nadaljeval. "Ali veš, da me navdaja neka čudna vzhi-čenoet; počutim as, kakor da bi ves čas odjekni po meni, kskor da bi vss sile bile moje. Rrttočlm resnico, nebeško ddbro od slabega, pravičnost in krivičnega. Moj privid jt jtstn, daljen. Vtrovtl bi skoraj v Boga. Ampak—" in glat se mu js ispremenil, žar mu je izginil is obraza — "kaj pa jt to stanje, v katerem sem t Ts radost, da živim? To rsdovanje nad življenjem? To navdihnenje, kakor lahko to npzivtjem? To je tisto, ksr pride, če v človeški prebavi ni nič' napačnega, ako je njegov žsiodss v redu in ti gre jed v slast in vse drugo dobro. To je podkupnina ss življenje, šampanjec krvi, vsahanje kvaaa — ne, to vzbuja v nekaterih ljudeh svete misli, v drugih, da vidijo Boga ali si ga ustvarjajo, ko ga ne morejo vidsti. To js vss; pijsnost življenja, vzgiba-njs kvasa, plaajs življenje, ki je blssno ob zavsstl, da živi. In — pah! Jutri ss bom pokoril ss to kot se pokori pijanec. In vedel bom. da moram umreti, bržkone na morju, da moram nehati lasltl po svetu, da bom živtš drugim, mrhovina, da bom moral pustiti vso moč in gibanje svojih mišic, da zopet poetanejo moč in gibanje v plavutah, luekinah, d robu rib. Pah t Ss enkrat: pah l Šampanjec je že prazen, brez okusa. Iskren Je in vrenje je prožlo, ostala je zgolj pijača brez vsakega okusa." Zapustil ms je tako nenadno kakor Je bil prišel in st vzpel nt palubo z vso jezo In meh-kostjo tigrt. Duh jt dalja oral svojo pot Opazil sem, da je bilo žuborenje ob rilcu močno podobno smrčanju, ln ko sem prisluškoval, tne Jt učintk Wolf Larsenovega naglega prehoda od vzvišene vthičenostl v obup počasi minul. Tedajcl jt atk mornar v srednjem krovu ladi-je zapel t evonklm tenorjem pesem o pasat -nlku. Osmo poglavje. Včasih mlatim, da jt Wo)f Lsrtsn blssen sli vstj napol bltttn, tolike Je njegovt čudns muhsvost in čudni domltlfki. Drugikrat ga zopet smatram kot vsllkega človeka, pravcatega šenija, da še nikoli takega. Končno pa eem prspričsn, ds Js p<*x>len tip primitivnega človeka, ki Js prišel za tiaoče rodov prepasno nt svet, pravi anahronitem v tem proevltlje-nem veku civilizacije. Vselukor js individualnost prav izrasitegt tipe Ne samo to, tudi velik samoten samotar Je. Med nJim in ostalim moštvom ha ladij i ni ndbene duševne sorodnosti. V primeru t njim so vsi bolj otroci, celg lovci, in on rtvnt s njimi kot otroci, se eilomt ponižt do njihova vitinc In se Igra s njimi kot se človek igra i mladimi psički. AH pa Jih ratlskuje s krvoločno roko vivisektorjt, otipava njihovo duševno delovanje ter Jim pre-iskužuje dušo. kakor da bi se hotel prepričati iz kakšne snovi Je. > 2e dostikrat sem bil priča, kako je pri jedi žali! tega ali onega lovca, ln to hladnokrvno in je z nekakim zanimanjem pretehtaval njihova dejanja aH odgovors ali malenkostno togote-nje z nekako radovednostjo, kl je bilt maloda-ne umetna meni. kl eem bil samo gledalec In eem vee razumel. Kar se njegovega togotne-ga dejanja tiče, sem prtpričsn. ds nI pristno, da Je včasih zgolj poeku«, da pa Je naspiošno navada v vedenju, kakor se mu Je pač videlo primerno vesti do svojih bližnjih. Dobro vem. da ga še nisem videl v jsenki jeznega, razen morebiti v slučaju s mrtvim prvim mornarjem. Sicer ei ga pa tudi ne želim videti v Pristni Jeal. kadar ee v njem vzruva vsš njegova sila. _ n Ko že govorim o čudnih njegovih dopii-slekih, bom še povedal, kaj te jt dogodilo Tomu Mugridgu v kabini; t tem hkrttu dovršim prigodo, ki sem st je bil enkrtt, dvakrat, žt dotaknil. Ntki dan je bilo kosilo pri kraju, sta stopala Wolf Larsen in Mugridge po ilcah niedol. Dati se je v kuhtrjev brlog Šlo iz ktbint, se vtteno ni upal postajati >lni sami, da ga ne bi kdo videl v bližini; enkrat ali drakrat na dan je švignil in iuknll sempatja kakor boječ duh. I "Ti torej znti Igrati Napoleona," je dejal Wolf Larsen s prijaznim glasom. "Lahko bi si bil že mislil, ds gs kot Anglež zntš. Jtz stm sem se že naučil na angleških ladijah." Tom Mugridge j) bil ves iz sobe, kakor radosten bebec, tako dobro mu je delo to tovarištvo s kapitanom. Način, kako se je delti iopnitnega in se s težavo skušal vesti liki človek, kl zavzema ugledno mesto v življenju, bi M zopern, da ne bi bil smešen. Mojo navzočnost jt doctU preziral, dttl sem menil, da me samo ne more videti. Njegove blede, vodene oči so plavale liki lenobno poletno morje, dati ml moja domišljUs ni dala, da bi ti mogel misliti, kakšna blažene prlkttni so gledale. "Prinest k varte, Klada," je velel Wolf Ur. sfn, ko stt sedla na miza "Pa prineti tudi smodke in žganje, kl ga najdeš v moji sobi." Vrnil sem st z naročenimi rečmi baš Sicer pa ti U mož ni imel v resnici ničesar očitati: zločin je bilo Crondaaovo delo. Pokojnik, kš je poznal nepoštene Crondasove prilastitve, mu jt bil zt grozil, dt ga bo naznanil gospodarju, če ne bo povrnil. Crondas ga je tedaj u-Ml; In glej, kako si je izmislil, da bi bil drug kaznovan mesto njega: Ko je našel kmeta, ki je jedel sedeč v travi, je pridejal, ne te bi se opazilo, pijači ali kruhu nekaj uspevajočega in mož je zaspal; nato je Crondas z lažjo privedel graščakovega brata na ta kraj, ga ubil in po uboju po-mazal z krvjo obleko epečega; potem Je vzel denarnico in prstan rajnkemu in te delal, kot da bi jih bil našel pri preiskavi v kmetovi hiši. Kakor se vidi, je fcila njegova zloba vellka.e , n Nešteto ljudi Je prišlo in pokleknilo pred graščtka, da bi gn prosili v imenu ubogega obdolženca; in ti ljudje so govorili o nJem, kakor govorimo, kadar hočemo pripisati komu izredno dobroto: / "Poznamo ga že dolgo in vemo, da ae bi pogazil niti muhe." "E, e," je odvrnil Crondas, ki ni pustil nikoli svojega gospo- je do tedaj vtdno kazal najmi-lejši značaj ln st je zmertj kar najbolj modro ponašal. 1L^VLI v?hTJZ iTSLSL« več butar n* meeto, kjer čttu, da stm videl kako Jt Londončan «,___, klM i« Pijača to," Jt dtjtl Mugridge — in tr-kozarci na čast krasni igri Napoleon, mrtuti in dtliti prtvem na splošno namigaval, da obdaja neka tajnoet njegovo osebo, da utegne biti sin imenitnega gospoda, ki je nektm zt vozil v življenju in druge take rači; nedelje, da mu It Angleškega plačujejo gotovo vsoto, da se ne bi vrnil domov, "prav lepo plačajo, goepod," se je isrtail, "prav lepo mi plačajo, da hodim po svttu." * Prinesel ssm bil ntvtdnt kozarce za žgano pijačo, tli Wolfu Larsenu se je pomračilo čelo; smajtl jt t glavo ln ml namignil z roko, da naj prineaem vodne kozarce. V nje je na-točil do dve tretjini samega žganja — "gosposka pl čila sta t prižgala smodkt in ztčels kietrl|^| Igrala sta za dtntr. Sčatoma sU pove-čala znesek sta ve. Pila, ata žganje, pila samo, netotšano, dt stm ga moral kmalu št vtč pri-netti. Ni mi tnano, aH jt Wolf Larten pri igri goljufal aH nt — ktj takega jt bil popolnoma zmožen — ampak dobival jt neprestano. Kuhar Je ponovno romal v svoj brlog po denar. Vsakokrat se Je na tem potu bolj majal, vendar nI nikoli prinesel hkratu več kot nekoliko dolarjev. Pijača se ga je prijela in postal Je domač; tsžko je že videl kvarte In je komaj aa-dsl po konci, Kot uvod k sope t nem u romtnju v svoj brlog Jt s mastnim kaaakem brkal po Welf Ursenovi gumbnki in je breaizrasno Izjavljal In ponavljal: "Imam denar, da vam povem; imenitnega goepoda sin sem." Nt Wolfa Larsena pijača ni učinkovala, a. vendar je pil keaarec sa kozarcem, daei je bile v njegovem keearcu več pijače, nI bilo nobene izpremembe v njem. Niti burke pivskega tovariša ga nlao zabavale, kakor je bilo videti. Napoeled Je kuhar — potem ko Je na vee grlo zatrjeval, da lahko izgublja kot u-^pod — stavil poslednji svoj denar in iagubil. Nate si je podprl glavo s rokami In et razjokal. WoIf Ursen ga js rsdovedno gledal, kakor da bi ho-tel proniknltl vanj Is gs živega rsssti; ps ae je premislil, kskor da bi bil prepričan, da nima kaj preiekovati v tem človeku. Klada,** je rekel meni Ubrano vljudno, "bodi tako dober In primi goepoda Mugridga sa roko ter mu pomagaj na krov. Ne počuti se dobro." , "In naroči Johneonu, da fn malce predrami' s nekoliko čsbri slane vode." Je pristavil halj tffm, ds eem ga sam* Jas sHšal. . ga tolaži, "in vendar je ubil pokojnika in če ne bo kaznovan, bodo drugi zlobneži mislili, dt jim je dovoljen zločin. Ljudje so tedaj rekli gospodarju: "O, gospod, odložite dan smrti, dokazi so sedaj proti temu človeku; toda mogli se bodo najti nekoliko pozneje oni, ki bodo povedali pravega morilca." Crondatu to mnenje ni šlo v račun; ztto je dejtl: "Gospod, ti ljudje poznajo vašo dobroto: mislijo, da se boste, ko bo minula velika žalost, usmilili." In graščak je zavpil: "Ne, ns, nikoli. Morilec bo kaznovanji m*, i In ljudje jo odhajali ter ponavljali med teboj: ] "Ni mogoče, dt bi bil U to napravil; kajti vemo, da ne bi uničil niti muhe.V. Zjutraj (je gfdfehk, ki ga je Crondasova govorjenje vedno bolj podpihovalo v jezi, zapove-dal, da pripravijo vse za smrtno obsodbo ter dostavi, da hoče te mu prisostvovati? hetel se je veseliti ob poglogu, tako žalostno umira zločinec, kf je povzročil njegovo globoko ttfost. Crondas 4t tedaj tam dal pri- ta morilec, in v bližini iz tvojegt go- bi mortl biti sež postaviti tudi prt vejevja prastpl spods Nato je obvestil graščaka; in graščak je prišel Ur se vsedel na prestol; potem so pripeljali kmeta, kateremu je sledila množica ljudi, ki so jtdlkovtli nad to krivično usmrtitvijo. Kmet jim je govoril: "Ne jokale! Kar že moram biti usmrčen za dtjtnjt, ki si ga nimam očitati, bom umrl odpuščajoč onim, ki ml niso hoteli biti usmiljeni." Crondas je rekel služabnikom: r 1 '—---: ' ' IPrhrsžits ga k deblu in zanetite ogenj r Graščak je opazoval vae z veliko paaljivoetjo ln molčal. Njegove oči so prehajale od kmeta na Crondaaa in od Cron-dasa na služabnika, ki so stali pri grmadi, da jo sašgo. In ker eo ae služabniki nekoliko obotavljali isvrtiti povelje, jim je Crondas zavpil: "Naprej, naprej, podvizajte se t" Mudilo te mu je t kmetovo smrtjo. • t Ubogi mož Je rekel onim, ki ao ga hoteli zvszati: "O, pustite mi opraviti poslednjo molitev!" • Crondaa Je zopet zavpil: "Ne. sveži te ga T Toda graščak, ki Je slišal te Crondaaove besede in tudi kmetove, je pomignil z roko ter za-povedal služabnikom, da dovolijo kmetu potrebni čpa; in vi-del je, kake je Crondas napravil geeto nepotipežljfvosti. 4 Kmet. ki Je imel oči žaloetno pobsšane. ee Je sklenil, ds bi po-klsknil ns kamen ae daleč od ffraščaka; toda glej, ko opazi na tem kamnu malo rdečo živalco, prav na mestu, kamor Je hotel poklekniti. Jo poiahko odstrani kot samo po sebi umevno z roko, da Je ne bi stri. ko bi pokleknil. Is graščak Je videl. Nato Je kmet pokleknil in za- čel moliti. In medtem ko Je kmet klečal, Je graščak dalje opazoval Graščak je videl, kako je žival razpela nenadoma avoja živo barvana krila j* ae vsedla na Crondaaovo levo roko. Ko Je bil l$met pri koncu avo-Je molitve, jte graščak še vedno gledal; in videl je'Crondaaa, ki je kot iz dolgega čaaa in kot iz nevolje, da predolgo čaka na nekaj zelo zaželjeriega, položil prst svoje tesne roke na živalco in pritisnil ter napravil is ljubke in lepe, nedolžne živali malo rdečega prahu, f katerim ai je zamazal svojo levo roko. In ko je v tem trenutku vstal kmet, ko jo nehal moliti in so pristopili služabniki, da ga zgrabijo, je zdajci stopil graščak s svojega prestola in zaklical: ■ "Pustite tega mq£?! Ne u-smrtite ga^ on ni ubijalec mojega brata; to je nemogoča." Pri teh besedah ni graščak izgubil iz vida Crondatovega o-d braza; in videl je pobledeti U obraz. Med tem te je Crondaa pri bližal avojemu gospodarju in mu rekel: "Ampak, goapo