, ít vsak dan rasen sobot. 1 in praznikov. LwV;-. - Usued daily except Saturday». Sundays and Holidays PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredniški in upravniški prostori: 2657 South Lawndala Ava. Office of Publication: 2657 South Lawndale Ava. Telephone. Rockwell 4604 l£T(^YEA» XXXVII Cana lista la »MO ffTjg^SS aTSV^ S SLSTSS! CHICAGO 23. ILL. PETEK. 28. DECEMBRA (DEC. 23). 1945 Suhacriptlon $6.00 Yearly ŠTEV__NUMBER 252 Acceptance for mailing at special rate of posUge provided for in section 1103, Act of Oct. 3. 1917. suthorUed on June 4. 1313. Konferenca zunanjih ministrov treh t°::ríitMi , •■ j i v , I J I I05'0"na tajskem velesil dokončala svoje delo Sporazum dosežen o vseh spornih točkah in problemih RAZDELITEV KON-TROLE JAPONSKE Moskva. 27. dec.—Konferenca zunanjih ministrov sovjetske Rusije, Amerike in Velike Britanije je bila danes zaključena. Uradni komunike pravi, da je bil dosežen sporazum 6 vseh spornih točkah in problemih, ki so bili predmet diskuzij. Diplomatien! opazovalci so napovedali objavo deklaracije o rezultatu konference. Ameriški državni tajnik James F. Byrnes in britaki zunanji minister Ernest Bevin, ki sta imela važne razgovore z ruskim zunanjim komisarjem Mo-lotovom, se pripravljata za odhod domov. Poučeni krogi trdijo, da ie konferenca storila več nego se je pričakovalo od nje in bila uspešna v vseh ozirih. Na podlagi dogovora, nanašajočega se na mirovne pogodbe, bodo države, katere so podpisale premirje z Rumunijo, Bolgarijo in Ogrsko, sestavile mirovne pogoje. Te driave so Ruaijs, Amerika in Velika Britanija Frsncijs bo imela beeedo pri se-stsvi mirovne pogodbe za Italijo. Sklenjen je bil dogovor, ds organizacija Združenih narodov prevzame Študije vseh faz, ki sc tičejo kontrole atomske energije, da bo ta služila samo mirovnim namenom. Dogovor določf tudi izmenjavo znanstvenih informacij, izločitev atomskega o-rožja iz arzenala Združenih narodov v interesu varnosti in kaznovanje držav, ki bi kršile pro vizije dogovora. Ustanovljena bo zavezniška komisija s sedežem v Tokiju katero bodo tvorili reprezentan-ti Rusije, Amerike, Velike Britanije in Kitajske, za kontrolo Japonske. Ameriško vojaško poveljstvo v južni Koreji in rusko vojaško poveljstvo v severni Koreji bosta revidirala svoje smernice glede okupacije in administracije v obeh conah. Koreja bo prišla pod poverjeništvo Rusije, Velike Britanije, Amerike in Kitajske za dobo pet let in po tej dobi bo dobila neodvisnost. Komisija štirih velesil za kontrolo Japonske bo sodelovala s posvetovalno komisijo v Washingtons Slednja ne more izdajati odredb brez sankcije komisije štirih velesil. To pomeni, da bo imela alednja glavno besedo pri določanju in izvajanju smernic. General Douglas Mac«» Arthur, vrhovni poveljnik oku-. pacijskih sil na Japonskem, bo imel rezervno oblast v izvajanju Politike, ki bo narekovana v Washingtonu. Zunanji ministri so razpravljali tudi o drugih zadevah, ki niso omenjene v objavljenih porodih. Med temi so bile reparacije, katere zahteva Rusijs od Nemčije in Avstrije, reoetriaci-J* več tisočev ljudi v Evropi, ki nimajo domovine, nemški notranji dolgovi ln finančna situs-cija na Ogrskem. "»«•formalni razgovori ao ae vr-et Domače vesti V bolnišnici Duluth, Minn.—V bolnišnici St. Mary se nahaja Frank Vesel iz New Dulutha, kakor tudi Jerry Železnikai iz Dulutha in rojak Šuštar.—Zima je sibirska, delavski položaj se slabša in je že mnogo ljudi brez dela. Fantje prihajajo dnevno iz vojne. Ia Clevelanda Cleveland.—V bolnišnici je u-mrl za jetlko po petih letih bolezni Marko Kovač, rodom Hrvat iz Žumberaka, star 40 let in samski,—V bolnišnici Glenville se nahaja Frances Lah, žena Michaela L. Laha iz Collin-woods.—Častno so bili odpuščeni iz armade: Stanley A. Jan-kovich, sin "večnega popotnika" Toneta Jankovicha iz Collln-wooda, v službi 29 mesecev in prišel domov iz Nemčije; Al-phonse Kordan, v službi 37 mesecev, od teh 30 mesecev na Pacifiku; Joseph Bukovec iz Eu-clida, pri vojakih 57 mesecev; Frank J, Kožuh, v vojni tri leta, od teh 21 mesecev na Pacifiku, se boril na otokih Luzon. Leyte, Guam, Okinawa in bil je tudi v Tokiu. Nov grob v Ksnaaau Ringo, Kansas— Mrtvegs so našli v njegovi koči Georgs Sku-bitza, ki si je sam vzel Življenje. Star je bil 89 let, doma iz Stične na Dolenjskem in v Ameriki od 1889.' Tukaj ni imel sorodnikov, piti n' bil v društvu. P^opW ie mi na občinske stroške. i u. . - ■ i Obravnava proti japonskim zločincem MaeArthur odložil razpis volitev Bojazen pred komunistično kontrolo 6anffhaJ. Kitajca. 27. dec.— Ameriški pomorščaki bodo ostali v severnih kitajskih pokrajinah do aprila prlhodnjegu letu. Ameriške voiuške avtoritete u-pajo, da bo do tega mesecu dovršena repatriacija japonskih vojakov. Severne kitajske pokrajine bodo zasedle čete centralne vlade v Cungkingu. Izraža se bojazen, da bi te prlSIe. pod kontrolo komunistov, če bi se po-morščski umaknili; Pomorščaki bodo skrbeli, daj japonski vojaki odlože orožje ibrez odporu. Ameriške avtoritete v Šang-haju sodelujejo s Kaišekovo vlado v Čunpkingu, ki se je odločila za likvidacijo komunističnih sil v severnih pokrajinah. --- Pogajanja med unijo in kofporacijo Posebni od^or naznanil aalliianje Dva slovenska duhovnika obsojena * Obravnava pred sodiscem v Ljubljani Belgrad. 27. dec—Sedemnajst obtožencev, ¿ned temi dva katoliška duhovnika, je bilo obsojenih v smrt na obravnavi pred sodiščem v Ljubljani. Vsi so bili spoznani za krive izdajstva in kolaboracije s sovražnikom. Nadaljnjih 16 obtožencev je bilo obsojenih v zapor od osem do 20 let; samo eden izmed obtožencev je bil oproščen. Sodišču je bila predložena evidenca, da je duhovnik Peter Križaj služil kot kaplan enpte domobrancev, kl je sodelovala z nacisti in jim pomagala pri po-koljih in mučenju jetnikov. Franc Cerkovnik, drugi duhovnik, je bil spoznan za krivega On je izdajal člane osvobodilne fronte nacistom, ki so Jih potem mučili in pobijali v koncentra-cljskih taboriščih. Oba duhovnika sta bila obsojena v smrt. pr edi < dmk perzijske vlade Ibra- him Hakimi kmalu odpotoval v Moskvo, kjer se bo pogajal r ru-skimi voditelji o situaciji v provinci Azerbadžmn. ki Je bila proglašena za avtonomno republiko v okviru perzijske države. Bvrnea |e dal koncesijo Rusiji z namenom, da se utrdi organizacije Združenih narodov. On je predlagal, naj Rusija postane članica komisije za kontrolo e-tomske energije. Trdi ae. de ae Bevln ni strinjal s predlogom, končno pe ee Je podal Molotov je dal zagotovilo, da bo Rusijs kooperirsla z organtzecljo Združenih narodov vseh ozirih. da se poatavl podlaga svetovnem*! miru. Tokio, 27 dec,—General Hi-deki Tojo, predsednik tokijske vlade v času za vratnega napada na Pearl Harbor, in vsi člani njegovega kabineta bodo postavljeni pred sodišče kot vojni zločinci. Obravnava se bo pričela v februarju. Joseph B. Keenan, ameriški prosekutor, je dejal, da bodo nekateri Japonci, kl so bili are tirani kot vojni zločinci, izpu ščeni iz Ječe. M«M temi je princ Mori masa Našimoto. On se nu-haje v tokijski jetnišnicl. "Ako nam bo predložena evi denca, da nekateri Japonci niso krivi, bodo oproščeni," je reke Keenan. "V teku Je preiskava ki bo ugotovila dejstva." Princ Našimoto, ki je bil are tiran ln odveden v ječo 12. decembra, Je sorodnik cesarje HI-rohita. On Je imel pozicijo feld maršala v japonski armadi Pred japonskim napadom na Pearl Harbor je bil član gene relnega štaba. General Douglas MaeArthur vrhovni poveljnik okupacijske sile, je odredil odložitev prvih splošnih volitev na Japonskem Tokijska vlada je dobila zadev na nevodila. Odredba je direktna inter vencija v japonsko politično življenje. Njen namen je pre pj e« <*nje sabotaže volilne procedure. Tokijska vladi bo iz gubila vse priložnosti glede ob likovsnjs bodočnosti Japonske MaeArthur JI Je dal razumeti da oblikovanje spada v območje ameriških vojaških avtoritet. Detrolt Mick., 27. dec.—Reprezentant! unije združenih avt-nih delavcev ln korporacije General Motors so obftovili pogajanja o pritožbah, ne pa o glavnem spornem vprašanju, ki je zvišanje plače sa 30 odstotkov. Unija je oklicala stavko 21. novembra, ko je korporacije odbila zshtevo sa zvišanje plače. V te» je prizadetih čez 200,000 delavcev. Walther P. ReutUgr, podpredsednik avtne unije in vodja stavke, je dejal, da se bodo diskusije o pritožbah nadaljevale. Besednik korporacije je dejal, da je zvjšanje plače Še odprto vprašanje. Reprezentantl unije in korporacije bodo ponovno nastopili pred posebnim odborom, katerega je imenoval predsednik Truman in mu poveril rešitev konflikta. Odbor je naznanil ob-iovo zaslišanja v petek v Wash-n g tonu Stavkarji so obnovili piketira-nje tovarn korporacije v Detroi-tu in drugih mestih po božičnih praznikih. Reuther je ponovno naglasi!, da unija ne bo umak-nilu zahteve glede zvišanja plače za 30 odstotkov. WaakU»aton. D. C.. 27. dec.— General Electric Co, Je zavrnilu predlog federalne posredovalne službe, naj pošlje svoje repre-zentante na konferenco, katera je bila sklicana z namenom, da se odvrne stavka okrog 200,000 delavcev, ki so uposleni v njenih tovarnah. Zavrnitev pova-bila vsebuje telegram E D Spi-cerja, pod predsednika kompunl-je, E. L. Warrenu, direktorju fe-deralne posredovalne službe. Reprezentantl unije United Electrical, Radio Si Machine Workers CIO so konferltali z Warrenom. Izjavili so, da se Je ogromna večina članov unije izrekla za oklic stavke proti General Electric Co. In Westlrtg. house Electric Co., če ti* bosta pristali na zvišanje mezde za dva dolarja na dan. AMERIKA SE UDELEŽI RAZGOVOROV 0 ŠPANIJI Prelom s fašistično vlado diktatorja Franca na vidiku IMENOVANJE POSLANIKA ODLOŽENO Waahlngton. D. C., 27. dec.— Državni podtajnik Dean Aeheson je na sestanku s časnikarji izjavil, da se bo Amertku udeležila diskuzij z Veliko Britanijo in Fruncijo o od noša jih s špansko fašistično vlado diktatorja Franca. Mnenje prevludule, da bodo diskuziie uvod v prelom diplomutlčnih in ekonomskih odnošajev s Španijo. Diskuzije o odnosu jih s Španijo je predlagala francoska vlada pred več tedni, Možnost je, da brni o Francija, Amerika ln Velika Britanija priznale špansko republikansko vlado v izgnanstvu v Mehiki. Dr. Juan Negrin, predsednik zadnje vlade Španske republike, in Femando de los Rios, zunanji minister v Španski vladi v Izgnanstvu, sta konferirala s Achesonom. Juan Meana, bivši tajnik španskega poslaništva v Washingtonu, se je prej registriral pri državnem departmentu kot agent španske vlade v izgnanstvu. Mnogi sodijo, da bo Amerika kmalu obrnila hrbet diktatorju Francu. Aeheson je dejal, da je ameriška vlada pripravljena za dls-kvulje i Francijo in Veliko Britanijo o Francu. On je razkril, da jo dobil noto od francoska vlade zadnji pondeljek. Aeheson je nsmlgnil, du je bilo imenovanje novega ameriškega poslanika za Španijo odloženo. Norman Armour, kl je nedavno realgnlral kot poslanik v Msdrl du, se Je vrnil v Washlngton. Gotovo je, da bo Ameriko revidirala svoje stališče napram RumunlJl ln Bolgariji v smislu zaključka, sprejetega na konferenci zunanllh ministrov treh velesil v Moskvi. Poznava se du bo priznala režimu v Buka-icštl In Sofiji, To se bo zgodilo po podpisu mirovna pogodbe z Humunljo ln Bolgarijo, Amerika ln Velika Britanija sta doalej nuglušall,%du ivžlma v Ruiminiji ln Bolgariji ne re* prezenlirata demokratičnih elementov In da načrta glede volitev ne garantirat« svob«»dnlh volitev. Preiskavä aretacije piketov odrejena Voditelji unije CIO protestirajo Chicago, 27. dec.—2upan Edward Kelly je pozval Jamesa P. Al Imuna, policijskega komisarja, nuj tukoj odredi, preiskuvo ozudja aretacije 31 stuvkaijev, kl so piketiruli tovucno Illinois Gear ¿k Machine Co. Allmun je dobil instrukeije v teku konference med županom in 25 reprezentant! unij1 Kongresa industrijskih organizacij v mestni hiši. Aretacije so sledile, ko je 200 piketov, Članonv uninje Uninted Electrical, Radio St Machim Workers CIO, zastražilo vhodi v tovarno omenjene kompanije Aretacije' je odredil policijsk* kapetan Georges Barnes. Vodi teljl unije so ga obdolžili stav-kolomsklh aktlvnoatl. David Rothstein, odvetnik unije, je na konferenci v mest nI hiši argumentiral, da je policija prekoračila mejo ivoje ob lasti. Izjavil je, da nima pra vice odločitve, koliko stavkarjen sme plketlrstl tovarno. Roth stein je okrcal Barnesa, ker j( odredil aretacijo piketov. Unija je oklicala stavko proti kompanljl pred šestimi tedni ker je ignorirala odredbo vojne ga delavskega odbora, da mori skleniti pogodbo. Del Berlina pod nemško upravo Anjerika bo nasičevala Nemce SporazSm o politiki denacifikacije Člani unije CIO glasujejo o stavki New Vork. 27. dec—Člani u ni je United Electrical. Radio St Machine Work«-rs (CIO) glasuje. Jo o klicu rtavke. Glaaovanje diteljl unije so izjavili, da stav-Je pod nadzorstvom federalnega« ka ne bo oklicana v tem letu Britski časnikarji v ruski coni Berlin, 27. dec,- Ruske vojaške avtoritete w> dovolile bi H-skim časnikarjem vstop v sovjetsko okupacijsko cono v Nemčiji. Maršal Gregor»! K. ¿likov, vrhovni poveljnik ruskih okupacijskih sil, Je povabil tudi Člane brrtsket/a parlamente, kl so prišH v brltako rono, naj obiščejo rusko cono. V ruski con« se nahaja več poročevalcev ameriških listov. delavskega odbora Unija ie želela kampanjo za zvišanje me», de za dva doUrie na dan Vo- Stultaart. Nsinčils, 27. dec.- General Lucius I). Clav. p »mož ni ameriški governer, le naznanil, da bo Amerika Mlljala Živila v Nemčijo ln zvišala odmerke po novem letu, zaeno pa |e naglasi), da lukota ln stradanje nlstu bila nikdar namen ameriške vlade. Živilu bodo plačana, "kadar b«) Nemčija /moglo plačila" Prihalala bodo v količlnsh. da se bodo odmerki lahko /višali na 1900 kalorij dm vno za posamezno r»sebo v ameiiškl okupa-čilski coni Clav Je dal «agoto-vilo, da bo Ametika nasičevala Nemce, na seji nemškega sveta državnih ministrov, Ameriška vrjjaika vluda Je v oktobru določila živilske ojmer-ke 1.145 kaloril ,za posamezne nemške civiliete Naznanjena Je bila dosegu sporazuma med štirimi okupacijskimi §il4ml'gl*de politike denacifikacije v Nemčiji. Ta se bo izvajala v vseh oku peci iskih conah Namen sporazum* Je u-stavitcv širjenja g«»vorlc o popu- ditelje vojaške vladf Berlin, 27. dec.—Ameriška vojaška vlada v Kreuzbergu, ber linskem distriktu, se je odpove dala funkcijam In izročila administracijo v roke nemških civilnih avtoritet. To Je v soglasju z ameriško politiko, ds domačini prevzamejo uprsvo, ko pokažejo sposobnost v reševanju problemov. Kreuzberg, kl Ima 200,000 prebivalcev, leftl severno od Tem-pelhofa, kl meji na rusko okupacijsko cono. Nahaja se v osrčju Berlina. Bombe in šrapnell so porušili skoro vsa poslopja. Nemška administracije ima težavne naloge, povezane z rekonstrukcijo, "Mi nismo zapustili Kierbergs," Je rekel polkovnik Krank llowley, vojaški governer amn-rlškegu sektorja v Berlinu "Na-slčevali bomo prebivalce ln tiiagall nemški administraciji, ds bo Ishko vršila svoje funkcije. Nacisti ao bili počiščeni in nova administracija ustanovljena na na/elih demokracije." llowley Je pohvalil voditelje smeriške vojaške vlade, ki uo vežbali Nemce ln Jih usposobili za prevzetje administracije v Kreuzbergu. , Governer Tugufsll v Washingfo»?'» Washington, D. C, 27, dec,— It«* h ford U. Tugwell, governer na l'ortorlku. je d<*pel v Washington Pričakuje »e, ds bo re-slgnlral. Cikaška univerza mu Je ponudila naČrlnlštvo d«'part-meritu. ki m» bavl r rudevaml kolonialnih vlad SPORAZUM MED ZAVEZNIKI 0 ODŠKODNINI Cez 100,000 nacistov ss nahaja v ječah DOGbVOR S FRAN-CIJO NAPOVEDAN Waahlnaion. D. C.. 27. dec.— General Joseph T. McMarney, vrhovni poveljnik ameriških o-kupacijskih sil v Nemčiji, je naznanil doaego sporazuma glede izročitve 26 velikih nemških tovarn državam, ki so utrpele o-gromno škodo v vojni. Nadaljnjih &8 tovarn je zaznamovanih tu Izročitev tem državam kot Kiškodnina. MoNarnev le obvestil ameriško vlado, da |e odredil pregled nemških tovarn v ameriški oku-oacljskl coni v soglasju s zaključkom, kl je bil sprejet na konferenci velike trojice v Pota-iamu. Te bodo odstranjene alt pa uničene. General Je dejal, da denaclfl-uiclja Nemčlie napreduje. Cez 100,000 nacistov Je bilo aretira-ilh ln odvedenih v Ječe, v katerih čakajo na obravnave. Prišli bodo pred sodišča, ko bo obravnava proti vodilnim nacistom v Muernbergu zaključena. Vač tl-ioč nacistov je bilo odstranjenih s uradov in Industrij. Genersl John H. Hllldrlng, načelnik divizije u civilne ze-ieve v vojnem departmentu. Je v svojem govoru po redlu dejal, ta je kontrola Nemčlie po »tirih velefllah učinkovita. Repre-centantl Amerika sodelujejo | fepreaentanU Velike Britanije, Rusije in Francije v ea6h astrtfi. Hllldrlng Je napovedsl dosego »porszuma s Francijo glede formiranja centralne admlnlstraci-te v Nemčiji, "Francija," Je de-mI, M«e Je izrekla za formiranje administracije po odločitvi glede bodočnosti Porurja ln Pore-nja, nemških industrijaklh pokrajin." BerlU». 27. dec. — Zavezniški svet za kontrolo Nemčije Je naznanil dogovor med reprezentantl Štirih velesil glede demo-billzaclje ostankov nemške armade. Britski feld marša l Mont-gomerv je predlagal, naj vse velesile objavijo Število nemških vojnih ujetnikov v svojih oku-pscllsklh conah, General McNerney Je razkril da st» nahaja 530,000 nemških vojnih ujetnikov v ameriški o-kup6cliski coni. Razdelitev nsmiks :ndustrijsks opreme Berlin, 27. dec, — Zavezniški svet za kontrolo Nemčije je naznanil razdelitev nemške industrijske opreme, katere vrednost znaša čez sto milijonov dolarjev. Rusi ia je dobila opremo, kl predstavba 47 odstotkov vrednosti, ostalo pa »o dobile Amerika, Velika Britanija in Francija. Perzija zahteva umik tujih čet Teheran, Perzija. 27. dec — Premier Muhmed»llekiml je pozval Ameriko, Rusijo In Veliko Britanijo, naj takoj odpokličejo svoje čete Is Perilje On je (zrasli upanje, da bodo diskusije s aovJeUko vlado uspešne Hakimt Je na sestanku s čaanl-karji dejal, da Je Perzija ze oje-čanje vezi s Ryal!o lian Ju ln olajšavah v nekaterih conah. General W»lllem Draper. načelnik ekonomske divlitje v s-merlški voia/.k» vlad). Je na xbo-rovanju nemških finančnih u-radntkov dejal, da ekonomska bodočnost Nemčije /avlsl od njih Dailr Jc rekel, da )e trsn-soortaclja še vedno glavni problem. Zaradi pomanjkanja vla-brv ne morejo nemške pokrajine dobiti premoga is Porurla Draper je ph*nal, da ne h» dovolj premoga za gretje stanovanj to zimo Izdelovanie umetnega kavč (tka iz olja Waahlngton, D. C., 27 dec.— Amerika lahko dobi dovolj u-metnega kavčuka Is olje in zadosti vsem zahtevem, Je dejel G. B llsdlock. direktor urada za zalog* kavčuka, na sestanku s časnikarji. On Je nasnanil. da hodo vse Urvarne, ki ao iadelo vale umetni kavčuk is žitnega alkohola, zaprle vreta. Te so bile igra jene. ko se Je Amerika replctla v vojno, in ao stale čes $120.000.000 M PROSVETA prosveta mr-m u. Lswadsis a««. Of THE FEDERATED e*e le v oklepa)« na primee (December SI, lttft), poleg da vam je • tea» U* aa Zgrešeni "pridržki" ■ijjá. i i i, J k, Tjíifc ♦ Anglo-s meríiko priznanje nove jugoslovanske republikanske vlade je menda eden konkretnih zaključkov tekoče moskovske konference zunanjih minUrov velike trojice. To priznanje je pililo kot božično daril* novi Titovi vladi, ki je bila izvoljena pri sploinih volitvah 11. nov., par tednov pozneje, 29. nov. pe je proglasile Jugoslavijo za republiko. Anglija je priznala novo jugoslovansko vlado brez vsakih pridržkov, Amerika pe s pridržki. Eden teh pridržkov jo, da nova Jugoslavija prevzeme obstoječe mednarodne pogodbe in obligacije. Ko ameriiki poslanik v Belgradu Richard C. Patterson prejme to zagotovilo, bo predložil svojo poverilnico. Nal zunanji department je obenem tudi izjavil, da to priznanje ne pomeni, da Amerika odobrava smernice Titove vlade, "metode, po katerih je prilla na krmilo, ali neuresničenje obljube, • katero je garantirala osebno svobodo svojemu ljudstvu." Ti pridržki le potrjujejo znano dejstvo, de je nal državni department že meaece gledal zelo neprijazno na Titovo vlado, oziroma, de ima btvšl "jugoslovanski" poslanik Fotich ie vedno zelo vplivne prijatelje v Waahingtonu. Fotlchevi propegandlstl in nasprotniki nove Jugoslavije bodo zdaj lahko zabrenkali na strune: "Ali vam niamo pravili, da vlada v Jugoslaviji pravi terorizem, da so bile njene volitve največja farsa, kakor je tudi njena tgko zvena ljudske demokracija.' Stelilče ameriškega državnega departmen-ta popolnoma potrjuje naše argumente ..." Tako bo pisal Srbobran, tako bo pisala Ameriška Domovina, tako bo piaal New Leader, kakor tudi celo krdelo drugih plačanih in neplačanih propagandistov v službi jugoslovanske in svetovne reakcije. * V tržaškem incidentu, ki je bil začetek mednarodne gonje proti novi Jugosleviji, je Churchillova Anglija v oaebl maršala Wilsons, tedanjega poveljnika sredozemskih sil, vrgla močno senco na jugoslovansko osvobodilno borbo z izjavo, de se 'Tito poslužuje enakih Imperialističnih metod kot Hitler in japonaki lm peha lis ti." Zdaj pe je ne jugoslovanski republikanski režim vrgel senco in mu zakresal poleno pod noge naš ameriiki zunanji department, Id še vedno vzdržuje diplomatake odnoieje s Francovo klerofaii-stično vlado, katere je po zadavitvi španske republike v rekah krvi napravila iz te nesrečne dežele pravo ječo za vse svobodoljubne Špance, stotisoče pe jih je enostavno poklala. Portugalski diktator Salazar je v Waahingtonu vse leta "persona greta" in tudi v ameriškem tlaku ali javnosti ni nobene gonje proti njemu. Washington j« v dobrih odnoiajlh tudi z raznimi HiUerčU v Centralni in Južni Ameriki—le argentinski Peron jo "persona non grate," ker neče igrati vlogo "našega" varile. Ampak Titova Jugoslavija, ki je v zadnjih štirih letih pokazala neprimerno herojstvo v borbi proti okupetorjern in ki budno satira domače faiiste in kvizlinge ne eni stran«, na drugi si pe prizadeva kot nobene druga vlade v Evropi, de bi deželo potegnila čim prej iz razvalin, kakor »udi posveča vso svojo ljubezen sto-tisočem vojnih sirot, de jim čim prej nadomesti izgubo staržev, obenem pe aeje bratstvo in enakopravnost med vse jugoslovsnske narode ln daje prvenstvo preprostemu ljudstvu, iz katerege je ta vlada prlila in tudi stremi se njagov dobrobit—ta nova jugoslo-vanaka vlada is Ijudetva, se ljieljavali v kon centracijaka taborišča Pater Ambrožič tudi pere belogardiste. Zanj bi bilo bolje, da bi čital pisma iz stare domovi ne in se bo lahko prepričal, ka > vse So počenjali slovenski domobranci Tudi jaz sem prejel (Noje pisem iz stare domovine, od nečakinje in brata, iz vasi Gradišče pri Ljubljani Pismo nečakinje se glasi: "Dragi stric in družina! Vaše pismo nas je zelo razveselilo. Prejmite najlepše pozdrave od nas vseh. Gotovo Vaa zanima, kako je bilo z menoj in sestro Ano. Veste, stric, jez sem se morala umakniti v hosto k partizanom. Sla sem takoj po razpadu Italije. Pred mojim odhodom k partizanom so me zaprli slovenski izdajalci, te propelice slovenskega naroda. Zaprta sem bila dva mesece in pol v Ljubljeni. To je bilo 1.1943. Ker pe sem se zavedela, ds me je rodile slovenska meti, sem se ila borit skupno s partizani. Sedaj pe se nahajam spet doma, toda ko sem prišla domov, sem bile zelo ža-^ loetna. Vzrok moje želosti je bil sledeč: Neke noči v mesecu eprilu 1. 1944 so pridrveli v našo hišo slovenski švabobranci. odpeljali eeetro Ano In jo ubili na Pf javi gorid. Ako U ee ona z menoj umaknila k partizanom, bi bila mogoče le dsnes žive, ali sedsj jo krije slovenska zemlje. Ko pi-šem te vrstice, mi solze zalivsjo oči. Sovražnik nam je tudi uničil vse gospodarsko poslopje, oropal obleko, denar in druge stvari, tako da ne bomo z lepe priili ns tisto staliače, ns katerem smo bili poprej. Veseli me, de ste vel tako zavedni. Nihče od naših sorodnikov m bil v nemški vojski razen sin renjke Mene iz Slivnice in sin maminega brata Lojzeta. On Je bil zelo zsgrizen švsbobranec. Zelo mi Je hudo. ker so neks-teri Slovenci kot metla, lahko Jih obrnete kamor hočete. Tukaj so bdi krivi mnogi slovenski duhovniki Nala hiis je bile edine v vasi. ki Je imele že leta 1943 brsta Tooeta v partizanskih IZ NEMČIJE Tsrentum, Pa. — Z bratca Martinom Ponebskom (Henni-nie, Pa.) sva prejela šele 19. novembra dve pismi od sorodni-kov, ki so bili izgnani v Nemčijo. Pismi je poslal neki ameriiki vojak, ki se je povrnil iz Nemčije. Zelo težko sem pričakovala pisma Od doma, a pretek sem ga iz Nemčije. Človeku se trgr. srce ko čita koliko grozot, lakote r.: n učenji so prestali naši dragi. V najhujši »zimi in ponoči so morali zapustiti z majhnimi otroci dom in mamo, 71 let staro. Kai m je počenjal z našim narodoa kruti Nemec! Kje je bil tedaj Bog in njegovi namestniki, h so nas učili, da ne pade ifiti en las z glave brez božje volje. Čudno, čemu je dopustil da se je delala taka krivica vernemu slovenskemu ljudstvu ki mu je bilo zvesto od rojstva pa do groba? Bog je tudi nedolžne otro-čiče zapustil ob hudi uri Pismo, ki ga je iz izenamtva pisal moj brat brate Martinu Ponebšku, se med drugim glasi: "Zdaj smo Evropci v strašnih časih vojne vihre. Nahajam se z družino v pregnanstvu v Nemčiji Prav tako sestra Ana Stok, Iva Valgoni, brat Toni Poneb-šek—vsi z družinami. Pregnali so vsakogar, kdor ni bil za Nem-ce. Moj sin Ivan in od sestre Ane sin Boži nista hotela iti v nemško vojsko, ampak sta pobegnila v hosto k partizanom, zato so nas Nemci pregnali & domovine. Dne 14. januarja 1943 ob petih zjutraj je prišla nemška policija in v pol ure smo s morali pripraviti na pot. V Nemčiji sem moral delati v tovarni za vojaške vozove in avtomobile. Smatrali so nas a bandite in nismo imeli nobene svobode. A sedaj je konec trpljenja in smo zopet svobodni, toda domov še ne moremo iti. ker so še vse železnice podrte. Danes nas je obiskal neki jugo-slovanaki oficir in dejal, da bomo lil na pot čez deset dni ▼ tem kraju je 200 Slovencev 1 Štajerskega ln iz drugih krajer. Zelo rad bi bil že doma. da bi videl, če sta še živa sin Ivan o hči Nada, ki je bila tedaj pn ^ stri Julki v Šmartnem koson* izselili. In mama. ki ima sedaj 73 let, je ostala doma čisto * me. V njeni bližini sta bila brat France in sestra Julka in sU gotovo skrbela zanjo. Jaz sem se prav dobro p** vil na noge, toda Nemci *> v* zaplenili, tako da danes rama» ničesar, razen da sem star m £ devetih otrok. Zsdela nas je » ds usoda in se ne da vsega pe pisati. Moja družina je n ^ zdrava, sestra Ana pa je morss iti v bolnišnico. Danes smo F kopali neko ženo. ki je umru taborišču in zapustila pet otr» Sedaj ps končsm ln vse lepo pozdravljam. Ivan P«»^ šek Selen z Bregs pn Litij» Sestrino pismo po-ie vjl ku glasi: "Zadela nas je g usoda v tej grozni vojni so nas osvobodili Amer»tm Mene so Nemci pregnah um£ movine 1 jen. 1944. Moj*** Je bil tedaj star *an in pol Izseliti eo me j« bil moj mož pn pert**£ Gnali so me kot f ročju sem imela 9t*nko šr*£ na Maja pa je hodila poli1* (Dalje se * i*«*0 M dve xato. ki* «trge. 23. PgCtUBRA 1» ' | ameriška enotnost temelji NA MNOGIH KULTURAH | Vodilni ljudje na vzgojnem polju Amerike priznavajo v če*, j^je širšem obsegu, da je zelo potrebno, da se Američani seznar kulturnim ozadjem in kulturmmi doprinosi različnih n&r postnih in drugih skupin, ki tvorijo ameriško prebivalstvo, nko znanje in poznavanje izvora naše ameriške kulture, pravijo vzgojni voditelji, bi neizmerno1 ---- obogatilo ter poživilo ameriško bilturo, a obenem pa bi pospe-jilo idejo edinosti in enotnosti v deželi, ki itak sestoja iz najrazličnejših verskih, narodnostnih in raznih skupin ter izvorov. Istočasno bi znanje v to smer PROSVETA zmanjšalo obstoječe mednarod-nostne in medrasne ter medver- ske napetosti, kar bi nam prineslo boljše delovanje demokracije v vsakdanjem življenju. Sole in organizacije v mnogih mestih in krajih, kot v Springfiel d u, Mass., Minneapolisu, Minn., Clevelandu, O., ter v drugih so že dalj ča8a kazale precej interesa z ozirom na kulturne vrednote in pridobitve posameznih narodnostnih skupin. V mestu New Yorku pa je vzelo dogodek, ki se je pripetil med italijanskimi in zamorskimi šolskimi dečki, da so šolske oblasti spoznale potrebo in vrednoto vzgoje na tem polju. Omenjeni incident, ki je nara-stel skoro v rasni izgred, je povzročil v New Yorku mnogo razpravljanja v listih in drugače in mnogi za javno dobrobit zaved-. ni državljani so ostro obsojali in grajali newyorške šole, ker se ne brigajo dovolj za ustvaritev boljšega medsebojnega razumevanja med šolarji in študenti, ki pripadajo različnim rasnim, verskim ter narodnostnim skupinam. Posameznikom so se v kritiki pridružile tudi razne organizacije za javni dobrobit in posledica je bila, da je dr. John E. Wade, nadzornik newyorških šol, objavil v enem največjih mestnih dnevnikov vrsto navodil, ki so jih dobili šolski vodje in učitelji v svrho pospeševanja boljšega medsebojnega razumevanja med študenti, kot tudi v svrho pobijanja rasnih in verskih predsodkov. Ta navodila vključujejo podatke o kulturi raznih skupin ter prikazujejo, kako je ta kultura posameznih skupin vplivala na skupni razvoj in napredek Amerike. V erifem izmed omenjenih instrukcij učiteljem in šolskim vodjem je posebno poudarjeno, "da je treba šolo pohajajoči mladini tekom učenji literature, umetnosti in glaev* predoči-ti doprinos različnih plemen in narodov na teh poljih. Na ta način bodo imeli naši otroci priliko priti v stik s kulturno ded-ščino vsake posamezne skupine. Eno od navodil svetuje, "naj se študente navaja k temu, da bodo sami odkrili in razpravljali 0 izrednih doprinosih raznih skupin na polju človeškega napredka ter družbe kot take. Narodnosti, h kateri pripada ta ali oni genij, ki je prinesel človeštvu kako veliko iznajdbo ali slič-no, naj se ne omenja kot bi se jo hotelo vsiliti drugim v spoštovanje in vzgled, ampak naj se to dejstvo le rahlo podčrta." To pomeni, da kadar so omenjena imena kot Tesla, Einstein ali Carnegie, naj se narodnost enega ali drugega teh genijev enostavno navede kot dejstvo, da je bil n. pr. Tesla Jugoslovan, Einstein žid in Carnegie Skot. V enem od navodil Je priporočano uvedenje narodnih ple-wv' l*smi, božičnih ljudskih pe- (carols) itd., s čemer bi ae najboljše pokazala aličnost verskih. narodnih in podobnih ob-£dov, praznovanj in običajev." V mnogih ameriških mestih in kraJ'b je imela ameriška javnost že dolgo let priliko. <^a je od časa do časa videla narodne Jugoslovanov, Cehov, Poljakov, Madžarov, Ruaov, Grkov, '-«tvincev ter drugih, in divila M J« lahko pogosto lepemu zbor-mu petju raznih narodnoetnlh skupin. Newyorike ljudske šole *> dobile tudi Instrukcije. ds ee d1 študentom pobudo za razpra-• o verskih praznikih Židov in *r's'janov, kar bo vcepilo spoznanje do verskega prepričajo vseh posameznih skupin 1 n poroča se dalje sodelovanje z v,r*kiml in drugimi organizacijam». katerih cilj je boljše med-^bojno razumevanje in epošto-vsnje. šolski nadzornik tudi izjavlja, "da so se razvili in organizirali sestanki, delavnice in slično, kar vse zbližuje starše in otroke ter učitelje, kot tudi cerkev in javne uatanove na podlagi sosedstva." K temu dostavlja, da je bil Še leta 1943 imenovan odbor v svrho dajanja nasvetov z ozirom na medsebojne človeške od-nošaje. Slučaj, ki smo ga že prej ome-'nili, je povzročil temeljito preiskavo, ki je dognala, da je zdražba med italijanskimi in za-morakimi fanti bila predvsem posledica protislovja v teoriji in praksi, kar se pogosto pripeti Obenem je bilo dognalo, da so nekatere šole upoštevale navodila za pospeševanje boljšega medsebojnega razumevanja ter tudi žele uspehe, dočim so nekatere šole bile v tem docela neuspešne in spet druge sploh niso uvajale tega nauka o grajenju skupnosti in enotnoati. Mesto se je spričo tega samo zavedlo svoje tozadevne odgovornosti in prvi dokaz temu je dejstvo, da je prostovoljno re-signiralo več kot 20 članov prej omenjenega odbora za boljše človeške odnošaje. Ti odstopli člani tega šolskega odbora pa so obdolžili šolski svet, da jim v teh ozirih ni šel na roko, zato so sedaj ustanovili sami svoj odbor v svrho u vedenja vzgojnega programa za boljše razumevanje med raznimi skupinami, obenem pa zahtevajo preiskavo, ki naj dožene, zakaj se programa v to smer ni izvajalo, kot tudi preiskavo uprave celotnega šolskega sistema v New Yorku. Take in podobne akcije, ki so posledica incidenta spoprijema med višješolskimi študenti dveh različnih skupin, nam dokazujejo, da je uvedenje vzgojnih programov v tem pogledu nujno in važno. Mnoga meria bi morala sprejeti 4n uvesti te vrste programe. Dogodek, ki se je odi gral v New Yorku, priča, da leži precejšen del odgovornosti za uspeh ali neuspeh takih programov na posameznih mestih ali krajih samih. Predstavniki različnih narodnostnih in drugih skupin bi morali pokazati posebno zanimanje v to smer ter vplivati na svoje lokalne šole, naj uvajajo in razvijajo tak vzgojni program. Ako recimo Slovenci podvzamejo akcijo in odgovornost v tem pogledu v krajih, kjer živijo, bodo sami pripomogli, da bodo boljše poznani med ameriškim prebivalstvom svojega kraja, a istočasno pa bodo tudi doprinesli k edinosti in enotnosti dežtile v splošnem. To seveda velja za vse druge skupine, kajti vzgojni programi za dosega boljšega medsebojnega razumevanja in poznavanja stremijo za tem, da se ustvari med ameriškim ljudstvom edinost, in to brez ozira na raso, narodnost ali versko prepričanje.—FLIS. V »vojem članku newyorfki MOA VTISI iZ AMERIKE Napiaal Harold Laski Profesor Laski, predsednik britsnske delavske stranke, je ravnokar odpotoval nazaj v Anglijo po kratkem obisku Amerike, prvem po letu 1939. Kratek teden dni v Ameriki je malo, toda želel bi navzlic temu povedati svoje vtise, ker se mi vidijo važni. Ako primerjam obe deželi, upoštevam, da je Britanija mala in kompaktna, enotna in homogena, dočim je Amerika velik kontinent, na katerem se za-morejo v nekaterih predelih razviti in zasidrati ideje, ki v drugih delih dežele nimajo nobenega vpliva. ó m, * Življenje v Ameriki je leta 1940 precej drugačno kot je bilo leta 1939, ko sem jo zadnjič videl. Pogled na življenje je še bolj različen od našega kot je bil. Amerika še vedno išče poti nazaj v razmere iz leta 1939, dočim smo mi spoznali, kako nepreklicno so se časi spremenili. Amerika se silovito zaveda svoje mednarodne vloge ln svoje sile, dočim je nam le jaano, koliko naporov imamo pred seboj, ako hočemo obnoviti svoj o lastno deželo. Amerika je živ dokaz, da je mogoče, da je dežela tehnično revolucionarna, socialno pa konservativna. Britanija nadaljuje in gradi svoj New Deal. Amerika stremi za tem, da bi se Čim hitreje in čim popolneje znebila svojega. Na Angleškem sploh ne poznam nobene struje ali skupine, ki bi bila delavstvu tako sovražna kot so podjetniški krogi Amerike. Amerika je jasno spoznala in izprevidela, da izolacionizem nima nobenega smisla več. Toda to spoznanje spremlja globoka sovražnost napram Angliji in Sovjetski uniji, da navedem le dva slučaja, dva namreč, ki sta v najpopolnejšem protislovju z vsako željo, da se ustvari trajen mir. Največ naprednega čuta sem našel med prvaki delavstva, posebno pri CIO, toda tudi tu sem našel, da Je pokret, ki bi potreboval toliko sloge in enotnosti nastopa, deljen radi osebnih in organizacijskih razlik. Kot Angležu, katerega naj-globje intelektualno nasprotstvo s Churchillom ne more ovirati, da ne bi spoštoval v njem velikega narodnega vodje med vojno, ml Je bilo posebno mučno videti, kako globoko in še vedno živo je sovraštvo napram pokojnemu Franklinu Rooeeveltu. Zares, človek ima občutek, da je stran karst vo padlo globoko pod nivo iz leta 1939 aU 1919 Zdelo se mi je tudi, da se Amerikanci najmanj toliko boje svoje velikaneke materijalne sile kot se je zavedsjo. Zanimivo je bilo, kako prepričani ao. da bodo opeharjeni v vseh di-plomatičnih pogajanjih Tudi to bilo zanimivo kako pre proste so mteli ln a koliko lahkoto zamenja Amerlkanec dobre namene z dobrimi dali. Povsod sem naletel na velikansko ogorčenje radi Bevinovega stališča v vprašanju Palestine—nikjer pa nisem našel pripravljenosti, da naj bi Amerika sama tudi sprejela v svoje naročje nekaj teh nesrečnikov, ki so ostali brez domovine. V Amerika se boji antisemitizma. Boji se militantne katoliške cerkve. Zdi se mi, da je res, da je ameriška katoliška ceri|ev mnogo tesneje združena z Vati kanom kot kdajkoli prej v zgodovini. Amerika se tudi boji vseh radikalnih idej, in ta njen strah se utegne razviti v nekaj ravno tako grdega kot je bila "rdeča histerija" iz leta 1920. Malo je znakov, da se Amerika pripravlja na one spremembe sistema in idej, ki bi bilo tako potrebno danes. Se je najti povsod ono znano srčno plemenitost in strast za poizkuse, ter večno iskanje in nemir. In vendar dvomim, da-ll so prvaki podjetništva in politike spoznali globoki pomen Rooseveltove dobe. Mislim, da niso izprevideli, kako globoko je spremenila ljudske mase velika vzgoja Roo-seveltova, ta prevzgoja naroda, ki Je eden največjih njegovih uspehov. Mislim, da jim ni jasno, kako izrabljene in obnošene so funkcije gospodarskega sistema, katerega bi radi Vsilili svetu svepovsod—svetu, ki jih Je preraste!, Se vedno verujejo v eno Ameriko, ki je nehala žive- do več zmenil za te peščene sipine. Strokovnjaki so mnenja, da je odstotek uranija večji kot oni zlata. Vendar pa se pridelovanje ne more začeti, dokler ne dobi Južno-afriška unija dovoljenje od kontrolne komisije, ki se ima oblikovati za iskori-ščanje atomske energije v r* ru organizacije zedmjcnih iuuo-dov. Reparacije za Jugoslavijo Pariz.—ONA.—Med velikimi silami bo prejela poleg Rusije največje reparacije iz Nemčije Velika Britanija, dočim bo med manjšimi državami Jugoslaviji prisojen največji delež. To je v kratkih besedah jedro zaključkov zavezniške repara-cijske konference, ki se je sestajala za zaprtimi durmi v Parizu tekom zadnjih šestih tednov. Zavezniški narodi so priznali, da sta poleg Rusije ti dve deželi, Velika Britanija in Jugoslavija, največ trpeli v vojni in da je bil obenem njun doprinos k vojnemu naporu sorazmerno največji. Omenjena konferenca je imela naloge, da izdela predloge za razdelitev reparacij, katere bo morala plačati Nemčija. Na njej se je zbralp 18 zavezniških narodov—brez Poljske ln Rusije, katerih reparacijskim zahtevam je bilo zadoščeno na pots-damski konferenci. Dosežen je bil baje popoln sporazum, ki bo {>aje v kratkem predložen zavezniški kontrolni komisiji v Berlinu, ki ima odločilno' besedo v vprašanju tega, koliko reparacij Nemčija sploh more plačati. Po mpenju zavezniških opazovalcev je sporazum v tako težkem vprašanju zelo velik uspeh. Ustanovljena bo medzi»vozniška komisija, ki bo dobila nalog, da razdeli po posebnem ključu vse dobave, katere bo kontrolni svet v Berlinu Odobril za plača-nje reparacij. Vprašanje razdelitve je urejeno tako, da bodo mogli vsi narodi dobiti po možnosti ravno ene predmete industrijske opreme, ki so jim najbolj potrebni. Tudi zaplenjeno nemško zlato bo baje razdeljeno po istem ključu, tako da bodo vse dežele dobile nazaj vsaj del tega, kar so Nemci zaplenili. Nemška do-broimetja, ki se nahajajo v nevtralnih deželah, zahtevana nazaj, in bodo predana v roke kon- (Nsdsljevsnje s I. strani) trolnega sveta v Berlinu, dode- -ne. Za nami so Šli štirje, gesta- ljena istemu fondu, v katerem se nahaja nemško zlato. Uranium v južni Afriki Johsnnesburg, Južno-afriška unija.—ONA—Tukajšnja vlada je naznanila, da se nshsjs precej uranija v velikih belih gričih, ki so nastsli iz odpadkov pridelovanja zlata na Witwaters Randu. To so ogromne nasipi-ne belega peska, ki leže vzdolž Randa, kjer ao prej kopali ln izmivall zlato. Znanstvenikom, ki morajo dciati pod nsjstrožjo kontrolo popolne tajnosti, je poverjena skrb, ds izdelajo postopek za pridobivanje uraniju Iz tega peska. ,l|f(. K 2e pred 25 leti je prišlo do odkritja, da je nekaj radia v teh odpadkih—in sicer radi zelenega odsevs diamantov, ki sa nahajajo v istih najdiščih. Takrat so dognali nekateri raziskovslcl, da je ponekje do 142 millgramov radia v toni tega materijala. Od tistega časa pa se ni nlk- lz obravnave v Nuernbergu Nuerenberg. — ONA — Ozračje, ki teži nacistične mogotce, ki se zagovarjajo pred zavezniškimi sodniki, postaja vsak dan bolj gosto. Goering, ki bo brez dvoma z velikim veseljem pozdravljal odmor preko božičnih praznikov, je videti posebno prizadet in zaskrbljen. Ko Je bilo v teku zadnjega tedna predloženih preko 100 obteževalnih dokumentov zanj in njegove sokrivce, je koncem tedna vzkliknil: "Izredno težak dan smo 1-mell!" Se eden teh "nadljudi," ki kaže znake zloma, je Kaltenbrun-ner, podnačelnik Gestape in ena najbolj usodnih osebnosti v nacističnem rasnem programu in tztrebljevanju takozvanih "nižjih ras." Brazgotinast in brutalen dol-gin, večinoma miren in nepremičen na razpraveh, je Kalten-brunner baje poln strahu in silno vznemirjen v svoji celici. Zelo rano zjutraj se vzbudi in s solzami v očeh glasno sam s seboj govori, Nanj posebno pazijo, da ne bi napravil samomora, ker so prepriČsni, da bo poskusil po tem potu ubežati ve-Šalom, čim bo spoznsl, da je obsodba sigurna. Glasovi iz naselbin ti ob smrti Theodc^js in ne Franklina Roosevelta. Prihodnji!» 5 let bo zanimivih. Ta bodo kritična, leta za Ameriko. Velik prerok bi moral biti oni, ki bi znal povedati, kal bodo prinesla s seboj. povci s strojnico. Gnali so me v Litijo, potem v Medvode, čes tri tedne pa v Nemčijo k sestri Ani in bratu Jančetu. Hudo je bilo zapustiti ljubi dom, moža v smrtni nevarnosti in drago mamo. Mojega moža so Nemci ujeli 4. Jan. 1949. Nameravali so ga ustreliti na Bregu, a njegova sestra je kleče preprosila za njegovo Življenje. Kam ao ga potem odgnuli, nam ni znano. On Je bil partizanski oficir. Veš, drsgs sestra, morali so Iti v gozdove, če niso hoteli biti i/dajalci svoje domovine. Veliko so pretrpeli hrabri slovenski sinovi in možje, mnogo jih je bilo ubitih in morda med njimi tudi naši dragi, ali slovenski narod še tivi in bo živel na veke! Hrabri so sinovi slovenske zomlje! Naj še omenim, da ao bili na Isti dan izseljeni brat Janči in Toni ter Mežnarčkov, val z Brega, jaz pa leto kasneje v najhujši zimi. Vsem najlepše pozdrave od lester Ivanke Valgoni In Ane Stok, Ko se povrnemo domov, bomo podrobneje pisali." Ds, veliko so pretrpeli naši bratje in sestre, zato Jim moramo pomagati, da se zopet vtaj za silo postavijo na noge. Naj še omenim, da nisem prejela od njih še nobene pošte, odkar so se vrnili v domovino. Mlet Potieek. NOVE UREDBE 0 GIMNAZIJAH V SLOVENIJI Dne 3. septembra t. 1. je dr. Ferdo Kozak, minister za prosveto v slovenski federalni vladi, objavil nov zakon o preuredbi sistema višjih državnih šol. Iz tega zakona je razvidno, da se je s* šolskim letom 1945-194« sistem višjih državnih šol drastično spremenil in se nudi prilika premožnim in ubožnim dijakom do višješolske izobraabe. Odprle so ae začetne gimnazije v vseh važnejših mestih in trgih Slovenije. Država bo nudila ubožnim dijakom vso možno oskrbo. To bo prvikrat v zgodovini slovenskega naroda, da bo izvajana tudi etična demokracija, se reče demokracija v vzgoji in izobrazbi, ki je bila do letošnjega leta odmerjena le premožnim Študentom. Koliko talentiranih delavskih in kmečkih funtov je bilo vsa ta leta izgubljenih sa slovenski narod, ker jim nI bils dana prilika do višjo izobrazbe in do praktičnega razvoja in u-porabe svojih naravnih talentov! Novi zakon v glavnem določa, da se ukinejo in združijo z drugimi gimnazijami vse dosedanje saeabne gimnaslje. vse dosedanje državne in «aaebne meščan-ska šele. Uradn > Šolsko leto se je letos pričelo IS. oktobrs, vpisi na vseh gimnazijah se pa vr-šijov od 15. do 20. septembra. Dijaki se morajo vpisati na gimnaziji, ki je njihovemu stalnemu bivališču najbližja. Ne zahteva se nobenih prestopnih listov lc ene gimnazije v drugo. Dijaki morajo navesti, kje bodo stanovali ln se hranili; če bodo hodili ali se vozili iz oddaljenih krajev, ali potrebujejo delne o-skrbe, dnevno zavetišče ali delno hrano; koliko jih potrebuje popolno oskrbo in koliko lahkn vsak sam prispeva k vzdihovanju. Ohranijo s« naslednje gimnazije: V okrožju Novo meeiot Črnomelj, mešana gimnazija a prvimi štirimi rajtredl; Metlika, mešana nepopolna gimnazija i prvim ln drugim razredom. V Ljubljanskem okrožju: Stari trg pri Ložu, mešana nepopolna gimnazija, 2 razreda, Obnovljene so naslednje gimnazije: v okrožju mesta Uuhlla* nei klasična gimnazija, Gajeva ulica, B razredov. "H to gimnazijo se združijo klasično vspo-rednlce I. ženske realne gimnazije; I, moška gimnazija, Vegova ulica, B razredov; druga moška gimnazija, doaedaj na Rakovniku, se prenese v poslopje I, meščanska šole (Prule) ln se to šolo združi, B razredov; III. moška gimnazija, Bežigrad, 8 razredov; IV. moška gimnazija, 8 razredov, v poslopju III. moške gimnazije; I. ženska gimnazija v starem poslopju na Poljanah, 8 razredov; II. ženaka gim-nazija, v novem gimnazijskem poslopju uršulinskega samostana, B razredov. V LJubljani ja torej 7 gimnazij, poleg naslednjih novih; III. ženska gimnazija, B razredov v novem poslopju pri Uršullnkah; IV. ženska gimnazija v poslopju bivše II. deške moščanske šole za Bežigradom, B razredov. Ljubljana-Vič, >nešana gimnazija, B razredov. LJubljana-Moste, mešana gimnazija, 4. razredna. LjublJana-Zgornja Šiška, mešana nižja gimnazija, 4. razredna. St. Vid nad Ljubljano, mešana nižja gimnazija, prvi Štirje razredi, v poslopju dosedanje meščanske šole. Kranj, metana gimnazija, B razredov. Jesenice, mešana gimnazija, 5 razredov, s pravico do odpiranjs višjih rszredov. Ksmnik, mešana nižja gimnazija, 4 razredi. Domžale, mešana nižja gimnazija, 4 ra/redl. Škofje Inka, mešana nižja gimnazija, 4 razredi. Žlri, mešana nepopolna gimnazija, prvi razred Bohinjska Mistika, mešana nepopolna gimnazija, prvi razred Radovljica, mešana nižja gimnazija, 4 razredi. Tržič, mešana nižja gimnazija, 4 razredi. Logatec, mešana nižja gimnazija, 4 razredi. Litija, mešana nižja gimnazija, 4 razredi. Stična, mešana nepopolna gimnazija, prvi razred. Novo mesto, mežana gimnazija, 5 razredov, a pravico do odpiranja višjih razredov. Kočevje, mešana nižja gimnazija, 4 razredi. Celje, I. ln II. mešana gimnazija, vsaka po 8 razredov. Moška nižja ln Ženska nižja gimnazija, vsaka po 4 razrede. Rogaška Slatina, mušana nižja gimnazija, 4 razredi. Krško, mešana nižja gimnazija, 4 razredi. Radeče, mešana nepopolna nižja gimnazija, prvi razred. Trbovjo, mešana gimnazija, 5 razredov, s pravico do odplranja višjih razredov. Zagorje, mešana nepopolna nižja gimnazija, 4 razredi. Zalev, mešana nižja gimnazija, 4 razredi. Šoštanj, mešana nižja gimnazija. 4 razredi. Mozirje, mešana nepopolna nižja gimnazija, 4 razredi.. Konjice, mešana nižja glmna-. zija, 4 rasredi. Vojnlk, mešana nižja gimnazija, 3 razredi. Slovenji Gradec, mešana nižja gimnazija, 4 razredi. Maribor, mešana gimnazija, 8 razredov; klasična gimnazija, 8 razredov; I. in II. nižja moška gimnazija, 4 razrede vsaka; I. in II. Ženska nižja gimnazija, 4 razreda vsaka. Ptuj, mešana gimnazija, 8 razredov, Murska Sobota, mešana gimnazija, B razredov. Sv. 1 «enart v 8lov. goricah, mešana nižja gimnazija, 4 razredi, Ormož, mešana nižja gimnazija, 4 razredi. Ljutomer, mešana nižja gimnazija, 4 razredi. Gornja Radgona, mešana nižja gimnazija, 4 razredi. Dolnja Lendava, mešana nižja gimnazija, 4 razredi. Slovenska Bistrica, mešana nižja gimnazija, 4 razredi. Ruse, mešana nepopolna nižja gimnazija, 3 ra^edl. Prevalje, mešana nižja gimnazija, 4 ra/redl. Brežice, mešana gimnazija, 5 razredov, a pravico odpiranja višjih razredov. Ribnica, mešana nižja gimnazija, 4 razredi. Na ozemlju federalne Slove* nI je bosta v šolskem letu 1945-46 odprti dve učiteljišči, ln sicer mešano učiteljišče v Ljubljani, od I. do V. letnika, ter prvi letnik učiteljišča v Mariboru, a pravico postopnega odpiranja višjih razredov. Odpravljena so vsa privatna učiteljišča. Učenci teh se smejo vpisati v odgovarjajoče razrede državnih učiteljišč. Na ljubljsnski univerzi ja odprta poleg prejšnjih tudi tehnična fakulteta z pododelkom sa aihltekturo. Ta uredba ne krije ozemlja v Jugoslovanski okupacijski coni v Istri In slovenskem Prlmorju. V teh krsjlh so šole podvržene jugoslovanski vojaški okupacijski oblasti, dokler nI deflnitivno odločeno, pod katero državo bodo te pokrajine spadale. Krajevni osvobodilni odbori pa ao «ami organizirali slovenske šole, ki dobivajo moralno In materialno podporo od slovenskih in Jugoslovanskih oblasti. —SANS(MOKK V Prosveti so dnevne svetovne la delavske vesli. AU lik čilsle vssk dan? Stanovanjska kriss. Id le aaatala peasbao skulna s vrsčsnjens volskov v eivileo življenje, dala preglavice tudi politike*. Po vsak večjih mestih se na dnevnem redu konference, kake priti v teas pomsnfkmju stanovanj Ampak "free enterprise" se sa le vprašenle ne saseel. ker v grad ali delavskih domov ae vidi profilov. Te stlks ksŠe stanovanjsko konference v New Yorku. kale fe aa je udeležil tudi governor Dewey. office girls, attention! A position is open In the headquarters of the SOCIETY for s girl who desires office work is sble to TYPE and la Interested In GENERAL OFFICE duties. Forty hours snd 5 days per week with better salary than paid to aversge office employees, Anyone interested In Ihe position, please get jn touch with the Supreme Secretary immediately. f. A. VIDER, Supreme PROSVETA PETEK, 28. DECEMBRA ^ (Nadaljevanje) "Tudi moja hvaležnost sege do neha!** je nadaljeval svetnik. "Nekaj spomine sem vam prinesel, de se bo pri tej hiši mislilo name, ko bodo moje kosti že gnile v kakem luizienskem barju!" Vse je postalo pozorno. "Prinesel sem vam nekaj svetih ostankov, katere smemo po dovoljenju svetega očeta prodajati za svojo ubogo cerkev!" "Svetih ostankov!" je zakopmele vdova ter hitela do patra Angela. V tistih dneh so svete relikvije ie mnogo veljale po ljubljanskih hišah in več ko je imels pobožna hišna gosp#inja tistih znanih, s srebrnimi nitkami prevlečenih zavitkov, bolj je bila ponosna. "Se bolj jo če odr/eti!" je godrnjel gospod Ciril, ki je bil že tuintam malo zadremal pri mizi. Pater Inglesie ga je sicer strupeno pogledsl, a ker ni umel slovenski, tudi ni umcl penzio-nistovih besed. Prejkone pa je domneval, da mu izpregovjrjene besede niso prijazne. Pa se ni dal motiti. Nekje izpod talsrja je izvlekel mnogo papirnatih zavitkov ter jih zložil predse ne mizo. Odvil je prvega ter lzpregovoril važno: "To je za vas, strnora Mana* Smelo trdim, da nima Ljubljena kaj takega!" Pokazal ji je s svilnato prejo prevlečen zavitek, keterege je pobožno poljub i. "Gorae, to so imenitne relikvije in blagor atrei?i, pod katero bodo počivale!" , Dagarinka je od veeelja kar trepetala Svetnik je nadaljeval: "Radovedni ste gospa, kar obsege t zavitek: Obsega prav nebeške reči!" / "Povejte, sveti oče, povejte!" je prosile. . "Dobro! Bene! Tu vsm izpričuje škof Edmun-dus Maria, comes ab Artz et Vesseg, kardinal naše cerkve, da imate v zavitku pred sebo "saeras particulas sanctissimae Crucis D. N. J. Ch." To se prsvi, sveti ostenki so najsvetejšega križe našega Gospoda Jezusa Kristusa! Čuiete li, signors Maria!" "O moj Bog, gotovo čujem!" "Potem vam Izpričuje revno tisti kardinal« Edmundus Msris, comes eb Artz, da se tik ostankov svetege križs nahaja, "de Eiusdem Virgis Flagell". Kaj pa se to previ, gospa Marije? To ee pravi, de so to ostanki tistih šib, s katerimi so bičali nsšega gospoda Odrešenika! Ni U to najredkejše relikvije, katero si grešna naše duše le misliti more! Vam zadostuje ime kardlnsla grofe sb Artz et Vssseg? Je li mogoče. da bi tek mož lsgal? He, signors Maria!" "Ni mogoče," je odgovorila gospa Dagarino-va. "in že g.«h je, kaj takega misliti!" "Bene! Vi ste ženska, nad katero ima Bog s svojimi svetniki svoje dopedajenje. Edmundus Marta dalje izpričuje, de Imate v zavitku ostanke "de^velo beetissimae Virginis Dei gene-tricis Msriae!" Tudi to vem rizložim. Z eno beaedo, ostahki so cd obleke preblsžene Device Marije, katers nem je Boge rodila! Veste li, kaj to pomenja, gospe?" "O Jezus! Kaj bi ne vedela!" "Pa še nismo pri kraju! Kardinal s svojim pečatom dalje izpričuje, da imate v tem zavitku ostanke "ex oesibus S. Andreae Ap. S. Valentini M et S. Ursulae V. M." "Kar cela ka ta kom na!" je vpil Ciril Erbež-nik ter s tresočo roko dvignil čašo k ustom. Z zaničljivim pogledom ga je odpravil svetnik: "Kdor trdi. ds je comes eb Artz et Vesseg lažnivec, naj to očitno .pove! Vam gospa, pa rečem, da so v*tem zavitku resnični ostanki iz kosti sv. Andreja apostola, svetega Vslentina mučenika in sv. Urše device in mučenice." "Iz srca verujem!" je zahitela. 'Tukaj pa je dokument," je zevpil Angelo ter vrgel umazan papir pred Erbežnika, 'ecce, tukaj je dokument! Ne nosi li pečate Edmunda Marije? He, ni li podpisan po Edmundu Mariji? So li kardinali naše cerkve sleparji? Kdor kaj takega misli, naj pove, da vemo, pri čem smo!" Gospod Ciril Erbežnik, ki so mu veljale te besede, se ni zmenil zanje. Lehnodušno je izvlekel iz svoje ogoljene halje veliko pipo, jo natrpal ter kresal gobo, da so iskre švigale. "Vidiš, Marička," je izpregovoril mirno, "suha goba se vsaka rada užge{" Gospodinja je gorela: "7o je moje, sveti oče?" "De, to je vaše, signors Merie," je odgovoril Amerikanec ponosno. "De se spominjate, kdaj ste bogato obdarili cerkev v Luiziani!" "Kakšna sreča!" Sveti mož je nato nastavil svoje mreže. "Ali naša sveta cerkev v Luiziani je še vedno potrebna! Sam Bog ve, kako krvavo potrebna! Tu imam še nekaj, in morda najdem pobožno dušo, ki kupi to in ono. Cene so itak ponižne!" Pričel je razkladati svojo robo. Najprej je pokazal kos črnega pajčolana, o katerem je "custode della Santa Časa di Loreto" potrdil, da je bil resnično pritisnjen "alla Sacra Sta-tua Lauretana." "Posebno kadar so prašički bolni, je dobro imeti kaj takega pri hiši!" Dalje je izvlekel sevltek, v katerem so bile kosti sv. Nferije Magdalene., De ni nihče dvomil o tem, je izdal o pristnosti teh kosti slovesno izpričevalo Nicole Angelus Merie Zendi-ni, imenovan Florentinus, "Sacrarii Apostolici Praefectus." # Oglasil se je gospod Ciril: 'To je dobro pri hiši, kader bolehejo ženske za prismojenostjo!" A kdo je poslušal starega moža, ki je bil tisti večer brezdvomno pil čez mero? , Angelo Inglesie je zopet kaj novega iztaknil v svoji zalogi. Posebno slavo je pel kostem sv. Jožefe a Leonissa in sv. Jožefe a Cupertino. Dve prev redki relikviji, katerih pristnost je izpričeval Dominicus de Dominicis, ki je bil, kakor znano, "Dei et eedis Apostolicae gratia episeopus Capiensis." "Čemu je to dobro?" vpraša Ciril Erbežnik radovedno. "Proti pijanosti!" se odreže svetnik ogorčeno. "Potlej jih ne prodajsj!" je godrnjal stari duhovnik sam pri sebi. (Dalje prihodnjič.) Vrhnja plait Črtice in povesti Spisal P. S. Floiger (Nadaljevanje) je služila Menca pri Mama jc ročno stopila za deklo proti hlevu. Tako krčmaricl deset let. Niti jedla ni v kuhinji. Ni se ganila iz hleva. Edina pot ji je bila v frančiškansko cerkev, kjer je i-mela ogledane vse pridigarje. Najbolji ji je bil všeč tisti slo-ki. suhi peter, ki je znal zmagovito preganjati ničemurnost sveta in najbolj žarko opiaati grozoto muk v pogubljenju Govori o asiškem ubožcu so jo vselej geni/i do solz. Po takih poboinostih je sedela vse zamišljena na molznem stolčku in "otročičkom" ponavljala z doživeto resnobo besede iz cerkve. Ko se je neke nedelje vrnila od vcčernic, je zagledala ne svoji postelji moškega, ki je mimo spal. "Ce ni sam zlodei v človeški podobi," se je preplašila in tekla po mamo. Z burjo je vdrla v spalnico, kjer je krčmarica dremala na mehkem atolu. "Mama. pri tej priči pojdem stran!" Krčmarica si je zmencala oči. "Mana, ali si znorela? Zakaj pa* Stran? Bog te razumi!" "če bodo dedci hodili ležat na mojo posteljo, ko me nI . Menca je bila jezna od tognte Kdo' Dedci*" Kaj imaš tu opravka?" je po-tresla gospodinja apečega neznanca kot žena, ki ima oblast. Dekls se blizu ni hotela. Pri Rožmsrinčku je stala in ga božala. (Te je bil že četrti njene reje.) Mož na pogradu se je leno prebujel, se še bolj leno privzdignil in sedel na rob ležišče. "Po stražnika grem!" mu je grozila krčmarica. "Gospa!" je zavzdihnil in zaprosil ter zaeno tazehal ne široko. "Nisem storil krivice; In če sem jo, povrnem. Nlmem, kamor bi se vteknll In položil glavo. Kako ste neusmiljeni! AH ni res. Mane? Ti veš. ki si kaj izkusila, ns svetu!" "Torej, Mana?" se je okrenl-la goapa do kravje In jo gledala. "Ne poznam ga. Laže!" "Jaz te poznam Boštjančko-va s Suhe rebri! Tistega goata-ie, ki sta drugi za drugim umrla. on in ona. Ali nisi?" Mana je pustils Rožmerlnčks In se približala moškemu. "Ali ai ti tudi s Suhe rebri? Čigav?" "Obrsnlkov Matevž." "Saj sem tam peala. Ali al Tevž je potegnil delavsko knjižico iz žepp In jo pomolil ^ospe. "Poglejte, če ležem." Gospa je površno pogledala knjižico in mu jo vrnila. "Zmenita ee," je rekla Mani in nejevoljne odšla. In sta se zmenila, de Tevžu ni bilo do kajže in jo je prepustil sestri Aleni ter šel po svetu. * Mana se je vsa rszžlvele ob Tevžu. Celo ne pograd je sedla k njemu In mu pomolile koe pogače, de ji je povedel o Suhi rebri, o Aleni in soeedih. Ale-na je bila namreč razen kozle, teličkov In krev njene edine prijateljice onih let s paše. Ko sta dognale vse. kar sta mogle dognati o domu. se je Tevl naravnal, da gre. "Kam, Tevž?" "Dele iskat. Doslej se;n' se klatil po Hrvetljl, e ee ne bom več. Tu ostanem." Zglasi se še kedej." "Mene!" je obetel Tevž ne pregu in dvignil prst: "Mene, če bom tiv in zdreu, še kajkret Ker po domu j<- zadišalo, ko sem bil s teboj. Zavrgel sem dom kot kosmatinec Ezev. Denee ee mi toži po njem. Z Bogom!" Mana je sedle ne molzni stolček In pozabile ne boljo besedo is cerkve, ko je mislile na Suho reber, ne Aleno, ne pelo m ne ved evojo otroško edlnščino. ki jo je obudU k življenju Tevž Tevl je bil možbeoeda Dobil je delo. s delom zaslužek pa je Driiel ob tednu In vse razodel Meni. In spet je prišel ob tednu. neto po dvakrat, po trikrat ne teden Mane ,mu nI bila škr-ta: koeec mesa. kolešček štru- "Prijatelj, nič ae ne boj! Ml jo bomo ie UvoxW. naj nam bo Ha vlada na roko pri ukroteniu delavcev." " 1 ' 1 uliti .1 ■ ' ■ ■ . 1 1 ■ keljčka, kos pogače ga je čakal. Toda Tevž ni bil stanoviten samo v tem, da je prihajal; bil je tudi stanoviten, da se je Vsake nedelje opil, kot bi bilo pribito. Često je prikolovrati? v hlev na trdo noč ob nedeljah. Mana ga je obsula z nauki, mu opisala smrt in pogubljenje tako živo, da je obupan zadremal na kupu sena in prenočil v hlevu. Nekoč pa se je opogumil in ji razodel: "Mana, tega si kriva ti." "Križ božji, jaz?" "Ti." "Zakaj?" "Ko nimem žene." Tevž ji je pogledal v oči. Mane jih je sramežljivo povesila. "Viš, zato nimam reda, nimam doma, nimam njkogar in sem takle potikač in'v pijanec.—Vzemi me .. Spet jo je pogledal in umolknil. •Tevž, pijan si in jih klatiš, da sa.-n ne veš, kakšne. Pojdi in se prespi." "Grem, ampak ne spat. Pit— pit—pit, Mana, da ve£—pit—pit —pit! Hudirja, kaj pa hočem drugega." "Nikar!" "Nalašč!" • * In je šel. Do petka ga ni4ilo več na iz-pregled. Mano Je skrbelo, kakor še nikoli za uifcogar. "Če se je opil in pobil? *Če se je stepel? Če so ga zaprli? Če je -«e- kam zagazil in—umrl! Oh!" Mano je zaskelelo pri srcu. Muka so ji bili tisti dnevi in solze so ji silile v oči. (Dalje prihodnjič) Razni mali oglasi ŽENSKE l ste bile upaakmo t vojni induatrtjl AU glodale m dmlo? TELEFON KOMPANIJA BABI HIŠNICE (JANITRESSES) Ženske v vseh za čiščenje delih mesta od 5:30 pop. do 12. ure ponoči ■■ki^ tudi POMAGALKE V JEDILNICI Oglasite se v uposlovalnem uradu ze ženske ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY v pritličja 309 W. Washington |L CHICAGO AGITIRAJTE ZA PBOOVETO 100 GIRLS 100 NEEDED FOR THE FOLLOWING POSITIONS) Wirers - Solderers - Assemblers - Cablers Inspectors - Coil Winders OOOb PAY STEADY OCCUPATIONS EXCELLENT WORKING CONDITIONS DONT WAIT! - APPLY TODAY! HALL{CRAFTERS RADIO CO. 2811 INDIANA AVENUE KUHARSKA KNJIGA: Recipes of All Nations RECEPTI VSEH NARODOV «OVA IZDAJA ATAME SEDAJ »3.00 —► Kaj!** Je trdo Il r.e tadle Jedke Te knjiga flftrk ,j ki Se intmg 821 strsjii^ Jedcu; ponekod pe kuhanje izpopolniti. led one. ki e navadi. hočejo v njem zanimajo čimbolj izvežfaet! in 'Happy New Year' To All FROM DlL. KRUEGER 111 West Washington Street Real Estate Mortgages Insurance Phone - Central 5225 Razni mtli ogrlasi LAUNDRY WOMEN for breaking table. Wages to start 60c per hour. Can earn when experienced up to 85c per hour. Apply ARCHER LAUNDRY CO. _3867 Archer Ave._r SPEAKER VOICE COIL WINDERS and ASSEMBLERS Pull Time - Steady - Top pay Apply days or evenings 2147 N. Talman BRU 6939 < FREIGHT HANDLERS 90c Per Hour Apply HAYER FREIGHT UNES 2432 So. Canal fH EXPERIENCED SHIRT PRESS OPERATORS SHIRT CHECKERS and CURTAIN FINISHER S LEADER LAUNDRY 1633 West 43 St * Razni mali oglati 50.00 reward you know someone who has a good car for sale or sell me your car for an unusually high price. Call Seeley 0607 or after 6PM call VINcennes 3901 YOUNG WOMAN for Mailing Room and general . Office work PRICE WATERHOUSE & CO. 33 N. La Salle Street FRANKLIN 8080 WOMEN and GIRLS for shipping department Sorters Experience not necessary Easy and clean work Alter 6 months paid vacation DOWST MFG. CO. 4537 FULTON ST. 3030 Look to the future — TYPIST and FILE GIRLS Pleasant surroundings. Lass than 40 hour week. HospitsHtatx» pits. Employees club and other benefits, o Permanent. Apply Frad C. Colburn or C. A. Cole AMERICAN ASSOCIATED INSURANCE COMPANIES ____175 W. Jackson BlvcL—Wab. 5900 GIRLS for light assembly; steady work and nice shop conditions. MILK BOTTLE CO^ S. E. cor. Weed-Sheffield, block south of North Ave. EXPERIENCED OPERATORS WANTED SORTERS and DRAPERS e STEADY WORZ O HIGHEST PAY EXCELLENT WORKING CONDITIONS FRANKLIN DRESS CO. 325 W. JACKSON BLVD^-10th Floor Naročite pri MEN URGENTLY NEEDED DIE MAKERS Several expert Die Makers thoroughly familiar with high grsds progressive type tools. MACHINISTS High grade machinists. capable of constructing new machinery, overhauling and rebuilding machines such aa Auto-Screw. Milling. Lathes, and Grinders. ENGINE LATHE OPERATORS Tool room experience end able to work to close tolersncss on moulding dies, form tools, work gagas, and etc. Understanding o! intricate aaaembly blueprints eoeential. MILLING MACHINE OPERATORS For tool room work. Must be able to maintain close tolsrsoc* on Jiga and fixtures, punches and diaa. moulding die and dis cast die details. SURFACE GRINDER OPERATORS Pracido* surface grinder operators, capable of grinding Intrics» forma on aplit dies, gagea. essd form tools to • close tolersnct from tool drawings. Must kave e working knowledge of shop trigonometry and use of precision measuring equipment CYLINDRICAL GRINDER OPERATORS Highly experienced precision cylindrical grinder operators ini»m*l and external, capable of grinding high grade form tools, dies gagea to clooo tolerance. Familiar with intricate blueprint DIE CAST AND MOULDING DIE MAKERS Qualified to do expert moulding dies and die cast work of tb* highest caliber. Experience to of the utmost importance. I— -————— p »-■" (.x^vriMC* »■ OI MBV — »— — KNJIGAMI SLOVENK! PUBUSHIN6 CO. E u/rCTFDii n CfTBIf tM Waat Utk StrMt >n York IL M. T. G t»Ö 1 LKW tLJil I AlV 2äRD PLACE A CICERO AVENUE