216 Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju.
Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju *
Dr. Pajnič Edvard.
Razpravlja se ne le o nauku glede pravnih sredstev v širjem pomenu besede, kjer gre za preizkus sodnih odločb, povzročen od prizadetih oseb, temveč tudi o onih, dasi manj številnih primerih, kjer se izvrši tak preizkus tako rekoč uradoma, brez vsake pobude drugih, izven sodišč stoječih oseb.
Pojem in opredelitev pravnih sredstev vobče.
Vsem pravnim sredstvom je skupno, da naj se izvrši preizkus sodne odločbe v tem pravcu, da se z n o v o odločbo spremeni ah razveljavi posredno ah neposredno pobijana prvotno izdana odločba. Gre pa tu ne le za pravna sredstva zoper sodbe, temveč tudi za pravna sredstva zoper druge sodne odločbe in odloča o njih ne le sodišče višje stopnje, temveč cesto celo isto sodišče v istem ali drugem sestavu.'
Zanimiv je dalje razloček med rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi. S prvimi se pobijajo odločbe, preden so postale pravnomočne. Radi tega preprečujejo začasno prav* nomočnost ali odlože nje nastop na poznejši čas po rešitvi dotičnega pravnega sredstva. Izredna pravna sredstva se pa ali obračajo zoper že pravnomočne odločbe ah pa njena pravnomočnost vsaj ne zabranjuje, da bi se vložilo pravno sredstvo.
Po pravkar povedanem ne bi bilo prav za prav govoriti o pravnem sredstvu pri ugovoru zoper obtožnico, ki jo je vložil državni ali zasebni tožilec. Pa tudi tukaj noče ugos vomik toliko pobijati obtožnico kot tako, preprečiti hoče
* Pri tej razpravi je seveda v misel vzet zakon o sodnem kazenskem postcpniku z dne 16. februarja 1929, SI. Nov. od 23. februarja 1929, šte» vilka 45/XX, Ur. 1. št. 432/29. Pri navajanju določb novih kazenskoprav« nih zakonov se rabijo kratice »k. p.« (kazenski postopnik) in »k. z.« (kazenski zakonik), a zakon od 16. februarja 1929, SI. Nov. od 26. febru« arja 1929, št. 47/XXI, Ur. 1. št. 311/29 je označen na kratko kot »uvodni zakon h k. z. in k. p.«, dasi se sam nazivlje kot »zakon, s katerim se uve« Ijavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem pošto« panju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti«.
' Teorija govori v primerih, kjer ne odloča o pravnem sredstvu sodišče, kojega odločba se pobija (iudex a quo), temveč sodišče višje stop» nje, (iudex ad quem) o pravnih sredstvih z devolutivnim vplivom.
Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. 217
marveč, da nastane pred določenim sodiščem zanj neugodni pravdni položaj z določenimi posledicami (§ 211 k. p.). Sicer sta pa poslovanje in rešitev apelacijskega sodišča prav taka, kadar se pravkar obtoženi obdolženec le pritoži zoper pre= iskovalni zapor, odrejen na podlagi predloga, stavljenega v obtožnici (§ 205, odst. IV. k. pr.). V tem smislu torej sma= tramo v nasprotju z dosedanjo teorijo^ tudi ugovor zoper obtožnico, prav tako kakor v postopanju po zakonu o tisku pritožbo zoper odredbo po čl. 84, z. o. t. kot pravno sredstvo svoje vrste.
V XX. poglavju (§§ 324—371 k. p.) govori kazenski po= stopnik predvsem o rednih pravnih sredstvih (§ 326, od= stavek I. k. p.) in prišteva sem pritožbo (§§ 328—331 k. p.), p r i z i v zoper sodbe okrožnega kot zbornega sodišča (§§ 332—334 k. p.), revizijo zoper sodbe iste vrste (§§ 335 do 353 k. p.). Od pravkar omenjenega priziva je ločiti strogo p r i z i v (takozvani polni p.) zoper sodbe sreskih sodišč in sodnika poedinca pred okrožnim sodiščem (§ 390 nasl. k. p.)
V XX. poglavju govori kazenski postopnik še o prošnji za postavitev v prejšnjistan (§ 326 k. p.) pri za= mudi roka za priglasitev priziva ali revizije. Prav tako se pa nazivlje tudi pravno sredstvo, ki gre osebi, obsojeni v odsot« nosti po sreskem sodišču ali sodniku poedincu okrožnega sodišča (§ 391 k. p.).
Izredno pravno sredstvo je obnova kfizenskega posto= panja (§§ 359—371 in 411 k. p.). Pravilom o postopanju pri reviziji so priključeni predpisi o rešitvah kasacijskega sodišča izrednega značaja po §§ 354 in 355 k. p. Tem pa sledi še vpis postopanja o zahtevku za zaščito z a k o n a (§§ 357—358 k. p.).
Glede vseh gori naštetih pravnih sredstev je predvsem reči, da nima pogrešen naziv vloženega pravnega sredstva nobenega vpliva na zakonito poslovanje o njem (§ 325, odst. II. k. p.). Pravtako tudi ni treba navajati dotično so= dišče, ki naj reši po zakonu vloženo pravno sredstvo.
O pravnih sredstvih in njim sorodnih napravah po do= ločbah kazensko postopnega reda, veljavnega pri nas do 1. januarja 1930 in omejeno ter izjemoma še nadalje glede kaznivih dejanj, storjenih pred navedenim rokom, skoraj ne
» Tako Amschl, Anw. des Strafverf. L, str. 96; Lohsing (Sistem, avstr. kpr.) § 81; Markovič dr. Boža: Udžbenik sod. kriv. post. 1930: § 85. str. 477. Sicer tudi § 84, odst. 11., k. p. razločuje med pravnimi sredstvi na eni in ugovorom zoper obtožnico na drugi strani.
¦2 8 Preizkus sodnih odločb v kazenskem positopanju.
velja več govoriti;' Dotični predpisi bodo pač še nekaj časa oitali v moči v postopanju radi prekrškov (istupov) po zas konu o začasnem podaljšanju veljave zakonitih predpisov o kaznovanju prekrškov." Po čl. 10. uvod. zak. k. k. z. in k. p. ostanejo še dalje (po 1. jan. 1930) v moči predpisi o kazen^ skem postopku po zakonu o tisku,' torej tudi o uporabi pravnih sredstev, kakor jo urejuje ta zakon. Seveda je glede čl. 95. zak. o tisku izostala pripomba, da je treba uporabljati sedaj po 1. januarju 1930 poleg posebnih predpisov zakona o tisku le določbe novega kazenskega pošto p« nika, kolikor seveda določbam zakona o tisku ne naspro= tujejo. Zakonodajec pač ni mogel nameravati, da obdrži poleg posebnih procesualnih predpisov zakona o tisku v veljavi določbe kazenskih postopnikov različnih pravnih področij v naši državi tudi še po 1. januarju 1930, Na tem mestu bodi poudarjeno, da je stvarna pristojnost na prvi stopnji za preiskavo ter presojo kaznivih dejanj po zakonu o tisku kakor tudi za odločitev o pravnih sredstvih na višji stopnji urejena sedaj le po predpisih novega kazenskega postopnika, ki po gornjih izvajanjih (čl. 95., odst. II. zakona o tisku) dopolnjujejo splošne določbe čl. 73 in 90 zakona o tisku.
Zadržni (suspenzivni) učinek radi preizkusa sodne odločbe v kazenski stvari, povzročen po pravnem sredstvu, nastopi redoma, če se pobija pravočasno sodba prve stopnje z revizijo ali tudi s prizivom, ki se ne obrača zgolj zoper odmero kazni ali tudi le zoper izrečene očuvalne odredbe." Prijava revizije zoper sodbo okrožnega kot zbor^ nega sodišča in pravtako vloženi priziv zoper sodbe sodnika poedinca zadržujeta pač izvršitev te sodbe, vendar ne za= držujeta ne revizija, ne priziv izpust oproščenega obdolžen^ ca iz pripora ali preiskovalnega zapora (§§ 3.39., odst. II., 394. odst. III., 412., 413 odst. I. k. p.). Nasproti temu pa
= Glej čl. n zak. 16. feb. 1929 SI. Nov. 26, feb. 1929 št. 47/XXl, l'r. 1. 311/29.
¦ Zak. od 31. decembra 192';, št. 107.27«, .SI. Nov. od 31. decembra 1929 št. 307/CXXXr. Prim. Dolenc dr. M.: »Sedanje pravno stanje glede kaznovanja prekrškov, prejšnjih prestopkov^ — SI. Pravnik št. 1—2/1930.
Zak. o tisku od 6. avgusta 1925 SI. N. od 8. avgusta št. 179/XXX1X, L'r. 1. št. 272/25 z izmenjavami in dopolnitvami od 6. jan. 1929 Si. N. od 6. jan. 1929 ozir. 11. jan, 1929 št. 9/IV.
• V teh primerih more obsojenec nastopiti naloženo kazen na pro= stosti (§§ 324., odst. V., 333., odst. III., 394. odst. TII. k. p.)
Preizkus sodnih odločb v kaKcnskem postopanju. 219
izvršitve sodbe ne zadržuje prošnja za postavitev v prejšnji stan, ker je bila zamujena pravočasna priglasitev pravnih sredstev priziva ter revizije in sicer tako dolgo ne, dokler ni tej prošnji na višji stopnji ugodeno. A prvo sodišče, ki mu je bila taka prošnja podana, sme v posameznem primeru po uvaževanju vseh okolnosti odrediti, da se z izvršitvijo počaka (§ 326., odst. V. k. p.).
Zoper rešitev okrožnega sodišča, s katero je zavrnilo revizijo iz kateregakoh razloga po § 341. k. p. (št. 1 — 3) je dopustna pritožba v roku treh dni, ki jo reši kasacijsko sodišče. A ta pritožba zadržuje le tedaj izvršitev sodbe, če smatra prvo sodišče kot potrebno, da se izvršitev zadrži.
Početek izvršitve kazni na prostosti, izrečene s prvo sodbo, utegne biti zadržan po okolnostih, neodvisnih od obsojenčeve volje, zlasti radi tega, ker so pravno sredstvo zanj uporabile osebe, v to opravičene tudi zoper njegovo voljo. Upravičeno je torej, da se všteje medtem prestani zapor — od priglasitve do odločbe o vloženem pravnem sredstvu — v kazen na prostosti. Prav to velja, če je imelo pravno sredstvo, uporabljeno v obsojenčevo korist, vsaj delni uspeh glede krivde, kazni ali tudi v primerih, ko pride po razveljavljeni prvi sodbi po §§ 354. in 355. k. p. do nove sodbe (§ 420., odst. II. k. p.).
Kar na splošno določa § 330., odst. III. k. p. o pritožbi, da zadržuje izvršitev pobijane odločbe le v primerih, kjer to zakon izrecno odreja. Tudi tukaj more iz tehtnih vzrokov izvršitev pobijane rešitve ali odredbe zadržati^ sodnik ali sodišče, čigar rešitev je pobijana in pravtako tudi sodišče, ki o pritožbi odloča. Navzlic temu splošnemu predpisu (§ 3.30 odst. III. k. p.), poudarja zakon mestoma še posebej," da celo vložena pritožba ne zadrži izvršitve. V takih primerih tudi sodišča ne smejo uporabiti gori opisanega pooblaščenja.
Redki so primeri, kjer določa kazenski postopnik, da je treba počakati z izvršitvijo pobijane odločbe ob preizkusu sodne odločbe, povzročenem "po pritožbi ali tudi brez nje; o tem govorimo še pozneje."
Po § 368., odst. I. k. p. ne zadrži, niti ne prekine izvršitve že pravnomočne sodbe tudi že dopuščena obnova kazen^
' Slično je prepuščeno sodišču v § 412., odst. II. k. p., da počaka z izvršitvijo.
" Prim. §§ 139., odst. VI., 450., odst. III. k. p.
"Glej posebno §§ 107, odst. IV., 163, 164, 186, 231, odst. 11. in 233 z. stav., 422 k. p. j s .. .'¦
210 PreiizJcus sodnih odločb v kazenskem postopanju.
" Prim. § 338., odst. VI. k. p., po katerem je celo oproščeni obto> ženec opravičen k reviziji pod določnimi pogoji, — če gre za kršitve formalne narave po § 336., št. 1 in 2 k. p. in je oprostitev izrečena radi okolnosti, ki izključujejo krivdo ali ukinjajo kaznivost obtoženčevo.
" A. Zak. o državnem tožilstvu od 21. marca 1929 št. 23.181 SI. N. od 28. marca 1929 št. 73/XXIX. (§ 4 tega zaikona — § 45 k. p. — govori o krajevni pristojnosti drž. tožilstva in o reševanju kompetenčnih kon^ fliktov med njimi.)
B. Uredba ministrstva pravde o poslovnem redu za državna tožil« stva z dne 21. nov. 1929 br. 94.230 SI. Nov. od 5. dec. 1929 št. 286.
skega postopanja, še manj pa seveda stavljeni predlog na tako obnovo. Pa tudi tukaj sme za rešitev predloga pristojno sodišče, čim je osnovanega naziranja, da utegne priti do razveljave prejšnje sodbe, odrediti, da se izvršitev te sodbe ali odgodi ali pa za sedaj ukine in to tudi glede zasebno* pravnih zahtevkov ali stroškov kazenskega postopanja.
Uporaba pravnih sredstev.
Do uporabe pravnih sredstev so upravičeni vobče oni, ki so prizadeti v zanje neugodnem smislu po sodni odločbi, ki se sme pobijati s pravnim sredstvom. Seveda so podane tu izjeme." Splošno pravilo § 324. k. p. predpisuje, da morejo uporabljati po zakonu dopuščena pravna sredstva zgolj stranke, kolikor zakon ne daje izrecno te pravice tudi drugim osebam, o čemer govorimo še nižje. Osebo, ki upo= rabi pravno sredstvo (pritožbo, revizijo, priziv) nazivlje za; kon (§ 6. k. p.) p r i t o ž i 1 c a.
Strankam v kazenskem postopanju je treba prištevati tožilca in obdolženca.
Kot tožilci prihajajo v poštev državni tožilec, zasebni tožilec in zasebni udeleženec kot tožilec.
Najširša je vloga državnega tožilca kot pritožil* ca." Državni tožilec (njemu podrejeni namestnik, vršilec dolžnosti državnega tožilca) uporablja pravna sredstva v primerih, kjer jih zakon njemu dopušča in pa glede vseh sodnih odločb, o katerih se mu zdi, da niso izdane po zakonu (§ 39., toč. 5. k. p.). On vobče skrbi med vsem postopanjem, da se vsaka nepravilnost odstrani in da se prepreči tudi vsako zavlačevanje. Že tukaj je treba pripomniti, da je državni tožilec pri okrožnem sodišču službeno neposredno podrejen višjemu državnemu tožilcu, ta pa neposredno mi«
Preiiizkus sodnih odlo6b v kazenskem postopanju. 221
nistru pravde.'' Sodišče nima nobene pravice, da posega kakorkoli korektivno v delokrog državnega tožilca. Če za* stopnik državnega tožilca med glavno razpravo kakorkoli moti red, ga pač sme predsednik opominjati, a če opomin ne zaleže, preostaja predsedniku le, da prekine razpravo in se obrne do neposrednega starejšine drž. tožilstva v to svrho, da ta odredi drugega zastopnika obtožbe (§ 232. k. p.).
Državni tožilec, ki pred vsako sodno odločbo izven glavne razprave, kolikor zakon nič drugega ne odreja, izjavi pismeno ali ustno svoje mnenje (§§ 43., odst. I. in 74., odsr. III. k. p.) ima v to svrho pravico, da prisostvuje sejam. Svoje mnenje oddaja in stavlja morda predloge državni tožilec, potem, ko je obrazložil poročevalec svoje mnenje in pred* log." Celo tedaj, kadar ni v zakonu o sodnem kazenskem postopanju ali s katerim drugim zakonom posebej predpisa* no, morajo sodišča pri odločitvah o predmetih javnega interesa dati priliko državnemu tožilstvu, da se izjavi, ali stavi svoje predloge (§ 5., odst. II. zak. o drž. tož.), preden odločijo. Predlog na poizvedbe in uvedbo preiskave stavlja državni tožilec vedno pismeno." Prilika bo še pozneje opo* zarjati na to, kako se priobčujejo spisi in odločbe državnemu tožilcu," in pravtako na pravico, da vsak čas pregleda ka* ženske spise."
Državni tožilec utegne nastopati kot pritožilec v obdol* ženčevo korist celo pri postopanju zaradi kaznivih dejanj, ki se ne preganjajo na njegovo obtožbo (§ 324., odst. II. k. p.). Ob priliki kateregakoli pravnega sredstva tožilčevega (ni mišljen zgolj državni tožilec) v obdolženčevo škodo, je moči sodno odločbo razveljaviti ali predrugačiti tudi v ob* dolženčevo korist, to pa seveda ne po mili volji sodišča, marveč le iz zakonitih razlogov, ki se morajo uradoma upo* števati. Državni tožilec je zlasti dolžan, da nastopa tudi še po pravnomočnosti sodbe v obsojenčevo korist, čim zve za dejstva in okolnosti, po katerih  bi se utegnilo kazensko
Državni tožilec pri državnem sodišču za zaščito države je pod neposrednim nadzorom ministra pravde (čl. 9 uredbe o izvršitvi zakona o državnem sodišču za zaščito države od 4. jan. 1930 št. 1890).
" Prim. §§ 43 odst. II., 283, 74 odst. III., 98 predz. odst. k. p.; §§ 120 ur. o. p. r. z. kaz. sod. in 6 ur. o. p. r. z. drž. tož. " §§ 11, 16, 17 u. o. p. r. z. drž. tož.
§§ 80, 333, odst. I., 379, 394 ost. H. k. p. in § 32 ur. o. p. r. z. drž. tož.
" § 54 ur. o. p. r. z. drž. tož.
15
222 Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju.
" Zahtevek za zaščito zakona učinkuje včasih sicer prav kakor pravno sredstvo, vendar z njim ni istovetno. Višji državni tožilec ni» kakor ni vezan, da vpošlje mnenje državnega tožilca o takem primeru vrhovnemu državnemu tožilcu. Drugače je, če je dal minister pravde nalog za poročilo. Temu se mora v tem pogledu pokoravati vrhovni to« žilec. Stranke ali prizadete osebe imajo včasih največji interes na tem, da se pokrene tak zahtevek za zaščito zakona. Ce noče državni tožilec vstreči na to mereči pobudi prizadete stranke, se mora ta oseba pritožiti na višjega državnega tožilca, zoper podobno odločitev slednjega ali vr« hovnega državnega tožilca pa na ministrstvo pravde, dasi teh pritožb ne urejuje neposredno kazenski postopnik (§ 50 odst. II. k. p.).
» §§ 40, 41 k. p., §§ 2 toč. 3, 10 odst. III., 12, 14 in 15 zak. o drž. to» žilstvu; § 68 ur. o. p. r. z. drž. tož. — Glej tudi §§ 342 odst. II., 344 odst. II. in III., 345 odst. I., 346 ost. L, 347 odst. I. in VL, 348 odst. IV., .354 odst. I. in II., 355, 357 nasl. k. p.
postopanje obnoviti (§§ 362., 363., odst. II. k. p.). Državni tožilci so dolžni, da prijavijo višjemu državnemu tožilcu vse primere že pravnomočnih kazenskih obločb, o katerih menijo, da je prekršen zakon (§ 41. k. p.). No pobuda za tako poročilo utegne prav cesto prihajati od druge prizadete osebe, o čemer govorimo še pozneje.^'
Glede uporabe pravnih sredstev niso državnemu tožilcu stavljene v zakonu posebne meje. Na izjemo glede priziva aH pritožbe o stroških kazenskega postopanja opozarja do* ločba § 322., odst. IV. k. p.
Področje višjega državnega tožilca in vrhovnega držav* nega tožilca je opredeljeno v §§ 40. do 42. k. p. Oba sodelu* jeta o priliki odločb pri apelacijskem in kasacijskem sodišču slično kakor državni tožilec pri okrožnem sodišču. Državni tožilec kot pritožilec mora (§ 54. ur. o. p. r. z. drž. tož.) oskrbeti za višjega državnega tožilca prepis priziva, a za vrhovnega državnega tožilca prepis vložene revizije. Področje vrhovnega državnega tožilca je v kazenskem postopniku natančno označeno," vendar sledi iz vsega, da državna tožilstva (višja in ona pri okrožnih so* diščih) vrhovnemu državnemu tožilcu niso podrejena. Ne more torej na svojo roko vrhovni državni tožilec umakniti pravno sredstvo, ki ga je uporabil državni tožilec. Pravtako vrhovni državni tožilec ne more dati državnemu tožilcu naloga, da umakne prijavljeno pravno sredstvo. Pač pa sme vrhovni državni tožilec opozoriti državnega tožilca na to, da bi bilo umestno umakniti pravno sredstvo, ki n. pr. ne kaže, da bo uspešno. Sicer se pa mora vrhovni državni
Proizikus sodiiiih cdloičib v kazenskem postopanju. 223
tožilec obrniti na ministra pravde, da doseže ukrep proti državnemu tožilcu.
Državni tožilec more, kjer to zahteva javni interes, za* sebnega tožilca na prošnjo zastopati ne le pri glavni razpravi (§§ 51., odst. III. in 386., 401., odst. II. k. p.), marveč, če je v to izrecno pooblaščen, tudi uporabljati zanj pravna sredstva.
Zasebni tožilec in zasebni udeleženec kot tožilec nastopata kot pritožilca prav slično kakor državni tožilec. Celo zasebni udeleženec kot tožilec ima bistveno iste pravice kakor državni kot prvotni tožilec (§ 54. k. p.) in sme po § 324. k. p. uporabljati ista pravna sredstva, a ni dolžan, da postopa pri tem tudi v obdolženčevo korist. To se pokaže zlasti tudi pri zahtevku na obnovo kazenskega postopanja; zasebni tožilec in zasebni udeleženec kot tožilec sta »upravičen a« tožilca po § 361. k. p. Seveda govori § 364. k. p. zgolj o državnem aH zasebnem tožilcu, a § 365. k. p. celo le o državnem tožilcu. Državni tožilec more v vsakem stanju kazenske pravde nadomestiti zasebnega udeleženca kot tožilca ter prevzeti pregon in zastopanje obtožbe (§ 56. k. p.). To pač znači, da je tak prevzem uloge zasebnega udeleženca kot tožilca mogoč le do sodbe prve stopnje, ne pa več pozneje.
Najobsežnejše so pravice obdolženca v postopanju o pravnih sredstvih. Obdolženca (osumljenca, obsojenca) mora sodišče bodisi ustno, bodisi o priliki pismenih rešitev poučiti o njegovi pravici, da uporabi pravna sredstva, dasi ni to v zakonu vsikdar posebej naročeno (§ 3. k. p.)'°. Vobče smejo za obdolženca tudi druge osebe uporabiti pravna sredstva. Pred vsemi njegov branilec, in sicer brez posebne pooblastitve v to svrho. Vendar pa branilec ne sme vlagati pravnih sredstev zoper obdolženčevo voljo, razen v primeru, če je obdolženec maloleten (§ 324., odsta* vek III. k. p.). Za maloletnega obdolženca sme pravna sred* stva uporabljati neomejeno njegov zakoniti zastop* n i k. Posebej je še poudarjati, da morejo v obdolženčevo korist uporabiti pravna sredstva zoper sodbo zakonski drug in obdolženčevi sorodniki v premi črti navzgor in navzdol brez posebne pooblastitve v to (§ 324., odst. IV. k. p.). Pri tem smejo zoper obdolženčevo voljo ravnati tu imeno* vani le tedaj, če obdolženec ni maloleten. Omenjene osebe morejo celo po obsojenčevi smrti v njegovo korist pred*
" Prim. §§ 204 odst. II., 288 odst. II. k. p.
15*
224 Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju.
lagati obnovo kazenskega postopanja in pa tudi nadaljevati obnovno postopanje, če je po stavljenem zahtevku na obno* vo obsojeni umrl (§ 363., odst. I. k. p.). V primerih, ko se je pravnega sredstva zoper sodbo poprijela druga oseba, a je obdolženec v zaporu, mora biti poučen o tem, da se po priglasitvi pravnega sredstva zadržava izvršitev sodbe, če ne gre zgolj za priziv glede mere kazni. Tak pouk se pa opusti, če ni dvomiti o pristanku obdolženca za vložitev pravnega sredstva (§ 324., odst. V. k. p.).
Imamo pa tudi pravna sredstva, ki jih sme vlagati le obdolženec sam ali pa zanj njegov branilec n. pr. ugovor zoper obtožnico. Tudi ob zamudi roka za prijavo priziva ali revizije je le na prošnjo obdolženca samega mo* goče dovoliti postavitev v prejšnji stan pod pogoji, nave* denimi v § 326. k. p.
Po § 126., odst. II. k. p. se zatvorjenemu ali pritvorje* nemu nikdar ne sme zabraniti, da odpošlje prošnjo ali kakr* šnokoli pravno sredstvo višjim oblastem (glej tudi § 66., odst. II. ur. o. p. r. z. k. s.). Obsojeni, ki služi kazen na prostosti, se seveda sme pritoževati na upravo zavoda, ob izvestnih pogojih tudi neposredno poverjeniku ministrstva pravde, ki je bil odposlan, da pregleduje zavod (§ 58. zak. o izvr. kaz. n. prost.).
Tudi soobtožencem (soobdolžencem), ki niso vložih priziva radi kazni, utegne priti v dobro priziv onega obto« ženfa, ki mu višje sodišče zniža kazen iz razlogov, ki bi prišli tudi drugim soobtožencem v prid. Podobno velja glede revizije ali priziva (popolnega), ki jih niso podali vsi obto» ženci skupno."'
Od drugih oseb, ki morejo uporabiti pravna sredstva, je omeniti najprej zasebnega udeleženca. Toda njegove pravice so v tem pogledu precej omejene (§§ 302., 332., odst. III. in 394., odst. I. k. p.).
Pravno sredstvo (pritožbo) imajo za svojo osebo včasih tudi branilci ali drugi pravni zastopniki, kadar jim je bilo po § 231. z. stav. k. p. naloženo povračilo stroškov pi eložene ah Prekinjene razprave (§ 233. k. p.). Ceste so tudi pritožbe zastopnikov radi odmere zastopniških stroškov v razmerju do lastne stranke (§§ 322., 323. k. p.).
§§ 334 odst. IV., 352 odst. V., 408 odst. II. k. p. Ni pa slične določbe v § 399 k. p., vendar je smatrati, da velja § 334 odst. IV. k. p. tudi tukaj.
Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. 225
Osebe, ki jim je bilo naloženo povračilo stroškov ka= ženskega postopanja (§ 311., toč. 3. in 4. k. p.) izven sodbe ali v njej ali izdano naročilo, ki dira v njih interesni krog (n. pr. §§ 143. odst. III., 149. k. p. itd.), nadalje priče in izvedenci, glede njim odmerjenih pristojbin ali glede njim naloženih redovnih kazni, stroškov, prisilnih odredb, se smejo pritoževati zoper rešitve pravkar navedene vse« bine.='
Cesto se primeri, da prepusti sodnik, ki bi moral izdati odredbo ali rešitev, uradoma ob pogojih odločitev zbor« nemu sodišču prve stopnje. Tako utegne odpasti možnost, da zborno sodišče prve stopnje odloči kot pritožna instanca (§ 11., toč. 1. k. p.). Zborno sodišče odloča n. pr. ob neso« glasju tožilca s preiskovalnim sodnikom (§§ 98., odst. IV., 101., 109., odst. IV., 130., odst. in 203. k. p.). Taka odločitev je obvezna v korist prizadetemu ob naložitvi disciplinske ka:zni (§ 107., odst. IV. k. p.) in pri ukrenitVi pripora ah pre« iskovalnega zapora, če dotični obdolženec opusti pritožbo (§§ 117., 119. k. p.). Podobni primeri nastanejo v razmerju med predsednikom senata in senatom samim (n. pr. §§ 218., 220., 228., 257. k. p.). Pomembno je še posebej v primerih, ki se tičejo odloga za nastop kazni, omilitve kazni ali po« milostitve (§§ 418., 430., 432. k. p.), da predloži prva stopnja le tedaj stvar v rešitev apelacijskemu sodišču, če meni, da bi bilo ustreči prošnji, mereči na to, da se doseže katera izmed omenjenih ugodnosti, sicer pa sme prva stopnja tako prošnjo že sama končno zavrniti. Pri sporih radi pristojnosti med dvema sodiščema, najsi sta že odločili o svoji pristojnosti pritrdilno ali ne, predloži spise eno teh v odločitev za rešitev pristojnemu prvemu sodišču.
Odreka pravnemu sredstvu in odstop od njega (§ 325., odst. III. in IV. k. p.).
Kdor ima pravico, da uporabi pravno sredstvo, se mu sme odreči, preden poteče rok, če je pa pravno sredstvo že bilo prijavljeno, sme pritožilec odstopiti pismeno ali ustno od njega. Kdor se jc odrekel aH odstopil, tega ne more več preklicati. Za tak pravni korak mora branilec imeti posebno pooblastilo. Važna je nadaljnja določba, da more pritožilec odstopiti od pravnega sredstva, o katerem odloči sodišče na ustni razpravi, po nje p r i č e t k u zgolj z nasprotnikovim pristankom. Tu je treba opozoriti, da prične ustna razprava
'1 §§ 315, 316 in 323 odst. II. in III. k. p.: §§ 163, 164, 186 k. p.; S 238 odst. III. k. p.
226 Preiiz,kus sodnih odločib v kazenskem positopanju.
-2 Da je moči odstopiti od pravnega sredstva utegne imeti svoj poseben pomen pri obdolženčevem prizivu, izjavljenem zoper sodbo sreskega sodišča. Če vidi okrožno kot prizivno sodišče, da sreski sodnik ni stvarno pristojen (§§ 336 št. 7 v zvezi s § 393 št. 2 k. p.) in da je n. pr. sodil pomotoma o prestopku, o katerem bi moral soditi sodnik poedinec okrožnega sodišča, razveljavi na predlog državnega tožilca sodbo sreskega sodišča in ukrene, da se stvar odstopi pristoj« nemu sodniku poedincu. Kakor hitro je obdolženec pravočasno (pred pričetkom razprave!) odstopil od priziva, postane sodba sreskega sodišča pravnomočna. Obnova postopanja po § 365 toč. 3 in 411 k. p. ni potem več dopustna, še manj pa postopanje po § 359 toč. 3 k. p. §§ 33U odst. I., 333 odst. L, 339 odst. I. k. p.
O pravnem sredstvu (reviziji ali prizivu) šele s poročilom v to določenega sodnika poročevalca (§§ 348., odst. I. in 400., odst. I. k. p.).^^ Odpoved ali odstop imata kot posledico, da se smatra dotično pravno sredstvo kot nedopustno (§§ 334., odst. 1. in 341., štev. 1. k. p.).
Kraj in čas za priglasitev (vložitev, obrazložitev) pravnih
sredstev.
Priglasi se pravno sredstvo praviloma pri onem sodišču, ki je bilo izdalo pobijano odločbo (§ 325., odst. I. k. p.)." Izjemno se sme izročiti (priglasiti), ali tudi na zapisnik obrazložiti pravno sredstvo ali ugovor zoper obtožnico pri onem sreskem sodišču, ki je bilo za vročbo naprošeno. To mora v roku 24 ur (pa to je redovni rok brez nadaljnje sankcije) poslati priglasitev (obrazložitev) pristojnemu, to je v § 325., odst. I. k. p. imenovanem sodišču. Navidezno velja ta predpis (§ 84. k. p.) edino za primere, kjer je vročilo sresko sodišče samo, to je po svojih organih. Ne izpreminja zadnje navedeno dejstvo ničesar na pravici prizadetih strank, da pravna sredstva vlože ali jih podajo na zapisnik pri prav tem sreskem sodišču tudi tedaj, če je za vročitev naprošeno sresko sodišče rabilo pošto.
Prizadetim strankam, ne pa njih zastopnikom, bo po našem naziranju vselej priznati, da so pravilno pravočasno priglasile pravno sredstvo, ako so to storile pri sreskem sodišču svojega bivališča, namesto neposredno pri sodišču, ki je izdalo pobijano odločbo. Izvzeti so pa primeri, kjer je dotično sresko sodišče prav na onem kraju, kakor v § 325., odst. I. k. p. navedeno sodišče. Slednje utegne namreč pri sedanjih prometnih razmerah  večji  del rabiti za vročbo
Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. 227
2« § 84 zak. o. ured. red. sod. z dne 18. jan. 192i9., SI. X. 25. jan. 1929., št. 20/X in § 216 ur. o. p. r. z. k. s. 21. nov. 1929., št. 94.220, SI. Nov. 5. dec. 1929., št. 286/CXVT.
neposredno pošto, ne da bi se obračalo v tem cilju na sresko sodišče, kjer biva prizadeta stranka. Prav pogosto se zgodi, da pošljejo neuke stranke priporočeno po pošti pravna sredstva navzlic prejšnjemu pravilnemu pouku kar naravs nost onemu sodišču, ki naj odloči o tem pravnem sredstvu. To sodišče mora uradoma takoj (prim. § 84., odst. II. zad. stav. k. p.) dotično vlogo v nadaljnje poslovanje odstopiti za zdaj pristojnemu, to je v § 323., odst. I. k. p. navedenemu sodišču. O možni zamudi roka v tem primeru govorimo nižje.
Glede kraja in časa vložitve (priglasitve) pravnega sredstva pri sodišču navedenem v § 325., odst. I. k. p. (§ 84., odst. II. k. p.) veljajo deloma še dosedanji predpisi, ki tudi z bodočim poslovnim redom"' previdoma ne bodo bistveno .spremenjeni.
Opozoriti pa je treba še posebej, da sprejema po § 100. ur. o. p. r. z. k. s. izven uradnih ur vsakršne vloge, vezane na rok, torej posebno one, ki vsebujejo pravna sredstva v kazenskih stvareh, sodna pisarnica, vodilec vpisnika ali pa predsednik sodišča, odnosno starejšina, odnosno namest= niki le^teh. Dotična uradna oseba, ki sprejme tako vlogo, mora pripisati nanjo čas prejema.
Pritožilec more vložiti (priglasiti) pravno sredstvo s pošto in tudi brzojavno. Če rabi pošto, mora poslati vlogo s pravnim sredstvom priporočeno, ker sicer ni imeti, da je isti dan izročena sodišču (§ 86., odst. II. k. p.). Po § 86., odst. III. k. p. je dovoljeno, da se morejo pravna sredstva priglasiti sodišču tudi brzojavno. V §§ 27. do 29. ur. o. p. r. z. k. s. je predpisano, kako da je ravnati s takimi priglasitvami. Brzojavna priglasitev, o kateri se more tre« nutek oddaje uradno ugotoviti, se šteje kot enakovredna s priglasitvijo, oddano priporočeno na pošto (§ 86., odst. II. k. p.). To pa velja le za priglasitve pravnih sredstev, kjer ni po zakonu potrebna posebno predpisana vsebina. Strogo vzeto za priglasitve priziva ali revizije v kazen* skem postopniku ni predpisana točna vsebina, kajti glede reviziie je n. pr. v § 340. odst. I. k. p. rečeno. Ha rrora ali priglasitev ali pa šele obrazložitev vsebovati po* samic jasno in določno prekršitve zakona in dejstva vse*
228 Preizkus sodnih odločb v kazenskem positopanju.
bujoča zatrjevane nedostatke. Zato n i p o t r e b a, da bi se glede na določbo § 29. ur. o. p. r. z. k. s. pri brzojavni pri« glasitvi revizije podaljšal rok za priglasitev se z nadalj« njim rokom treh dni. Stvar je torej drugačna, kakor v primerih § 28. ur. o. p. r. z. k. s., kjer je moči po brzojavni priglasitvi kakšne druge vloge (n. pr. obtožnice: §§ 95., 202. k. p.) v roku treh dni le=to nadomestiti ali podati v pismeni obliki, da velja dotični procesualni korak, ki je bil brzojavno sicer pravočasen, pa ni bil podan v predpisani obliki, kot vložen v dotičnem zakonitem roku. Pač pa je moči odpraviti v § 341., toč. 3. k. p. omenjeni nedostatek (manjkajoči bra« nilčev podpis) na tam opisani način, aH pa kar branilec sam v roku treh dni vloži izjavo v potrebnih izdatkih, in se v tej izjavi sklicuje na brzojavno priglasitev. Obenem trdi branilec, da soglaša z brzojavno priglasitvijo (§ 29., odst. III. ur. o. p. r. z. k. s.). Tako postopanje seveda ne pomeni v § 28. ur. o. p. r. z. k. s. opisanega podaljšanja roka.
Roki in njih potek. Po § 326., odst. I. k. p. (§ 86., odst. II. k. p.) se morajo pravna sredstva priglasiti v rokih, ki jih odreja zakon. Pravna sredstva zoper sodbo se morajo v nadaljnjem zakonskem roku tudi še obrazložiti, če se ni zgodilo to takoj s priglasitvijo. Kako je to obrazložitev v poedinih primerih umeti, o tem govorimo še pozneje. Tu so mišljena takozvana redna pravna sredstva, predvsem pri« tožba, priziv vseh vrst in revizija, prav to velja tudi o ugo« voru zoper obtožnico. Ti roki se kot zakonski roki ne morejo podaljšati (§ 88. k. p.). To pravilo ni niti deloma ukinjeno z določbo, da se utegne pod dotičnimi pogoji obdolžencu, ki je bil zamudil rok za priglasitev revizije ali priziva, do« voliti na njegovo prošnjo postavitev v prejšnji stan (§§ 88. in 326., odst. II. do V. k. p.).
Važna je rešitev vprašanja, kako se določi trenutek, ko prične teči rok in kako trenutek, v katerem je rok po« tekel. Prvi trenutek se določa po priobčitvi dotične sodne odločbe, ki se utegne pobijati pozneje s pravnim sredstvom, z ustno razglasitvijo navzoči prizadeti osebi. Utrditi je treba tako priobčitev vedno v zapisniku (§ 79., odst. III. k. p.) in po potrebi označiti celo uro te priobčitve (§ 87., odst. II. k. p.)." Značilna je posebno razglasitev sodbe, ki se izvrši redoma takoj po posvetovanju senata, a se ta pri« občitev radi morebitnih zaprek sme napovedati šele v teku treh dni po končani razpravi, ter celo izjemoma iz tehtnih
N. pr. § 380, odst. L, toč. 3 in odst. H. k. p.
Preizkus sodnih odločb v kazenskem postopanju. 229
vzrokov v roku osmih dni (§§ 288., 289. k. p.)'" Pred sreskim -sodiščem se sme taka razglasitev odložiti iz tehtnih razlogov kvečjemu za 24 ur po zvrseni razpravi (§ 388., odst. I. k. p.). Pri tem je mogoče, da obtoženi izostane in če se mu po odredbi predsednika ne priobči ustno sodba po v to od> rejenem sodniku, je potrebno, da dobi v poverjenem pre* pisu sodbo v roke (§ 290. k. p.). V vseh tu omenjenih pri« merih je po priobčitvi stranke vprašati, če se zadovoljujejo s sodbo, a obtoženca je še posebej poučiti o tem, kakšna pravna sredstva da sme zoper sodbo uporabiti.
Sodbo v poverjenem prepisu dobi uradoma vročeno obdolženec, ki na c e 1 i razpravi ni bil navzoč (§§ 389., odst. IV., 391., 394. k. p.) in pravtako državni tožilec, če gre za oprostilno sodbo ali tako, s katero je bil obtožni zahtevek zavrnjen (§ 388., odst. III. k. p.). Te vročitve vplivajo na početek roka, določenega za priglasitev pravnih sredstev zoper sodbo (§ 394., odst. II. k. p.), kar pa za postopanje pred okrožnim kot zbornim sodiščem ne velja.
Sodbe zbornih sodišč se po priobčitvi z ustno razgla« sitvijo, po kateri teče rok za priglasitev priziva ali revizije, pritožilcu (če se ni to zgodilo po § 290. k. p. radi njegove odsotnosti ob razglasitvi) vročajo v prepisu vsekdar tudi brez izrecne zahteve. Le tedaj se vročitev ne odredi, če sta priziv ali revizija že ob priglasitvi bila obraz* ložena, ali se je bil vročitvi prepisa sodbe pritožilec odrekel (§§ 333., odst. L, 339., odst. I. k. p.).'' Za državnega tožilca kot pritožilca velja, da se mu priobči sodba s spisi vred v izvirniku, a na svojo izrecno zahtevo prejme tudi nje po« A^erjeni prepis (§ 80. k. p.). Če je pa priglašen priziv zoper sodbo sodnika poedinca (pri okrožnem ali sreskem sodišču), mora pritožilec (tudi državni tožilec) pred gorenjo prigla* sitvijo ali po njej zahtevati, da se mu vroči poverjeni prepis sodbe. Tukaj je tak zahtevek vprav pogoj, da se more "vložiti obrazložba priziva šele v osmih dneh po vročitvi pre* pisa sodbe. Seveda je treba tu opozoriti, da je utegnil pri* "tožilec (obdolženec, državni tožilec ali vršilec dolžnosti državnega tožilca, zasebni tožilec, zasebni udeleženec kot tožilec) sodbo sreskega sodišča v poverjenem prepisu spre*
V tem primeru morajo biti določeni tudi že pismeni razlogi (godbe, dočim je isto pri razglašenju koj po končani razpravi potrebno le glede dispozitivnega dela sodbe (§§ 288 in 291, odst. U. k. p.).
Podobno odreja § 446, odst. II. k. p. glede sodb izrečenih zoper mlajše maloletnike.
230     Tožbe radi opuščenega nepravilnega pokojn. zavarovanja.
jeti že prej na svojo lastno zahtevo ob priobčitvi z raz« glasitvijo (§ 388., odst. 111. k. p.) in je v tem primeru za pričetek roka 8 dni merodajna ta vročitev.
V tiskovnih stvareh je uradoma povzročena priobčitev sodbe ali drugih odločb po čl. 90. zak. o. t. z vročitvijo pre« pisa ali izdatka merodajna za rok treh dni v svrho vložitve pravnega sredstva z obrazložitvijo, a v istem roku, štetem od razglasitve (po razpravi) sodbe, je že priglasiti morebitno pravno sredstvo (priziv) zoper sodbo.
(Dalje prihodnjič.)