j , j. - -------— -y: - ? Edini slovenski dnevnik q & :: v Zed in jenih državah :: { & «1 * Velja za vse leto ... $3.00 * & Ima nad 8000 naročnikov. & ^ 4el GLAS ♦ The only Slovenian daily & List slovenskih delavcev t Ameriki. $ :: in the United States :: 0 & $ Issued every day except © : Sundays and Holidays : TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, Entered &£ Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, «... f nnder the Act of Congress of March 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 235. — ŠTEV. 235. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 5, 1912. — SOBOTA, 5. VINOTOKA, 1912. VOLUME XX.- LETNIK XX, Prodiranje bolgarskih čet v Turčiji. Italija in Turčija y j Črnogorci hitijo Malisorom na pomoč.j Končno sklenili mir. TUDI V TURČIJI SE ŠIRI VOJNO RAZPOLOŽENJE. — V MU-ŠEJI SULTANA AHMEDA I. JE BILO IZREČENO PROKLET-STVO NAD BOLGARIJO. ČRNO GORO, SRBIJO IN GRŠKO. ---o--- VSKSLOVANSKE DEMONSTRACIJE Preliminarni dogovori so bili | podpisani v švicarskem selu Ou-chy. Turčija sama za mir. —o— FORTI BOMBARDIRANI. PRI ODPOTOVANJU IZ PETROGRADA JE BILA BOLGAR SKTt/I ČASTNIKOM OBLJUBLJENA POMOČ RUSIJE. — AL BANSKI GUV. ZAUKAZAL KLANJE GRKOV V ALBANIJI. Carigrad. Tm-.ija. i. <>kt<»h turških •"•ust uik«»v. ki so služili v <> n i tin ko ozemlje, severno i n« s v Turčijo. « i h i .. i>ri I >rin<»p«>ljn. Via-! Atene, Grška, 4. okt. — Z gr- K DOGODKOM NA BALKANU. f >š . Jf7' i.i • T- • t .i v t'arifrra'lu j»- rek v n iraia vs«* konje ztt armado. V Tun-iji »-.'fhtf vojno razpolo /••nje. Več li>(n- usnli /.borovalo danes /jutraj v i noše ji sultana A h iii« i l;i I. v Stambiilu. govorniki mi i/.i« kli \ Nvojili govorili pro-kb-t>»tvo nad r»t»I«r;iiijo, Srbijo. < ■ r.ško iu < 'rimgoro! Vei'- Voilij libtialne stranke je govorilo iiii zborovanju. vsi so izjavili, il,i )•• Turčija pripravljena si* postaviti vsem svojim sovražnikom nasproti. I*o zborovanju i« odkorakala množica pred palačo, kjer se je vršila nadaljna demonstracija za vojno. Atene, Urška. I. okt. — Trije bataljoni črnogorskih eet so prekoračili mejo. da pomagajo Malisorom \ Albaniji v njihovem boju proti Turčiji. Petrograd, Rusija. 4. okt. Neka italijanska križarka je bombardirala fort,« v Šejk Said. Vlasti o balkanski vojni. London, Anglija, 4. okt. -J .]\ or u Časnikar l»ašnakov je bov cenijo na 15,000, Bolgarov je sklieal po nalogu Slovanske druž- približno :i(MM). 2000 rezervistov b« 1 ! je v earski eakrtliiH-i obeh narodov se odpelje domov. Zagotovil je svojim slovanskim čim pridejo pozivnice. braior,. da bo podpirala Rusija Montreal, Can.. 4. okt. — Tu- ! ■ »Igari.jo k srbski duhovnik kajšnji glavni grški konzul jedo .le l-la-.v il od! ajaj..e». vojak* bil poziv, da naj pozove grške re- \lr» 'i.ir.M il, da naj iz/......jo zei viste, da se vrnejo v domovino. ♦ I/ Kvroiie ter nostaviio Kekel je. da je v Canadi kakih 10.000 Grkov. od katerih je polo-viea rezervistov. Chicago, 111.. 4. okt. Odmevi katastrofe parnika "Titanic". Oceanic St~am Navigation Co.. Ltd. ni dolžna plačati več odškodnine kakor 585,212,41. ZAKONITA DOLOČBA. Naša današnja slika nam kaže v sredi zemljevid balkanskih dežel in Turčije, skoraj bolgarske vojake, spodaj pa turške čete. Mi ro. d. da naj izženejo Kvrope ter postavijo 1/ tia m ose j o SV. Silijo. prej istjal dio rt-rla v. katero je rob' Konstantin Veliki. Ženske prinesle vojakom cvetlice, ru-I eastniki so nesli svoje tovari-na rokah \ železniške vozove. vojake navdušeim po-er p. la rusko m bol-dno himno. Vojni mi-al Suhemlinov se je . ko. da nadzoruj« bili/anjo. mi-ija. 4. okt. — 35 -k. na i I'nI Bciclin, N Bivši grški vojaki resno mobilizujejo. N. ko grško vojaško društvo na /apadni strani, ki šteje navadno' ion članov, je doseglo v zadnjih j dneh. da da se elanov na unitoime, vse je pripravljeno za bojaželjne Grke. ki se nameravajo v m kaj dneh ukreati ter vrniti v domovino. ga vprašanja, in tako je tedaj za sigurana vzajemnost velevlasti. Balkanski narodi ne morejo upa ti na pomoč od te ali one strani. ! Dunaj, Avstrija, 5. okt. — U radno potrjujejo sporazum med ! Avstro- Ogrsko in Rusijo. Budimpešta, Ogrsko, 4. okt. — Državna železnica je zaustavila osemnajst vozov z vojnim mater! jalom za Srbijo. Soeijalisti so ! sklicali za nedeljo zborovanje na katerem bodo protestirali pro i ti vojni na Balkanu. Mnogo naseljencev. ... . ... Prihodnji teden pričakujejo v St:--',lG Ne^ Torku 17 prekoatlantskih . " • S.t-'el-1IVO' parnikov z okoli 14,000 potnik; medkrovja. — Včeraj so izkrcali na Ellis Islandu s treh parnikov ■ 2000 naseljencev. Presenečenje pn sr ji. Ha mmond, Ind., 4. okt. — Ravnatelji Indiana Harbor National banke so s. deli pri mizi. ko je naenkrat padla iz zraka med nje 2-t~i funtov težka Mary Dopa in obsedela na mi/i. Ravnatelji so z divjo kletvino planili narazen inislee. da je eksplodirala bomba. Mary Dopa je obešala perilo na strehi, katera se je pa pod silno težo podrla. Guverner Wilson nikdar doma. Demokratski kandidat Wilson ie govoril na svojem agitacij-skem potovanju po ludiani šest govorov ter se potem odpeljal v Nebrasko. • Pogumne mladenke. Chicago, III., 4. okt. — Da dokažejo. da ženski spol ne zaostaja za možkim v kolikor se tiče moči in vstrajnostl. so stavile tri mladenke, C. Mavnard, O. Regas in K. Nelson, da pridejo v štirih mesecih s samo potnimi stroški iz Madison. 8. D. v Chicago, kandidat za kongres Vsaka je stavila za $1000. Stavo K night. Naenkrat je o- deklice dobile. Prispele so danes Becker pred sodisčem. Državni pravdnik v New Yor ku je dokončal najpotrebnejše delo za obravnavo proti znanemu policijskemu poročniku Beckerju katerega dolžijo, da je naročil Timor igralca Rosenthala. Poju-trajšnjiin se ima začeti obravnava. kakršne New York še ni do-; živel. Zagonetna smrt. Coro Wolters. 441etno vdovo so Roosevelt zaslišan. Bivši predsednik se trudi dokazati, da je bil proti prispevkom s strani trustov. Washington, D. C., 4. okt. — Danes je bil zaslišan pred senatno komisijo col. Roosevelt, predsedniški kandidat progresivne stranke. Predno je vstopil v sobano preiskovalne komisije, so ga izpraševali. kaj meni o kandidaturi predsednika Tafta in Sulzer-jevi nominaciji. Na ta vprašanja Roosevelt ni hotel dati jasnega odgovora. Senator Clapp, predsednik senatne preiskovalne komisije, je takoj začel s zasliševanjem. V prvi vrsti bi rad vedel, koliko je dala Standard Oil družba za narodne volitve leta 1904 in 1908. Roosevelt je predložil dva pisma, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je bil proti podpori s strani trustov. Roosevelt je govoril štiri ure pred preiskovalno komisijo. Afe-; ro s Harrimanovim skladom je poizkusil obrniti v svojo prid, 1 glede prispevkov petrolejskega trusta je pa ostal pri prejšnjih iz j javah. V svojem zagovoru se je Nesreča oa morju. Parnik "Amerika" je zadel blizu obrežja v angleški povedni čolr-in ga petepil. Dover, Anglija. 4. okt. — Parnik "Amerika" je danes zadel v v angleški povodni čoln "B. 2.""; Ssdsm mrtvih Glasom mednar-dreja pomorske ga prav a je mogoče zahtevati od-škedzino ssmo od ladje. i —o— Sodnik Hough zveznega dis-! triktnega sodišča je včeraj izdal javen poziv vsem osebam, ki nameravajo vsled katastrofe 'Tita-inica' zahtevati od Oceanic Sleain Navigation Co. Ltd. takozvane ' White Star Črte. kako odškodnino. Poziv pravi, da je tre1 a o.l-škodinske zahteve takoj prijav"-ti. razlaga pa obenem tuli. ua družba ni dolžna plačati oi^Iiou-nin. ki presegajo svoto. katc-ro j dobila družba od 'Titanic*. -— Mednarodno pomorsko pr<\>» namreč določa, da je mogoče zahtevati odškodnine ra iie~reči morju samo od ladje, na kateri se je pripetila. 'Titanic* pa poč -va na morskem dnu. K u* .ie ostalo od parnika družbi, je 11 r-1" I-nih čolnov, ter v nanrej t lačana voznina in prispevki 7a tov. r. Vse to znaša skupaj $8V2"L2.4", in po sodnikovi razsodbi družba ni obvezana p'aeati več. kakor +a znesek. Ta denai* je treba razdeliti med 'upnike' sorazmerno z njihovimi upravičenimi zahtevami: da se more to zgoditi. zahteval sodnik od družbe varnostni sklad v znesku $96.000, katerega ! je tudi takoj položila. Vzrok ločitvo zakona. Posledica železniške katastrofe Pm] n0(lavncm je snrt:mljal pri Westport, Ccnn. — iStrojevod- Fabian Silversvard Elizabeto zalili vil katastrofo, ( l»allinder na nekem službenem , opravku v Bronx park. Ko s1 a ~~ zadevo uredila, je pa sprevidel Westport, f'onn., 4. okt. — Pri- j Silvcrsvnrd. da nima denarja za godom vč-1'ajšiije železniške ka nazaj. Challinger mu je rekla, d.i tastrofe blizu posi.aje Westpo/t— plača železnico, pa samo }>od tei 1 povodni čoln se je takoj jjotopil z ; Saugatuck je izgubilo sedem ->seb pobojem, da jo poroči. Ona .ie ze-vsem možtvom. 13 mož je postalo j življenje. Od številnih potni'cov. | lo bogata, stara je pa — fid let. žrtev nesreče, rešil se je samo! ki so zadobili več ali manj težke; Silvcrsvard .ie bil takoj pripraT -službujoči častnik. | poškodbe, se jih nahaja še deset • ljen. Drugi dan :>o poroki se je "Amerika" nadaljuje svojo pot ' v Ncrwaik bolnici. pa začela komedija. Moral ji • • proti New Yorku. Nesreča se je J Mesio kaastrofe nudi strašen pomivati kuhinjsko posodo, prn * i South Fore- prizor. Kupi kadečega se lesa, ka- perilo m jo voziti s koči: po , „ašli včeraj zjutraj v svojem sta posebno srdil nad sen. Penrose- podvodnim, čolnom. " _ _ leni pripetila na višini land. "Amerika" je podvodni j kor papir zvite debele jeklene Nrw Yorku. To mu je bilo prevc čoln naravnost prerezala. Rešeni j plošče iu drogi, razbita lokomoti-,; Ni se brigal za njeno bogastv i poročnik Pullevn je povedal, ko va in razdejana proga, vse to pri- šel je k sodniku in zahteval ieči-se je zavedel, da je parnik prere-lča o veliki nesreči. Vodstvo New tev zakona. zal Čoln na dva kosa. Njega sa- Y01 k. New Ilaven & Hartford že- - mega je nastali vrtinec potegnil leznice. katere iast je bil nesrečni eno miljo globoko. : vlak, zvrača vso krivdo na stroje- Pcn^srečen zrakoplovec. Parnik "Amerika'* ni nič po- vodjo, ki je kljub prepovedi vo- Berolin. Nemčija. 4. okt. — Na škodovan. Nesreče potniki niso : zil .dliio naglo, da popravi zamu- ktalnem pol iu pri Ilanovru je pa-niti opazili, ker se je pripetila i do. Signal je bil pred mestom ne- del zrakoplovec Aurast I>h'k-zgodaj zjutraj. "Amerika"* se je j sreče postavljen na "stoj", a mcier iz višine 50 čevljev na tla. takoj po nesreči ustavila, toda 1 strojevodja ga očividno ni opazil. Nesrečneža so mrtvega, s popol-pomagati ni bilo moč nikomur, i— Nesreča je slična oni, ki se je n'una razmesarjeno glavo pote^-Samo omenjenega častnika so do- zgodila 11. julija 1911 na Fair- nili iznod stroja. Nesreča se je bili iz vode. ' field viaduktu v Bridgeport, pri pripetila, ker se jr odlomilo eno Potopljeni podvodni čoln je bil j kateri je 14 oseb izgubilo življe- krilo pri -rakoplovu. dolg 100 čevljev. Ta nesreča je nje. šesta, ki se je pripetila angleškim Govornik umrl pred Doslušalci. Lak.rvilTe, Conn., 4 okt. — V Ivorani Fvobert je govoril repu- blikanaki dr. <». II mah m i na -vojem govorniškem sem, ne da bi imeja dolga ]>ot mestu in padel mrtev na tla. r kakih slabih posledic zanje. novanju v hiši štev. 347 11a zap. 47. cesti v New Yorku mrtvo. Kei ima truplo na rokah iu telesu po škodbe se je zavzel Coroner Holz-hausen, da hoče razjasniti eelo stvar. .lem. Uporipska armada ujeta. Washington, D. C., 4. okt. Sem prihajajo vesti, da je Nove postne znamke. Washington, D. C., 4. okt. — Menih in baronica. Glavni poštar Hitchcock je izdal Berlin, 4. okt. — Občno pozor-; vzorce novih poštnih znamk — j nost vzbuja beg baronice Eliza- ki -iah bodo priredili za triletni pri j bete pl. Rothkireh z mladim me- J jubilej Panama Pacific svetovne j nihom Maxom Volmarom. Oba sta razstave, katera je bila v Sani Navdušeni Grki. tfensrjs v staro domovino pošiljamo: 50 kron ..................za $ 10.30 100 kron ..................za 20.40 200 kron ..................za 40.80 400 kron........za 81.60 500 kron.......za 102.00 1000 kron ..................za 203.50 2000 kron ..................za 406.00 5000 kron ..................za 1015.00 -o« \ « Krasni novi In brzl parnik murni washingtqr (Avstro-American proge) odpluje v soboto dne 5. oktotra vožnja do Trsta samo 13 dnL do Trsta ali Reka - - $36.00 Cena voznih listkov: do Ljubljane - - - $36.60 do Zagreba - - - - $37.20 Za poaehne kabine (oddelek med II. in III. raxredom) stane vožnja rano $4.00 več %n odreale, za otroke polovica. Ta oddelek poaejno drnainam pri poročamo. Vožnjo listke j« dobiti pri FR. 8AKSER, 83 Corttandt St.. New York. ....... ' ><■» il1* 'S'^ »^i* i ■ S -t';«rih, kamenitih hiiah se mi- zatlranJu človeka in popačenju O s:iirldiijjo. njegovega telesa in njegove duše, Po vXuih mesteca se preliva vedno ^ razkrinjal pred svoji-< -?ra. prazuiško oblečena množi- »h poslušalci podobe bodočega ca. Vs.. m. sto je na nogah — de- življenja, v katerem bi bil človek lavci, vojaki, meščani, duhovniki, m ^otranJe svoboden, ta- u . ; . ribiči. Vsi čutijo po- kTat Je vedno Vldel ^lsto sPrem" ntlad v krvi. govore glasno, smejo U*en obraz Pred sabo- Prisluško-- -:.!ijo in pojo. Kakor veliko. vaIa »^govim besedam z jezo zdravo t.-lo so vsi napolnjeni z močne modre ženske, ki ji je bilo v. ■ ljcm do življenja. 1 d,ob™ zll,ano breme življenJa> Pri" IVstro barvani solnčniki, ženski .stanovala jim je z zaupno pože-k 1 ■ > I >;: k i. r.i.či in modri otroški -I1™*1-!0 otroka, ki sliši krasno t, : vm ,o podobni čudovitim bajko> vzbuJajoeo sorodne zvoke cveticam. In kakor iskreči se dra- v Prav tako krasni, ža- gi karu. ni na sijajnem oblačilu £°"e1m dl,lsl- b-in-gM kralja se povsod smeli- To je zbud,1° v nJem Predčuv-li-.j. in ladMstno svetijo obrazi ftvo zmage nad močnim sovražni-<>., !jih vladarjev sveta. kom< kl je ute^ul1 Wti Zboren to-r: : , l.nc listje na drevesih ™ns> bojevnik za bo- s' - 1.1 razvilo in srka. zvito v docc;"°sL brstje, željno gorke solnčne žar- ' ^koro eno leto je trajal ta dvo-kt V daljavi igra godba in vabi. boj' ne da bl bl1 eden lzmed "J^11 v .k m.'..';>>, kakor da so ljudje *aeutl1 da bl se Približal i: ido trpeli in kakor da je dru?emu 1,1 bi nadaljeval boj oči bil v-v;tj zadnji dan težkega mo- Z OCI/ Je stopil on prvi „. .......♦,,.!».________T-i do nje: "Gospodična, Vi ste moja stalna nasprotnica. Ali se Vem ne zdi, da bi bilo v interesu stvari boljše, če se bliže spoznava?" Kada je privolila in že skoro po prvih besedah je raz plani tel boj med njima. Deklica je z največjo !silo branila cerkev kot edino za- rtj'-ega. ostudnega življenja. Da in s pa so s»' vsi zbudili kakor o-troei z jasnimi obrazi, s trdnim, veselim zaupanjem in vero vase, v nezmaganost svoje volje, ki se mora \.-<- ukloniti pred njo. In taki ' grrdo združenih, gotovih korakov bodočnosti nasproti. i'udno je bilo, moreče in nepri-1 » - - , ,, , ' 1 ! a etisce, kjer si lahko odpoent* no, v tem živem vrvenju vese- i • • .... , . . *. '' ; i t . trudni izmučeni človek in kier so 1,!* .;', 1 t^f postno oblic- vsi> uoodvisui od svoje zulJjosti. "*! u,la,'e zc"!e J\w'1 "'-I enako vredni in enako ubogi pred !><>K. krepak moz, gotovo ne - , X i , i , , ' . • i , madono. .Nato je on odvrnil, da si i. i tndest-t let star, toda s popol- „„ „___- ,- - , • ta - i • J.ludJe ne smejo odpocivati, am- noma osivelimi lasmi. Držal ie „__- , . , -j i i - - i! Pak se morajo bojevati, da je me- 1'lobuk v roki, njegova okrosrla j , J . i • i ti x 7 , scanska enakost nemozna brez glava sc je srebrno blestela, suhi, i * • i -t. i i - ." . , . . ■ enakosti materialnih dobrin in se Z'«ra vi obraz je bil miren in z vec- ,.>,„•„,■ „, „ „ i . .. , ■ . „ TT ... skrivajo za madono vsi tisti, v ka- 'i" otoznostjo obsencen. \ elike, „ , x - - ' ter ill interesu je, da ljudje osta- .1 m o v »tožne, napol zastrte oči so gleda- nejo v svoji neumnosti in neved- ]1 1 -IT e tako, kakor morejo gledati v nosti svet samo oči človeka, ki nosi v , '. . M-bi globoko bolest in je ne more .°dtileJ 80 vroce razprave izpol-nikdar pozabiti. ujevale vse njuno življenje. Ob . i ■ • . . vsakem sestanku se je nadaljeval »glej si pozorno to dvojico m ta brezkoilčni, strastni prepir in ri ^Z' 1 ,tOVa" 2 VSakim ie jasneje sfopala s. !' trpel je eno tistih dram, na dan ostra nesprijaznje^ost U s, x edno ccsce odigravajo v njih nazorov. «1. lavskdi krogih severne Italije. r, . . , Za njega je bilo življenje boj za razširjenje znanja, za zmago nad naravnimi silami, boj za podjar- In sodrug mi je pripovedoval: Ta mož je socialist, urednik tu- dit, moder sovražnik klerikalcev le poglej, s kakimi sovražnimi <-i njegovo postavo. Pred kakimi petimi leti, ko se je pečal s socialno propagando. katerega končni cilj je svoboda in zmaga razuma, zmaga tiste edi- i di zasledujejo črni kutonos- najmogočnejše sile, ki je ve- .......doma delovala v svetovju. Za njo pa je obstojalo življenje v počasnem, mučnem žrtvovanju človeka, i t i „ ^^ ... , ... v podreditvi razuma tisti skrivno-; " V fvojih okrožij stni volji katere zakoni in c so ;.....'' k' J,\ta^OJ vzbudila nje- bili zuaui ]e duhovniku Osupijen 1 " _P°/-"I'l!OS't- Tam so se zene jo je ^ 1 Jen pn \, e učile, da molče in neomej- no verujejo. •Stoletja in stoletja "Zak«J Pa posecate moja pre-I - i jali duhovniki to zmožnost I davanja? Kaj pričakujete od so-V i . 'L. Sil sie-r s polnim uspehom. C1^1Jlma",, . N. kdo je resnično pripomnil da ft , V em' Je odgovorila žalostno, j- katoliška cerkev zgrajena na da g1re^im m delam »ezmiselno. prsih ženske. Oeščenje .Madone ni AluPak tako IeP° ^ Vas posluša-P'iga nsko lepo. ampak pred- f1 ^^anjati o možnosti sreče vseh v>. -a -liiodro. Madona je pre- Judl" .. . , I • ".tejša, bolj človeška od Kri- blla Zel° lepa ^ blla lične - sn u je bližnja, nima nobe- Postave^pametuega obrazka z ve-J-m; neskladnosti, ne preti s pe- kmn ocmi' kl so zuale biti mile kiom. Ona je vsa ljubezen, sočutje -U *ieZUC' I>n^ZUe iu trde- Delala in odpuščanje in more z lahkoto Jf v tovarm 2a svll° 111 živela prikovati žensko srce za vse živ- fkup?° s svoi° staro materjo, s li nje nase hromim očetom in mlajšo sestro, ' v'i. M je torpj deklico, ki je u- cUM'wt V ™kodelf° Š0'0' n-la govoriti in vpraševati in ^ ne gUsna to-......... .i,, f-util V ,.jenih vpraša- da ljubezniva. Ljub.la ..jih otroškega atrmenfa ,/aupanje proti njemu, pogosto Kako čudovito," je dejala strah m stud pred njegovimi1 «'fiu ♦ i ; Jf J j, i.. • : . i; ,; - J6 da so bile te krasne stvari nekoč nis.-uami. Socialističen ])ropagan- v,;- i , . ,i , .. i, ,-■■ 1 s . nitrite v hišah posameznih oseb in v Jtaliji mora poerosto in j i - ■ V. . in (]a so ie posamični liudie imeli i' T l- ;VO'",° V,:n pravico do uživanja njiii lepite •' " rtVrZT m ,du5°™- Lepota mora biti vsem dostopna . 1 "da k;"Jarkoh s<- J« dotak- samo tcm je a „ aOSl°Plla' n.l eSa predmeta, Je videl v očeh Po^sto ie3 govoarila tako £udo. ... k I..-.. s.,vrastvo in zaničevanje ,it0. jn ^^ mujezdeloda „1 ee JO je vprašal. so izvira]e te besede iz njemu tu m I r' vf S°VraŽn° i««« duševnega čuvstvovanja. " nZ n 1 I 3 PrTJen ga je na stokanje ra- i upom. l>iio je lasno, da se ie . : . , . .. - . .. " J njenca. (util je, da ie ffoiila ta s.-.nami. z antisociabstično lite- dekliea do ^ r kat^H'fnov' m da m v te* globoko, skrbno in sočutno IjSe okrozju uživala prav me manjše- zen mater potrpežljivo je ^ ga zaupanja kakor on sam. da bi njeg0va vera razplamtela lukaj v Italiji ravno z ženami njeno srce in bi spremenila tiho i nogo preprosteje in suroveje ljubezen v strast; zdelo se mu je, kakor na Ruskem in do zadnjega da je vedno pozorneje prisluško-easa so dale Italijanke resnično vala njegovim besedam in da je v mnogo povoda za to. Ker se niso i srcu že soglašala z njim. In vedno /'»nimalc za nic izven cerkve, so j ognje vitejše je govoril o potrebi Male v najboljšem slučaju tuje: neumornega dejanskega boja za nasproti kulturnemu delu mož in ga niso razumevale. Njegovo moško samoljubje je bilo užaljeno, njegova slava spretnega propagandista je trpela osvoboditev posameznika, ljudstva, človeštva od starih okov, katerih rja se je bila globoko zajedla v duše in jih zastrupila. Ko jo je nekoč spremljal do- v-led spopadov z deklico. Razhu-jmov, ji je dejal, da jo ljubi in da ti I se je, razsrdil in jo je večkrat I jo prosi, naj bo njegova žena. U-ji peša« napadel. Ona pa mu jei strašil se je, ko je videl, kak vtisk so napravile njegove besede nanjo. Umaknila se je, kakor da bi jo bil udaril, bleda, s široko odprtimi očmi se je naslonila na steno, roke je skrila na hrbtu in govorila skoro v grozi: ''Slutila sem, skoro sem čutila, da bo tako prišlo, zakaj že dolgo Vas ljubim. Ali, o Bog, kaj pa bo to?" "Zdaj pridejo dnevi sreče za tebe in za mene, dnevi najinega skupnega dela", je vzkliknil. ''Ne", je dejala in povesila glavo. *'Xe, midva bi ne bila smela govoriti o ljubezni." "Zakaj" "Ali bi se ti dal poročiti v cerkvi?" ga je vprašala tiho. "Ne!" '' Potem.. . zdravstvu j !T' Naglo je odšla. On pa jo je dohitel in ji začel prigovarjati. Poslušala ga je molče, brez ugovora in dejala: "Jaz, moj oče in moja mati smo vsi verni kristjani in bomo kot taki tudi umrli. Zakon sklenjen v civilnem uradu, zame ni nobeden zakon. Če se rode v takem zakonu otroci, vem, da bodo nesrečni. Samo cerkven zakon posveti ljubezen, samo cerkven zakon podeli srečo in mir." Zdaj je videl razločno, da se ne bo tako lahko udala. Seveda tudi on ni mogel odjenjati. Ločila sta se in ob slovesu je dejala deklica : "Nikar ne mučiva drug drugega. Ne išči sestanka z menoj... Ah, če bi mogel proč! Jaz ne moreni. jaz sem tako revna. .. " "Jaz ne obljubim ničesar," je odvrnil. In pričel se je boj dveh močnih narav; seveda sta se sešla, in celo pogosteje kakor preje, zakaj ljubila sta drug drugega in sta iskala te sestanke, potihem se na-dejajoea, da eden izmed njih ne bo prenesel muk nezadovoljnega, kvišku plapolajočega čuvstva. Njiju sestanki so bili polni obupa in srčnih bolesti; on se je čutil vsakokrat popolnoma slabotnega in kakor razbitega, ona pa je šla vsa v solzah k »povedi. On je vedel to in zdelo se mu je, da se črno zidovje tonzuronoscev z vsakim dnem jači in viša in da ju bo ločilo do smrti. Nekoč, ko sta se šla na praznik šetat izven mesta, mu je ušlo, ne da bi bil mislil na to. pretenjc: "Veš, včasih se mi zazdi, da bi te utegnil umoriti... " Molčala je. "Ali si slišala, kaj sem dejal?" "Da", je odvrnila in mu zrla ljubeznipolno v obraz. Zdaj je vedel, da bi preje umrla, kakor pa odjenjala. Pred tem "da" jo je bil v časih objel in poljuboval. Ona se je branila, toda njen odpor je bil vedno šibkejši in on je bil upal, da bo nekega dne podlegla in da mu bo ženski nagon pripomogel do zmage nad njo. Zdaj pa je razumel, da bi to ne bila nobena zmaga, ampak pod-jarmljenje; od tedaj ni več vzbujal ženske v njej. Tako je popotoval z njo skozi temne kroge njenih misli o življenju; prižgal je v njej vse luči, ki so mu bile dostopne, toda ona je prisluškovala njegovim besedam kakor slepa, s sanjavim usmevom v očeh, videla ni ničesar in mu ni verjela. Nekdaj mu je dejala: "V časih sprevidim, da je možno vse, o čemer govoriš. Sodim pa, da pride to od tega, ker te ljubim! Vse razumem, nimam pa vere. ne morem verjeti! In če odi-deš, izgine vse, kar je s teboj v zvezi." Ta drama je trajala skoro dve leti, dokler ni deklica omagala in zbolela. Opustil je svoje delo, opustil delovanje v strankini organizaciji, zadolžil se je, ogibal se je sodrugov in je neprenehoma korakal v bližini njenega stanovanja gor in dol ali pa je sedel ob posteli bolnice. Videl je, da je do-gorevala kakor sveča iu je bila z vsaki mdnem prozonejša, dočim je bolni ogenj v njenih očeh vedno jasneje plamtel. "Pripoveduj mi o življenju, o bodočnosti" — ga je prosila. On pa je govoril o sedanjosti in je namenoma vse našteval, kar u-propašča ljudi in proti čemur bi se on bojeval vse svoje življenje. Govoril je o vsem tem, kar bi morali vreči iz življenja kakor nekoristne umazane cunje. Poslušala ga je molče. Toda če je bila njena bolečina preduha, je ustavila reko njegovega govora, ko se je dotaknila njegove roke, in se ozrla vanj s prosečim pogledom. "Ali moram.... umretlT' je vprašala nekoč, mnogo dni potem, ko mu je bil zdravnik dejal, da trpi na naglo jetiko in da je njen položaj brezupen. Odgovoril ni nič, glavo je povesil k tlom. "Vem. da kmalu umrem" — je dejala. "Daj mi roko." In ko ji je pomolil roko, jo je poljubila z vročimi ustnicami in dejala: "Odpusti mi, jaz sem kriva pred tabo! Motila sem se in sem ti povzročila muke. Zdaj ko mi gre življenje h koncu, vidim, da je bila moja vera le strah pred nerazumljivim, strali. ki ga kljub resni želji, kljub tvojim prizadevanjem nisem mogla premagati. Bil je le strah, tičal pa mi je že v krvi, šla sem z njim na svet. Moje mišljenje je bilo samostojno ali tvojemu podobno, toda srce mu je ostalo tuje. Zdaj vidim, da si imel prav, toda moje srce ti ni moglo pritrjevati." Nekaj dni pozneje je umrla, med njenim smrtnim bojem pa je on osivel, mož sedemindvajsetih let. Pred kratkim je poročil edino prijateljico one deklice, neko svojo učenko. Zdaj gresta na pokopališče — k njej. Vsako nedeljo putujeta tjekaj, da položita cvetice na njen grob. On ne veruje v svojo zmago in je trdno uverjen, da je, ko mu je dala prav, namenoma govorila neresnico, lioteč ga tolažiti. Njegova žena je enake misli in obadva ljubeznipolno gojita spomin na umrlo. Njena žalostna usoda ju podžiga, da jo maščujeta, in podeljuje njunemu skupnemu delu neumornost in poseben, obsegajoč lep^ značaj.. Živahna, praznisko pestra reka ljudi valuje v solnčnih žarkih; veselo šumenje jo spremlja, otroci kriče in se smehljajo. Ni vsem lahko in veselo v duši, gotovo je mnogo src napolnjenih z mračno žalostjo, mnogo glav mučijo protislovja. In vendar gredo vsi svobodi nasproti! In čem bolj se strnejo vrste, tem hitreje se približamo cilju! Skrivnost. Literat Ahacij Skrivnost je bil velik čudak. Za Akacija so ga bili res krstili, za Skrivnost se pa ni pisal, niti ni bil to njegov pseu-donim. ampak zdevek, ker je bil sila redkih besed, o sebi pa sploh ni govoril nikoli. K temu čudnemu zdevku je pravzaprav sam največ prispeval, ker je imel navado, da je vsako radovednost prestregel z osornim "skrivnost". In ee se mu je pripetilo kaj takega v gostilni, je takoj vstal, plačal in izginil. Na cesti a se je izogibal ljudi v velikih lokih. Tako so ljudje naposled skoro ie pozabili njegovo lepo ime, priimka se je malokdo spominjal, tembolj pa se je širil zdevek "Skrivnost" in naposled obče obveljal. Umrl je literat Ahacij, brez pom pa so ga pokopali. Vse skrivnosti njegovega čudaškega življenja so šle nedotaknjene za njim, samo eno je izdal čas dolgo let po njegovi smrti. Skozi raztrgan žep njegove suknje se je izgubilo za podlogo pismo teh besed: Ljubica Helena! Osem let sem te ljubil in Ti praviš, da sem ti osem let "lagal", lagal z besedo in z dušo. Osem let sem te spoštoval s svojo sleherno mislijo, Ti pa sodiš, da sem te osem let žalil. Osem let sem te molil, Ti pa mi očitaš, da sem te osem let zmerjal. Helena, kdaj si se vsedla na stolee krivičnih sodnikov. Ti, ki si mi bila osem let angel dobrote in pravice? Helena, zakaj me križaš ? Povej isto besedo, ki so mi z njo v dolgih osmih l^tih povedale Tvoje ustne, ali mi sporočilo z njo pero, da si Ti tista vodnica, ki bom šel z njo roko v roki k cilju življenja. Helena, katera je tista beseda? Koliko besed sva kdaj izmenjala, napisanih ali izgovorjenih, vse sem pregledal v teh težkih urah, vse pretehtal, iu glej, nobene ni bilo, ki bi me mogla soditi in križati. Ti pa si me sodila in križala s takimi očitanji, da jih nisem nikoli zaslužil. Očitaš mi "intermezzo". Ali se Ti nisem sam izpovedal brez ovinka, brez laži; odkritosrčno, kakor se izpove otrok materi, ki jo ljubi? Moja odkritosrčnost pa je bil največji greh, praviš celo: neodpusten! — In zdaj poglej celo zgodbo in presodi: V prvih štirih letih sem dosegel s svojo prevdano ljubeznijo samo Tvoje prijateljstvo. Tako si delala tisti čas: "Odšle sem Vaša prijateljica..., nika- Kdo bi pa znal popisati zneu- kor ne kaj več." Pri tem sva o- , . . , . ----------- stala do današnjih dni. Zaman IdeUje ^0Sp°da X ko -ie zvedeK IVo^nH?!^ so bili vsi moji neštevilni boji j da V kupi1 vazj od trgovca, 1 ^dVUU.lU s Tabo in ti brezupni boji so me grozen srd se ga je pa lotil, ko — utrudili. Prišli so mi v živ-j je pozneje tudi zvedel, da ste valjenje resnejši časi. skrb noseči tudi pristni. Celo stvar je Y. tako spretno insceuiral prišel poceni do vaz. da za prihodnjost. Če sem takrat obupaval nad Tabo, kdo je vzrok? Ce sem Te skušal pozabiti, da bi tako ne zapravil svo-1 je bodočnosti, kdo je kriv? Ce njimi ljubezen do literarnega fglas naroda", največji dela in vse lepe sanje in vso IN najcenejši dnevnik, srečo, če sem vse to ugonobil v trgovca, kako se postane državljan Zjed. držav je dobiti porravljeno ra ROJAKI NAROČAJTE SE NA P©t CClltOV. -glas naroda", največji Upmvnistvo "Glas Naroda". tistih brezupnih urah in se skušal navezati na dekle — boga-tico, samo iz materialnih nagonov, da bi pozabil svojo nevese-lo mladost, kdo nosi za to odgovornost ? Kdo naj bo sojen, jaz ali Ti, Helena ? Ni šlo, v moji duši ni šlo. Na katerokoli pot sem krenil, vsaka me je vselej spet pripeljala k Tebi in Ti še praviš, da sem Ti ljubezen lagal? — Ali ni bila ljubezen, ki me je vselej spet! vrnila k Tebi, sladka ljubica Helena ? _ I O, da si mi niso tako globoko vtisnilo v dušo. da si mi bila vedno prva misel v jutru, poslednja na večer, najsi sem Teše tako izginjal iz spomina, danes bi bili rožljali svetli tolarji v mojem žepu, par iskrili vrancev bi mi teklo pred vo-1 zoni in kakor daleč bi mi nesel pogled po dolini, ne videl bi še 1 sosedove zemlje. Ali kaj bi mi reklo srce, ki sem Ti v njem sezidal najveličastnejši tempelj? — Ni šlo, v moji duši ni šlo... Tako sem se vrnil, Helena. Vrnil sem se. ker sem spoznal. ; da se ima pri Tebi dokončati moja pot. Lačen sem se vrnil in si me nasitila in si ugasila žejo, ki me je nadlegovala tisto uro. Tako so spet vstale moje moči in ko si videla, da mi je kri iznova Švignila veselo po žilah, tedaj se Ti je spet zahotelo naslade nad mojo boljo. Obsodbo sem Ti sam pripravil. Ti pa si me križala. Kaj so mi tedaj liasnili ti o-semletni boji v Tabo ? Samo par kratkih ur je bilo, ki so bile resnično lepe in ki odmerijo vse trpljenje osmih let. Tekle so mi tiste ure tam ob bregu Sore in so me pojile z nektarjem. In ko so tekle tiste ure, kje je bil že moj "intermezzo", Helena! Ljubica Helena, Ti veš. da mi brez Tebe ni obstanka na planetu. Ali me hočeš res spet ugonobiti? — Oj, kako neusmiljeno ubijaš, kako s slastjo trgaš iz mene kose mesa — jaz pa bi tako rad živel!. . . Bodi mi dobra, Helena, prosim Te; reci mi prijazno besedo, da ne padem; reši me! Ahacij. * * ^ Vsi, ki ste poznali Ahacija, bo-dete s čudom čitali njegovo skrivnost. Kdo bi jo razmotal ? Dolgo let je, kar so pokopali Ahacija Skrivnost. Bogznaj, kako dolgo je nosil sabo to skrivnost, morda je ni celo nikdar izročil Heleni, bogznaj? Čudak je bil in čudak je umrl. V. Mazi. Društvene tiskovine! « T ISOČE * * * - zahval ima naša slovenska unijska tiskarna za lepe in najcenejše tiskovine od slovenskih društev po celi Ameriki. MILIJONE % % tiskovin je že naredila naša tiskarna za Slovence po celi Ameriki. Pravila, pisemski papir^ zdravniška spričevala kuverte vseh mer in barv, sploh izdelujemo vse mogoče tiskovine po najnižjih cenah. Točna in vestna postrežba. Slovenci, naročajte svoje tiskovine v slovenski unij ski tiskarni. Clevelandska Amerika, 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. * * * : * ■■■¥: -* * * ^'♦tTfvlClC'fc •• * i Vpraiajte Zft cene nas, predno se obrnete drug&m in prihranili si bodere nekaj denarja. I *^^^^^ t - 14 v slovenskih - hrvatskih kolonijah v okolici mesta Ashlanda v državi Wisconsin na lahka mesečna ali letna odplačila. Pišite po pojasnila, cene in plačilne pogoje na naslov: :-: :-: :-: >: The James W. Good Company ASHLAND, WIS. Konkurenca med nabira-telji umetnin. V pariških umetniških krogih kroži anekdota, ki ae je primerila \ nedavno. K znanemu nabiratelju umetnin g. X. je prišel neki drug bogat nabiratelj g. Y., ki je bil posebno navdušen za kitajske vaze. X. se je čutil zelo počaščenega, ko je Y. pohvalil dve njegovi kitajski vazi. "Da, to so res mojstrska^de-! la"\ je pristavil gospod X.. "svo-ječasno sem dal za nji pri nekem tukajšnjem trgovcu 20.000 frankov in jaz bi jih niti ne prodal za 200,000 frankov." 200,000 frankov T' je vprašal V. "Dobro, stavim vam sledeči predlog: Vi mi pošljete vazi in jutri imate ček za 200,000 frankov." Rečeno, storjeno. Y. je dojbil vazi, toda gospod X. je naslednjega dne zaman čakal na ček. Namesto čeka je prejel pismo, v katerem mu Y. naznanja, da so spoznali strokovnjaki vazi za ponarejeni. Razkačen je tekel gospod X. k trgovcu, od katerega je svoje-časno kupil vazi. Po daljšem prerekanju sta se zedinila, da vzame trgovec vazi za 40,000 frankov nazaj, tako da je X. še vedno zaslužil 20,000 frankov. NAZNANILO. Vsem našim cenjenim naročnikom naznanjamo, da bodemo od sedaj naprej imeli cene naših pristnih domačih pijač, priob-čene od časa do časa v časopisu ''Glas Naroda". Brinjevec......zaboj 12 steklenic $13.00 Tropinjevec .... " " " 12.00 Slivovka...... Cognac ....... Kneipovo grenko vino a 12.00 12.00 6.00 Cena na galone. Slivovka galont $2.75 •Tropinjevec " 2.75 Cognac " 2.75 Whiskey " 2.00 Vino domače rdeče " ,40c. Ako bi kdo izmed rojakov rad zvedel cene drugih pijač, ktere niso tukaj priobčene, ga prosimo, da naj se pismeno na nas obrne. Pri večji naročbi znaten popust. POSTREŽBA TOČNA. Za obila. naročila se priporoča, The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 St. Clair Ave., Cleveland, O. h ■ GLAS NARODA, &. VINOTOKA,^!^!^ Kako je Gašper volka čakal. ti ga žej Humoreska. Fo nasi vasi se je hioma raznesla novica, da se nahaja v Mašu-nu — obširnem gozdu — velik volk. Vozniki, ki vozijo oglje na kolodvor, so ga videli in zatrjevali. da tako velikega volka še niso videli nikoli. Ni čuda, da se je v >»*h vaščanov polastil velik strah, tembolj, kt-r je vaški pastir prignal domov vso čredo ovac ra-zun treh in ker sta ponoči pri d v« h gospodarjih zmanjkala oba p ha-čuvaja. Ženske so takoj uganile, da volk ni sam. ampak da ima pri sebi tudi volkuljo in gotovo tudi lačno družino. Cisto naravno je, da niso otroci v Mašunu več nabirali malin, ženske ne gob, vozniki pa so sli skupaj, boječ se, da ti*- bi jih napadla strašna zverina. — V nedeljo po službi božji se o-klical občinski tajnik pred cerkvijo, tla dobi tisti, ki prinese glavo poglavarja volkove družine, pri županstvu nagrade dvajset kron. Možem in fantom s ose si-eer >!ine cedile po svitlih kroni-oah, t:a sta šla vsak na svojo hojo. jo popoldne zopet dobila in ko fiasPer je djal puško na vejo vrh o se drugi ljudje nekoliko odda- ?litve ter se trdno oklenil debla, .lili. j«- Gašper komaj čakal, da 1>rav prijetno se je sedelo gori na zel eni hoji. Peter se je pa še z jermenom privezal zaradi varnosti. Lepa je bila noč. Tu pa tam so se na nebu prikazali oblaki ter so zakrili svetle zvezde. Nobenega glasu ni bilo čuti, le včasih se je slišalo iz daljave lajanje psov. ko- j Gašperju izpregovoril: "Veš kaj. Peter, na volka pojdiva!" To je bilo pa čisto gotovo, če je Gašper kaj sklenil, da mu je Peter pritrdil. ^ "Bova pa šla" — je bil kratek njegov odgovor. Ko sta torej se znani mizici v nedeljo, je dela pri ~'oji tu, kot vsako "A tako!" Ali si kaj videl volka?" "Jaz ne." — "Jaz tudi ne!" — je odgovoril mirno Gašper. "Kaj hočeva, že ni bilo nama namenjeno," ga je potolažil Peter. Gašper je šel po svojo puško in šla sta domov. "Pa nikomur ne povej," je dejal Gašper. "Ne bom," je zatrdil Peter. Tisto jutro je šel županov Ja-jjez po oglje v gozd. Ko zagleda Petra in Gašperja, ki sta ravno prišla v dolino, tedaj seveda precej ve, odkod gresta. "No, Gašper, kje imaš volka?" — ga vpraša smehljaje. Ga sper se prestraši in zakliče: "Kaj že veš? — Saj je Peter kriv!" "Ti si kriv, ker me nisi zbudil," mu jezno odgovori Gašper. In tako sta se Gašper in Peter vpričo Janeza prvikrat sprla v svojem življenju in šla vsak zase na svoj dom. Smuk pa še do danas čaka na volka in boljših lovcev, kot sta Peter in Gašper. K prazgodovini orodja. Kakor imajo osnovni temelji naše kulture svoje početke v najstarejši pradobi, prav tako moremo iskati prvi razvoj našega orodja v najstarejših dobah človeštva. Prvo orodje so ljudje pravzaprav našli, ne pa iznašli. Že iz prvega početka so morali raznovrstnejse namene; v tistft ni nihče zmenil za ta Meteor globoko v zemljo. Ako je ta ra-namene so rabili les tudi za uži- Mountain, dokler ni nedavno ne-ičun pravi, bodo dospeli do ganje ognja. Praelovek se je mo- ki pastir na podnožju tega hriba j ogromne diamantne mase v ne-Pogojevati seveda razme- uašel kos meteorja. V železni ma- kaj mesecih, ker so do zdaj prišli ram; rabiti so mogli za orodje : si je našel več trdih črnih dia-pač le tiste snovi, ki so se naha-! mantov. To ga je napotilo, da je, jale v kraju, zaradi tega so imeli j iskal nadalje ter je našel še več' v različnih krajih tudi orodje in odlomkov meteorja, ki so se od-^ že 460 m globoko. ZA SAMO 1 DOLAR DOBIVATE "GLAS NARODA" SKOZI 4 MESECE VSAK DAN. orožje z različnih snovi. To opazujemo lahko še dandanes pri divjih narodih: divji narodi daleč na severu rabijo drugačne snovi nego narodi po vročih krajinah. Pri teh narodih tudi lahko opazujemo iznajdljivost ljudi, ki so še na najnižji stopnji kulture. Eskimi imajo jako malo snovi za bili pri silnem padcu meteorja na zemljo. Ta človek, Charles Lang-j lev, je vzel posamezne kose domov ter jih pozneje poslal "neke-! mu angleškemu strokovnjaku. Ta je izrekel svoje mnenje, nakar so; natančno preiskali Meteor Moun-j tain ter našli na njegovih breži-nah še več meteorskih odlomkov, mnogo malih Sestava teh odlomkov opravičuje mišljenje veščakov, da je glavna masa meteorja napolnjena s kristalizovanim ogljikom (diamanti). Inženirji računajo, se je meteor zaril 760 metrov da izbero, iz katerih izdelujejo orod-I v katerih so našli je, orožje in obleko, pa prav zato, črnih diamantov ker jim tako nedostaja dotičnih nih orodij, opažamo, da pa izrabljajo tista, kar jih imajo, do skrajnosti. Raziskovalci, ki so o-pazovali običaje in kulturne razmere pri Eskimih natančno, pravijo, da izdelujejo s primitivnimi pomočki orodja, kakor jih naši najizurjenejši rokodelci z najmodernejšimi orodji in stroji ne izvedejo. Prva orodja so rabili najbrže tudi kot orožje; šele pozneje se je pokazala v rabi med orož" jem in orodjem razlika. In tiste dobe, ko so našli orodje in orožje, izhajajo tudi počet ki iznajdb. Najprej so iznašli le preprosto orodje in orožje, in sicer deloma tako, da so izboljševali in porabljali tiste predmete, ki jih je narava nudila. Ko so ljudje spoznali svojstva tega ali onega kamna, ko so spoznali, kako se kamen najlažje razbije, mogli so Ako želite poslati denar domov POSKUSITE IZOZEMSKA POŠTNA IZPLAČILA Tdite k prvi Wells Fargo & Co. podružnici — A dobite jo r vašem kraju in — vročit« agenta svoto, ktero želite poslati. Dobiti bodote potrdilo, ktero hranite in nakaaiico pa pošljite osebi, ktera ima za dobiti denar. Svota hod/poslana c-sebi, kteraie uaslorljeua, v denarjadotičnedrža ve. S tako pošilj&tvijo ni nobenega reskiranja. Zadej na potrdilu jamči Wells Fargo & Co. Express, s vsim svojim velikim kapitalom iu 60 letnim ponosom častnega delovanja. Wells Fargo & Company-Express ljudje nekoliko misliti, če so ho-'tudi lažl*e izdelovati orodje iz teli količkaj zmiselno rabiti razna orodja, dasi so rabili kot prva orodja le tiste predmete, ki so jih imeli pri rokah. Da so ljudje pri rabi prvega orodja vsaj nekaj mislili, dokazuje že to, ker so predinete, ki so jih pričeli rabiti, rabili tudi vbodoče, česar pa ne opazujemo n. pr. pri opicah, ki predmete, ki so jih rabile, zopet odmečejo in se ne zmenijo več zanje. Tako so rabile velike opice kamne, da so z njimi tolkle koš- kamna. Ker so bila prvotna orod-; ja jako preprosta, je naravno, da j so se rabila za Različna opravila. S tisto skalico, s katero so drli divjačino, so rezali tudi sadeže, so morili ujete živali itd. Ko so bolj spoznavali snovi, so jemali tudi za nove iznajdbe bolj primerne snovi, ako da so imeli vedno več vrst orodja, in sicer sprva gotovo v najpriprostejši obliki, ki so jih že morda tudi izdelovali s pomočjo drugega prvotnega o- čicate sadeže, pa če so bili kamni; rodja- °benem Pa so> kolikor so še tako pripravni, so jih vendar zavrgle. Obče so menili prej, da so bili ljudje v pradobi velikanska bitja, ki se niso znali braniti samo proti vremenskim neprilikam nego so bili tudi tako oboroženi, da so se lahko branili pred divjimi zverinami in naravnimi nezgodami. Znanost pa je to mnenje že j razmere dopuščale, popolnjevali orodje, da so z enim in istim o-rodjem lahko opravljali različna dela. Vsa preprosta orožja in orod- j ja, ki jih poznamp iz pradobe i človeštva, nahajamo še danes pri divjih narodih na jugu v ledenih pokrajinah pa tudi pod vročim solncem srednje Afrike. Tako davno zavrgla, ker je gotovo, da nam .ie omogočeno, da opazuje-so bili ljudje v pradobi še manjši mo s svojimi očmi dolgo pot od nego so dandanes. Zaradi tega je najpreprostejših orodij pa do da-tudi skoro gotovo, da so bili pr-l. našnjih velikanskih strojev in votni ljudje prav tako malo za,- i najumetnejših uredb. varovani proti vremenskim spre- -------- membam iu proti zverinam kakor današnji.če nimajo nobenega varstva in nobenega orožja pri ro- kah, kvečjemu, da vremenske spremembe na pračloveka niso tako vplivale, ker je takratni člo vek živel bolj v je bilo dolgčas in pri-bilo j ^ sv°jo pipo. Tudi Petru je i tako omehkužen kakor je današ- treba natančneje določiti načrt. I dolgčas in skoro se je kesal, "Veš kaj, Peter, kar jutri zve- -ie šel tako daleč; tega si pa čer pojdiva. Danes je nedelja, se Diamantna gora. V Londonu se je osnoval sindikat znamenitih učenjakov in li-naravi in ni bil' nančnikov, da izvede veliko ru- ne spodobi, jutri pa takoj, da naju drugi ne prehiti," je dejal Gašper. Dobro," je odgovoril Peter, "ampak, kako ga naj dobiva, ko ne vemo, kje ima svoj brlog?" "Nič hudega." pravi Gašper, "meni je ves Mašun dobro znan. Boš videl, da ga dobiva. Za brlog res ne veva, ampak vado morava seboj vzeti. Volku eno uro daleč meso diši, to jaz vse vem kot star lovec. Veš, tebi je pred tednom poginil tvoj pes Smuk; na vrtu si ga zakopal, izkoplji ga, deni ga vrečo, jaz pa prinesem pušo. Mrhovino priveževa na tla ob hojo, da je mrcina ne odnese, midva zlezeva vsak na eno hojo in paziva. kdaj volk pride. Kdor ga prvi zapazi, ta drugega o pozori; ti vzameš seboj cepin, jaz pa pušo. Vidiš, tako dobiva dvajset kron, in cela vas bo o naju govorila, da sva ljudi rešila strašnega sovražnika." "Pametna misel, dober načrt." je nritrdil Peter; "kdaj se pa dobiva"" 'Jutri zvečer pridi k meni v mraku," mu odgovori Gašper. "Luna bo sijala, pot bo lepa, do desete ure sva v gozdu, potem nastaviva in ob zarji bo že volk paš, naše pa tudi županove kronice. Peter, to ga bova pila potem prihodnjo nedeljo." "To ga bova pila," je ponovil Peter in ižpil kozarec do dna. Med tem je prišel v sobo županov hlapec Janez in pripravljal mize za večjo družbo, ki je ravnokar prišla. Janez je poslušal pogovor, ni se dosti zmenil za Ga-ipera in Petra, ko je pa slišal, da se gre za volka, tedaj ja pa ven- povedati Gašperju. Mize dobra ura, a o volku m upal nula je ni bilo sluha Tedaj se je zdelo Petru, da Gašper smrči, kakor v cerkvi. "Gašper, Gašper," dvakrat ga pokliče Peter, pa Gašper je zaspal tako trdno, da bi ga niti grom ne zbudil. "Oh, ta neroda." je vzkliknil Peter. "Kaj bo, Če pride volk, ker nimam puške?" "Tak oso minile ure. Tedaj je pa slabost prevzela tudi Petra in tudi ta je sladko zaspal. Tako sta oba čakala volka — visoko gori pa se jima je režala bleda luna. Minulo je polnoči. Tedaj se naenkrat zamaje Gašperjeva hoja in — lop — Gašper pade na tla. Nič se ni udaril, tako ualaliko se je zmuznil doli po hojinih vejah, padel na mah, se zbudil, pa se mu je zdelo, da se mu je sanjalo in da spi na hlevu doma. Le pipo je izgubil iz ust. In zopet je zaspal. Vstala je za gorami zlata zora — in zbudil se je Peter. Kako se pa začudi, ko na hoji ne zagleda Gašperja, ampak le njegovo puško. Strah ga prevzame, če ni Gašperja volk požrl. Pod hojo vidi nekaj črnega. Gašper bo — si je mislil. "Oh, ta neroda," je vzdih-nil, "morda se je še ubil." Peter zleze doli, stopi h Gašperju in ga zbudi. "I kaj si pa delal, da si doli padel?" ga je vprašal Peter. "Ja, kje pa sem?" — se je začuden vprašal Gašper. "Zakaj pa ti nisi doli padel?" ga vpraša Gašper. "Zato, ker sem bil privezan," odgovori Peter. nji kulturni človek. Če se je hotel človek ohraniti, je moral skušati nabaviti si obrambne pomoč-ke, orožje, da se je z njim branil zverij in napraviti si je moral orodje, da si je z njim lajšal obstoj in se varoval pred vremenskimi lieprilikami. Prav to. ker človek ni bil ustvarjen za obrambo. je moralo biti prvi povod, da si je izdelal orožje in orodje, kar je bilo početek človeškega razvoja. V teh počet kili orožja in orodja tiči pravi izvir današnje čudovite tehniške popolnosti. Orodje in orožje v pravzgodo-vinski dobi človeštva je bilo le ojačenje in podaljšanje človeških organov. Raba kamena, da so z njim tolkli koščičaste sadeže ali drobiti trda jedra, temelji na spoznanju in izkušnji, da se dajo sadeži bolje treti s kamnom nego s samo roko, izkušnja je dalje učila, da utegnemo s kamnom, ki ga nataknemo na toporišče, še bolj uspešno raztolči in zdrobiti trde sadeže, nego če držimo kamen kar v roki. Ljudje so bili spoznali, da se da s kamenito skalico, s trdim lesom bolje kopati, grebsti, vrtati nego s prstom in nohtovi. Najdbo takega orodja je že narava sama podpirala, ker je nudila povsod predmete, ki se dajo porabljati za preprosta orodja, ne da bi jih bilo treba bogve kako težko obdela-vati. Tiste pomočke, ki jih je našel prvotni človek že kar v naravi, je utegnil rabiti kot sekiro, dleto, klin, pa tudi kladivo, ši-vanko itd. preprosta orodja so si nabavljali med rudninami, rastlinami in živalmi, iz kamenin so dobivali kamne za tolčenje, ska-lice za kopanje, strganje, drobljenje in rezanje, od živalstva pa rogove, zobe in kremplje za naj- darsko podjetje, čegar predmet je velik meteorski kamen, ki je v pradavnih časih padel z neba in! se globoko zaril v zemljo. O tem 1 kamenu mislijo, da bodo v njem < našli silno množino diamantov, težkih mnogo milijonov funtov. Kraj nameravanega senzacijo-nalnega podjetja je Meteor Mountain sredi arizonske pustinje na jugu ameriških Združenih j držav, okoli 10 km daleč od po-1 staje Canyon Diablo ob železnici j Santa Fe. Meteor Mountain se iz daljine ne razlikuje od ostalih gričev v pustinji, a vrhunec tega! hriba tvori 200 metrov globoko kotanjo, ki meri v širini celo miljo. Podobna je duplina vulkan-i skemu žrelu, a o kaki vulkanski I delavnosti se ne more ničesar dognati. Učenjaki, člani omenjenega sindikata, od katerih so mno-j gi znani kot svetovni geološki strokovnjaki, smatrajo, da je to žrelo ono mesto, kamor je padel pred mnogo tisoči leti gigantski meteor, ki je imel premer tega i žrela in ki se je zaril globoko. Sindikat namerava najprej dognati, kako globok leži meteor v zemlji, ter je v to svrho že najel veliko število rudarjev in pripravil rudarskih strojev. Domnevajo. da je hrib, ki nosi ime Meteor Mountain, nastal vsled silnega stika meteorja z zemljo, ker so cele plasti zemlje premaknjene s svojega mesta. V tisočih letih so se okrušili robovi žrela ter je zemlja zasula ogromni meteor. O postanku Meteor Mountaina priča tudi neka prastaar indijanska legenda, ki pripoveduje, da je razjarjeni "veliki duh" poslal v opomin grešnemu ljudstvu na zemlji veliko svetlo kroglo z neba, ki je ljudstvo daleč naokoli prestrašila. Kljub temu, da je bila znana ta legenda, se vendar Severovih zdravil je 33. Vsaktero je posebno izdelano za zdravljenje posebnih bolezni. 20 krat vsako minuto gre vsaka kaplja krvi skozi vaše obisti. Pomislite! Zdrave obisti precedijo vse nečistosti iz krvi, ko teče skozi nje. Bolne obisti ne storijo tega in naposled, pridejo strupene zopet v obtek, napadejo druge organe in imate Bolečine nad ledjeh, razdražen je mehurja, cteklost pod očmi, bolečine pri scanju, madeže pred očmi, bol v hrbtu, žolčnico, srčne bolezni, otekle členke, ledveno bol. Preden je prepozno — preden postanejo vaše obisti otrple, počnite uživati SEVEROV ZDRAVILO ZA OBISTI IN JF (Severa's Kidney and Liver Remedy) Okrepi obisti. Vzdržuje njihovo zdravo delovanje. Prepreča resnejše bolezni in razpletljaje. 50c. steklenica, večja steklenica $1.00. ^ 4 IIA Severovo ■ /v y m ^^ r ■ M fl v ^ JV ■ I — Severov 7* r i • p i botnarasko Ulje (Severa's Gotliard Oil) Zivljenski Balzam (Severa's Balsam of Life) bi moralo vedno biti pri roki kot prvi pripomoček za bolečine in odpravi nepotrebno in U-žko pre- bavo, uteši žolčnico, učinkuje na I'll 110. Xamazite se z njim ali se pa z njim nadrgnite, kjerkoli boli. Ve-čina bolečin se vda njegovim u- vse prebavne organe. Pomaga možkim, ženskam in starim ljudem. Je krepčilo za celi ustroj. cinkom. Cena 50 centov. Cena 75 centov. V vseh lekarnah. Vselej vprašajte za Severova zdravila in zavrnite druga. Zdravniški svet zastonj, ako pišete na A. J. KRASHOWITZ Oakford Ave,, Richwood, W. Vcu trgovina z mešanim blagom § Pri meni dobite vsakovrstno špecerijsko blago, najfmeje sveže in suho meso, yse po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo tinih svežih in suhih klobas, gnjati in plečet VSE dE PRIPRAVLJENO IN PREKAJENO PO DOMAČI ŠEGI. ROJAKI! Ne hodite k tujcem, ki vas že toliko časa do kosti glodajo, temveč podpirajte domačo obrt to je svojega rojaka. SVOJI K SVOJIM! • - ...... ~—* |V*.,J - UW Ull I —-------■ ; GLAS NARODA, 5. VINOTOKA, 1S12. "8LAS NARODA": » opisi. (Slovonlc Dully.) Owned and published bv the Jilovcnlo Publishing Co* ( a corporation.) 7RANK SAKSEB, President 1\NK0 PLEHKO, fiotreUr*. LOU18 BENFLdK, Treasurer. La Salle, 111. — V tukajšnjem kraju se dela vsaki dan. delo se rodnosti nekaj. Tudi Slovenci se nahajamo v tem kraju. Slovenci so večinoma pečlarji, par jih j^ tučli z družinami. Imajo vsi lične hišice lastnoročnega izdelka. Sa- Place of iiu^ne-* of the cor juration and eddre»#e« of above uffacx-r1-: »"i Cortlandt Street, Borough of MaxiiiaUan. New York City, N. Y. se precej lahko dobi in tudi pia- ^ona nimamo, pač pa če katere- . ko primarne. Ce koga veseli, ^eja muči, dobi sladko in bi mu svetoval, da naj pride. I grenko tekočino iz bližnjega me-Kraj je lep in tudi preeej Slo- sla Kemmerrerja. tako da ktem- veneev pripravi denar) ! Tn radi tega j ima Francija v političnem oziru j najboljše stališče. Njen najhujši j sovražnik, Nemčija, se je tudi; vspela do čudovite višine v go-; spodarskem in vojaškem oziru, (glej divno trgovsko mornarico, "Made in Germany" si je osvo-; jila svet), ali politično je tako osamljena, da je povsod obkolje- i " pol leU j- leto za L " p<>l leta za i - Evropo« r•• t« nas je, kateri živimo vsi i perenčnikom nismo prišteti. Tudi j v prijaznosti med seboj. Da bi pa jzale cvetke krasijo našo naselbi-; na otl sovražnikov, le čez Češko ___tudi piva n»* manjkalo in dobrih no- a najlepša je pa edina sloven-}sili Viljem roko Dunaju in škili t za Anit-rilco in ' jedi. s-m otvoril nov. zelo lepo ska cvetka, ki cvete v najlepši j na Balkan in v .Malo Azijo. . . ^^•^un-Mi saloon in g* vsem cenje-i mladosti. Dolgokljuna gospa —---~ 4 00 nim rojakom toplo priporočam. - štorklja nas ne obišče ne po leti, 200 Louis Kock. nov naslov 1212 1st 11 e P° ker P0 letl se o !V. KOnVetlClia S. N. P. d. St I a Salle 111 bilnih komarjev, po zimi pa pre- J :"NWork-NoP^ TheWorkingman's Problem b celo leto velja li Can*. lo, .».*.. .. % . za tnes-to New York . ' " »">1 leta ?a me-*o New York •t let* . trt !?ta 4.50 2.60 l.7o hlada. Sredi meseca septembra ••GLAS NAP. sli taja T-ak dan iz-praznikov. "GLAS NARODA" <"Voice of the People") ^aiiii every d»v, ex . pt .-and a v«? and Holidays. Subscription yearly f3.00 v Milwaukee, Wis. (Nadaljevanje.) Za društvo Narodni Vitezi št. poroča del. Antolič, da dru- aUv«rtlM*m«nta on «|fi i »♦nt. Dopi - i brez podpisa lo oeebnoeti se ae B«tisnekx blapovo.i počil jati po - I >enar na; Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov Erovimo, da se nam ta ii prejdnjc >lvall6če nuznaiii. da hitreje najdemo na.-lovn.ka. Dor-ieom ;n pcniljatvaaa naredite ta *ov : "OLAS NARODA" 52Cortlandl St., New York City. Coulters, Pa. — Ker imajo V '• <, i, -u Naroda" slovenski de- -ie Prižla starka zima 1er nas za: lavci Amerike vedno kaj poroča- ložlla s kl»alu so prish ti. naisibo o tem ali onem. tudi !j"bi solnem žarki, bele snežinke jaz danes spregovorim par besed spremenili v svetle solzice m jih O prihodnosti nas delavcev in poslali v bližnjo rečico. Sedaj, ko! kje nam j.*- najbolj iskati iz seda- P*?™. s* stlic sohlce+ 1,1 ^tai«tvo dobro napreduje, nje kapitalistične mizerije izbo- bojujeta za prvenstvo, »ko-, /a drugtVQ Slovenija št. da. Cital sem v -Glasu Naroda1' raJ £olovo bode teta zima zma' o prod;, i i zemlje, ki i() daje v na- Posebnosti pa nimam za po- ro, ak Adolf Mantel, 2026 ročatl- Pa ka-» ve'-" ~ Island Ave., Chicago, 111. lz\Ivan ^lohar-T _ tjm naselbine je ž«' rojak Ivan kup Blue Tele rt land t. C SHAS^ptiU fio^bjt .JU Kleiiit-nrie kupil pri zgoraj ome-! njenem rojaku zemljo in se o nji I kaj dobro pohvalil. Sel sem sam: na njegove besede do gl. urada v Chieagi. kjer sem bil dobro spre-i jet in odkoder sem s«.' podal s tovarišem g. Mantela Avg, Troštom na h leznico, in sicer do Ellis Junction, Wis., a od tam z vozom po krasnih farmah, da sem si vso , - i \ zemljo ogledal, kar me ni stalo niti centa. Že na vlaku nas je bili* več Slov. ncev, eni tudi z dru-žinami i/ Milwaukee, Wis., in v Pismo iz Pariza. Ko so slekle evropejske vele-vlasti hirajočega muslimana, da sta mu ostala le umazan kaftan in fes. se jra je usmilil grof Btrchtold. avstrijski minister zunanjih stvari. Ta dva pojma sta i ii j a si. 41 poroča del. Per k o, da je društvo v dobrem stanju. Za društvo štev. 42, ki nima delegata, poroča gl. tajnik, da ima dolga $18.75. Priporoča, da bi se društvu dolg odpustil. V debato poseže del. Panian, nakar Zanemarjen prehlad. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER odstrani nevarne posledice, ako ■i se pravočasno rabi po predpisih, ! ki so natisnjeni na omotu. 25c. ■ in 50c. steklenice. — Pazite na ime in sidro na omotu. F. AO RICHTEH &. Cc.. 215 Pearl Street. Rew YorK. N. T. Ur. Richterjev« Congo Pilulo olajiajo. {2jc. hli .1 V* ki na predlog del. Podboja sprejme. Nato se čitajo brzojavke in za temi pisma. Del. Ilrast poroča v imenu pre- i predlaga del. Lavrič, da se dru-1 "kovalnega odbora, da glede a-štvu dolg odpusti. Sprejeto. jfere Pire- Tratnik m Sapušek, Za društvo Aurora št. 43 poro- «,auov drnstva Skalil «tev- o0 ue ča del. Zumer radi bolnega brata inore I,ritl do končnega sklepa. Maverja, ki za 7 dni ni dobil pod-'a™l)ak žeh- da to rei:;1 konven-l»ore. Br. gl. tajnik pojasnjuje, j eiJa- Del. Teran stavi" predlog, da se ; M- Stefančič predlaga, da se v tem oziru ravna v smislu skle-| pa gl. odbora. Sprejeto. Ih-I. Setina. kot predsednik preiskovalnega odbora, izjavlja, Koncem tedna. Avstriji pač nerazdružljiva: I br- -Maver ju izplača podpora v j "kdor diplomat, ta aristokrat". j zlM'sku sPivjeto. Ali niste še nikdar premišljevali I društvo Danica Št. 44 poro- o tej avstrijski dogmi "ancienU'a del- Podboj glede brata Pav-refrime''.' Grof Berchtold hoče | lovičiča. Na predlog del. Železni Slovensko katoliško podp, društvo za Zedlnjcr.e države Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Penntylvam? ODBORNIKI! Predsednik; MAHTIN GERCMAN, Box bi Kov 111 ne .M Ba tu i udi zelo znan ., že v o-sltizil pet < e tra ne ca ž»- vsa obljudena in ljudje nad vs.' prijazni; kar se mi je pa še najbolj dopadlo, j«* to. da je podnebje slišno onemu sTare domovini' in ravnotako zemlja rodi vse. kar raste na Kranjskem, seveda vse v veliko obilnejši meri. Lahko rečem, da bo to v par letih ena največjih slovenskih tar-merskih naselbin, ker nas je že, nov,.m rOGeptu sedaj lepo število, ki smo kupili Avstrija čez Albanijo v Solun, ..d rojaka Mantela zemljo, m m- tedaj 'bo tak status quo (la nee manj kot 40 akrov. Lep utis bolnik> zdravnik in kriza. In je t ud i na vse slovenske kupce | ^ sto ,et si bodo Albanci zopet naredilo to, tla zemlja v Orivitz. Spre- predlaga, da naj del. Setina obdrži svoj posel; ako pride s kate- rije in Srbije. Po vseh teh krizah | ^a društvo Illinois št. 47 poro- j re strani napad, se dotičniku da leži ob Bosporu bolnik, čegar |del- da Je v povoljnem | "kor. Sprejeto, zdravnik bi ga menda najraje za- stanju. i Del. Lesar poroča o bratu Pin- dnšil in pretvoril sebi v prid nje-' društvo Triglav št. 48 poro- ■ teku, ki ima sušico in apelira na gov testament. Status quo! Ko/*-'1 Železuikar, da se nahaja v požre nenasitna Anglija Egipt, j najboljšem stanju, zopet kriza ob Bosporu, a po pre- J „ društvo štev. 49 poroča br. stani krizi ima Anglija Egipt in j <-'erne o članici Mariji Ban, ki se zdravnik na Fallplatzu na Duna- Pritožuje, da ni prejela podpore ju na pravi j a nov status quo po j Za <"as poroda, češ. da je bila v novem receptu. *A ko prihrumi I blagoslovljenem stanu, ko je deli na poljih pridelke, kateri so zrastli, ko bodo zvedeli od far- Za društvo št. 78 ]>oroča Perko, da dobro napreduje. Za društvo Dobrodošli štev. 791 merjev, koliko so dobili za svoje govori del. Zobec, da je v dru-' pridelke na aker. — Če misliš kaj štvu vse v redu. i kupiti, ne odlašaj — čim manj Za društvo Svoboda štev. SO: zemlje, tem dražja je. Do poinla-vpraša del. Stipanovič glede ne-|di odplačaš lahko že polovico ali ke odškodnine za oko, ki bi se |Se Pridi naravnost v Chica-imela izplačati br. AVohlgemutu, a naznani ali telefoniraj na: mu je isto gl. odbor odklonil. Br. Lawndale 7449, pa pride kdo po-gl. tajnik pojasnjuje zadevo. V te- Na akrov zemlje prosta konvencijo, da naj mu 'pripozna debato posežejo del. Špec. Grško-! vožnja tja in nazaj. Najnižja ee-nekaj podpore. Sestra del. Kle- j vi*% -Marolt, Stefančič in Verščaj. lia ni 8 dolarjev aker, ker nima-mene govori v istem smislu kot|( ;l- tajnik prečita izjavo br. jmo močvirja in skalovja, pač pa del. Lesar in priporoča, da se mu i Wohlgemuth. Br. Cajnkar pred-; dam<> zemljo, kjer vse raste in da podpora v svrho tega, da se i laga, da se br. Wolilgemuthu iz-1 kjer so lepša polja, kot kje drug-preseli v kraj. kamur mu svetuje' plača odškodnina za oko. kar sei-ie P° dolarjev in naprej. Mi zdravnik. V debato posežejo del. I sprejme. .nismo v zvezi z nobeno drugo fir- vstopila v Jednoto Br gl tajnik Podboj. Stefančič in VarŠek. Del.! Za društvo št. 81 poroča del. mo in nimamo nobenih agentov, želi. da bi konvencija določila, Podboj predlaga, naj se bolnemu jKastelič, da društvo dobro na-:ter sino edina slovenska tvrdka, koliko mesecev mora biti članica 'članu dovoli $100 v smislu bolni- j preduje. Jn prodaja svojo zemljo. Najlep- pri društvu, da se tozadevna pod-jške podpore za naprej. Sprejeto. Za društvo Triglav št. 82 želi ,se Podnebie> ni hude vročine in pora izplača. j Za društvo štev. 63 govori del. del. Mizerko pojasnila glede bra-1ne 5U(lega mraza' rastejo vsi stan W;v. ne pripada nobeni kompa- dVa^l Hrvat jea ^ k l'' " 1 Sestra Krištof predlaga, da se Radišek, da je društvo v dobrem j ta Bučarja bolniške podpore v1 *>ol-iskl pridelki, sadje, trta; iz-niji ali kaki železniški družbi, j}ne 2. Se])tem1ira je minulo 42 podpora odkloni, ako ni članica stanju. j znesku $30. Br. gl. tajnik pojas-1 vrstm studenci, kraj najzdravej ?t, odkar je pruska armaad ulo- vsaJ 8 mesecev pri društvu. Del. j Za društvo i I vila Napoleona III. tem ve imenu nas j< je last Božidar enega eloveka, j)0 Kerstena, kateri je postal iz 4'O. •katoli- Slovenska Zastava |njuje, da je bil br. Bricelj poslanjf" ~. Ker so zadnie čase zrastle Lah predlaga, da se debata o tem j štev. 64 poroča del. Krhlikar, da preiskati zadevo. Del. Zalokar I V'^vme zemlJISC kot Kolje po debata za-' JU' vas °Poz;arjarao, da pazite zaključi. Sprejeto. Predlog sestre i je društvo v dobrem stanju. ___- __________ ____ pri Sedanu. nad vse prijazno sprejel. in dne 5 se^tembra je praznova-za got ovil m obljubil kot pri- ]a repnblika (Francija) 421etnico |clel- Krištof gre na glasovanje ter j /a društvo Prvi Maj Št. 65 go- Pariške ulice ! -ie sprejet. j vori del. Godina. Vprašuje radi trn t JIO/.l t na /a njimi j a, aa ravno lovnih o s ve- hodnjim novim naseljencem naj-veejo pomoč v vseh stvareh: v posoj.-vanju strojev, v kupovanju živine, pri čistenju, kakor tudi }n-i izberi semen iu nam bo sta 1 .sploh v vseh kočljivih vprašanjih na razpolago, najsibo s s:\vtom ali gmotno. Vrnili smo se vsi zadovoljni domov z mnogimi upi v srcu. Rojaka A. Mantela priporočam vsem Slovencem, Tebi. stara korenina. "Glas Naro- -vojega obstanka so ta dan proklamirale ljudsko vlado in padali so cesarski orli z vseh zidov. Par je od tega časa izvršil francoski narod, ne bi mogla menda nobena druga država. Leta 1871 je finančni minister priznal zbornici z obupom, da je le pol milijona gotovine v državni blagajni. Sovražnik si je izvo-jeval dve francoski deželi, ugnez-lil se je v sedmih pokrajinah, stavi predlog, da se ključi in se v tem oziru ravna po pravilih in sklepu glavnega od- Za društvo Skala št. 50 poro-; Jednotinih zastopnikov. Br. gl. bora. Sprejeto, ča del. Zupančič glede neredno- j tajnik in br. gl. predsednik po-j Za društvo Planinar št. 83 po Glasila", kai i jasnita stvar. Društvo je v do- roča del. Prijanovič, da je v do- tele nje nik Kaj p priprav ;u na daljavo ititi utripa-bi m da pa obilo naročnikov. Po- dokler mu ni plačal izkrvavel na- . zdrav roja kom! — -los. Rupnik. rod 1>et tiso6 niiiijonov frankov New Castle, Colo. — O dela v- vojne odškodnine. Nemške bom- ki|*k;h raz.lie,-ah sem Vam že zad- ]>e so razdejale Pariz in pruske |iijie punn al. Povem Vam pa, da uniforme so se Šopirile na boule so tukajšnji farmerji zelo zado- vardih in onečeščale Versailles... Burska Dem Iztok in event, boljši dok ga »odii Roosevelt ne lih sme je pi ' bV voljni z dobro letino, pritožujejo|silna je moč narodova v velikih v krompirja na primer v treh letih je poslal Pariz Be-. * . , stano t,a nesreea nikoli ne miruje, j Silna je narodova volja, a ni e obolel na vratu in Zena je zbolela za vročinsko bo-i pa na svetu naroda, ki bi'poka-riti za nekaj časa. i leznijo. 21. avgusta so jo peljali zal v zgodovini tako čudovito !;jvo za — živce vo-;v bolnišnico. iS. septembra je pa j energijo, kakor so jo Francozi /e v Gospodu zaspala. Zapušča i Vsled obupnih razmer, ki so vla- * P(t mal,h otr°k. katerih najsta- dale pod Ludovikom XV in Najmcderne/.ši top izstreli v 1 rejsi je star 7 let. pa tudi ta leži I vsled revolucije je imela Franeo- - ' v.^-mah se.l -mindvaj- za enako boleznijo v bolnici, ska okoli 40 milijard dol^a in setsto lcrog. 1. Pet velevlasti je že j Najlepša hvala Franu Bukovici,: vsak pozna žalostno zgodovino ! .rpaj 10H) teh moril- ki je žalostnemu možu stal vedno j ničvrednih državnih bankovcev - samo odkod do- na strani. Zena je bila doma iz ki niso imeli skoraj nobene vred-lah v čast m j Male Lqdene pri Turjaku in za- !nosti, k?r niso imeli garancije v puŠČ;i v domovini žalujoče stari-1 zlatu in vrednostnih papirjih * * f' sestro in enega brata v j (Leta 1796 je na primer veljal itieanje v državni jetmŠnici- Ameriki. Pripadala je k J. S. K. par čevljev 4000 frankov') A kaj tal--ega s,- mor, zgoditi pač Jednoti. Pogreb se je vršil dne! prišel je Napoleon I. iu Franco-sauio X Ameriki. 20. septembra na katoliško poko- ska je zopet vstala, pozneje zopet * * * pal.^-e v Glencoe. Naši in rojaki revolucija in zopet prazne bla- lf. . vel t . ] »repotoval na iz bližnjih krajev so se ga polno- gajne. Po francosko-nemški voj s v o j. «n prvem auitaeijskem poto- številno mleležili. za kar se jim: ni je bil že ves svet mnenja, dj vanju enajst tisoč milj. Koliko iz srca na nih priprav biti ljudi ki bi slavo domovine ubijati. * Li brem stanju. Slovenec štev. 68; Zu društvo štev. 85 poroča br. sti pri pošiljanju je pa zdaj poravnano. j brem stanju. Za društvo Narodni Dom št. 51 < društvo poroča del. Rigler, da je društvo j poroča del. Pucelj, da je društvo! Potokar, da je v dobrem stanju. v dobrem stanju. v dobrem stanju. Zadeva neke -__ Za društvo Zvezda št. 52 poro- j smrt ni ne se odloži na poznejši' ča del. Demšar, da član Setnikar '> ni dobil bolniške podpore, ker se Za društvo št. je glasila nakaznica po pomoti! Prelovšek, da je tajnika za en dan premalo, kot brem stanju. zahtevajo pravila. Na predlog Za društvo Spoznanje štev. 72 del. Breskvarja se sklene, da se • poroča del. Gregorič, da je vse v 69 poroča društvo v del. do- POZDRAV. Pri odhodu v mili rojstni kraj pozdravljam še enkrat iz obali Atlantika Ernes t a Pečnika, Frani Zupanca in ženo ter Ivana Mirta in ženo v Tollerburgu. Co- Hko pridilla fflovJncemf""kot ) na našo firmo, ker mi prodajamo samo Slovencem in nikomur drugemu ne. In prodamo samo far-merjem, ki se naselijo, ne pa špekulantom. Ker nam je do tega, da pride naše ljudstvo v dobre, zdrave in primerne kraje— bomo dajali od zdaj ,za naprej vsakemu potrebna pojasnila glede vsakega kraja in sicer strogo resnično. Ne silimo vas, da kupite pri nas, toda predno kje kupite, vprašajte pri nas. Pomnite: vsa druga podjetja skupaj niso niti polovico to- smo Chicago, III. milijonov besed je pri tem sčve- Berce. .... , - -------mnenja, da zahvaljujem. — * ran je v Franciji začetek konca ne- kdaj velike in slavne države. In povoljnem stanju. podpora izplača. J redu. Za društvo V Boj št. 53 poročaj Za društvo Grozd štev. 74 po- kakor tudi vse ostale znance mL Ce še niste kupili, pišite na del. Bluemel, da je vse v redu. ! roča del. Lah, da je v dobrem m l,riJatelje. Živeli. ^ Krže MIadič Land Cq^ _ Za društvo Jutranja Zarja št. j stanju. I New York. 4. vinotoka. j 2616 South Lawndale Avenue, o4 poroča del. Zlemberger, da je' Za. društvo Slovenec štev. 75' Ivan Resnik. i (1S-9 v d) društvo vsled štrajka nazadovalo. Sedaj upa, ko je štrajk kon-^ can, da se število članov podvoji. Zeli pojasnilo glede smrt nine pokojnega br. Pivka. Gl. tajnik pojasnjuje. Na predlog br. Zev-nika se debata zaključi. Za društvo Planinar št. 57 se pritožuje del. Kučar glede neke bolniške podpore, ker je bilo za $5 premalo nakazanega, to pa iz vzroka, ker je bila bolniška nakaznica prestara. »Del. Junko predlaga, da se v tem oziru postopa v smislu pravil. Sprejeto. Za društvo Zavednost štev. 59 poroča del. Golob, da je vse v redu. Za društvo Simon Gregorčič štev. 60 noroča del. Kovšča, da neka, sedaj že umrla članica še ni dobila bolniške podpore za en mesec. Na predlog br. Podboja se sklene, da se zaostala podpora nakaže. Za društvo Sparta št. 61 poroča del. Zadnik, da je društvo v Glavni urad: 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. Prodaja PAROBRODNE LISTKE za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah. kal. kr« nist ne naznanja. No, Ste-j Susie, Wyo. — Moja želja je, j sedaj ? Sedaj ima Francoska navilo bo pri 1 i e no Visoko, kakor da bi opisal razmere v tem mrz-!loženih v tujini Čez 35 milijard spl..-li !. ubi visok;, števila. Saj so Um kraju. Delamo v premogoko-• frankov in je takorekoc prvi zadali trufm ill korporacije temu P" razun nedelj vsak dan, a delo i lagatelj z denarjem na svetu 1 i 111 • ® j • ncu naroda" nad pol- je jako naporno, ter tudi nima Ima sicer tudi jako visok državi dru tri milijon dolarjev, da je bil, vsak tukaj obstanka, ker se zelo ni dolg, a glavno je pri tem da izvoljen Jeta 1904. Tako je izja- trdo dela. Premog je visok 4—6 dolguje Francoska sama sebi V čevljev. Zasluži se. kakor pač ke-| naših e^sih ne velja več toliko Predsednik Železnikar zaključi sejo ob 6. uri zvečer. vil te dni zakladničar republikanskega odbora, ki mora biti o tem dobro poučen... Now, Teddy. — who is the liar? do delat! hoee m kakoršen pro-: oni pregovor 44Si vis pacem, para stor dobi. Večina delavcev je j bellumampak "Si vis pacem. pritlikavih Japoncev in vsake na-1 para nummos" (ako hočeš mir Je S. N. p. J. v Milwaukee, Wis., dne 20. sept. 1912. Predsednik Železnikar otvori sejo ob 8. uri zjutraj. Čita se imenik gl. odbora in delegatov. Navzoči vsi. Prečita se zapisnik osme seje, ki se z nekimi poprav- Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. GLAS NARODA, 5.VIN0T0KA, 1912. t t. Zlata zrna. Ztaka »Uicwkik ciUltv Nikdar se setev vsa ne ukoreniči, Slovanski pregeld. Razne zanimivosti. ARABEC KOT TURIST. arabski imenitnik in meščansko časopisje prihaja v zadrego za besedno lepotičje, da bi dovolj pokadilo temu izrednemu dogodku. Senzacij onalno odkritje slovanskega učenjaka. "Russkoje Slovo" poroča o nebroj sovragov šteje dobra stvar j seuza'cijoualnem odkritju znane-a vzorov nam ne svet ne čas ne u-: sra glasovitega ruskega zdravni- niči i ka in vseučiliškega profesorja in bi.iga dela ne zamro nikdar. j Bahmetjeva. Prof. Bahmetjev je Naš bratski lLst "Aventi" pa pri-sim. Gregorčič. | prišel na TO. da je mogoče z zmrz- naš* ob tej priliki naslednjo do-njenjein živih organizmov začas- j godbieo: Kot največjemu ljub-uo ustaviti vse življeuske funk-| Ijeneu Italije so seveda Arabcu eije. To stanje imenuje učenjak razkazali in take so ga peljaii Kim. Gregorčič. i anabijozo. Do sedaj je učenjak tudi pred vrata Kima. na rimsko * I uspešno stavljal miši v anabijo- polje. To je bil dan nepopisnega Nikoli nihče v bedo ni zaklet, | tično stanje, in sieer s tempera- presenečenja za našega Mustalo komur vodnik je volja neubita ituro * stop. Celzija. V tem sta- Nikjer je stalne ni stvari a prah noben se ne zgubi. in svet poštenim licem hodi zre 11 E Gang!. nju lahko ostanejo miši dalj časa, potem pa se lahko z opreznim odmrzevanjem zopet ožive. Ker Koehovi hakcili tuberkuloze po-Nikoli strast ne ostavi človeka: ginejo pri temperaturi —6 stop. Pristopi. ko mu življenje zazori, Celzija. je prof. Bahmetjev mucin spremlja ga, dokler si v groba j nja, da bi se z anabijozo dala ra- prostori j dikalno in uspešno zdraviti tu- počije. truden zemskega teka. Jua. Ciraperman. Nikoli še ni bilo prevarano u-panje, ki si ga je bil izbral človek za posodo svojega življenja; nihče ga ne more prevarati, tudi ne smrt; izpolnjeno je in če ostane življenju samo se deseti del sekunde. Iv. Cankar. berkuloza (jetika). No, pred poskusi z ljudmi b<» Bahmetjev delal poskuse na opicah. Sredstva za te poskuse si namerava priba-viti z javnimi predavanji. Ako ne bo mogel teh sredstev dobiti v Rusiji. bo se napotil v Ameriko v Washington, odkoder je dobil že vrlo laskavo vabilo. Spomenik osvoboditelju Srbije. Ni lepše je na zemlji sreče ko blag spomin prežitih dni; ime umrje pač sloveče, le delom blagim smrti ni. Sirn. GretcorOiff. Na Kalemegdanu v Bel gradu si* leta 1!*08 položili temeljni ka-meu za spomenik osvoboditelju srbskega naroda, vojvodi Kara-gjorgju, predniku sedaj vladajoče srbske kraljevske rodovine Ni luei, sreče dom ta zemska ječa Karagjorgjevičev. Izvedba spo-DSngor oči — za žarkom solnca nn-nika je bihi poverjena srbske- zlatim! j mu kiparju Pašku Vučetiču. Ta Tam vir je luči, solnca plamna t spomenik so te dni postavili. Sa- sveča. i nia glavna figura — vojvoda Ka-Navzgor sreč — v višave rajsko j ragjorgje — je postavljena na svetlo! I visoko postolje, a okrog nje se Tam sreča biva večno obstoječa H postavljajo sedaj po vrsti še drugim. Gregorčič. | ge figure. Spomenik bo izredno ■ j velik in zelo lep; kritiki ga z u-; metniškega stališča prav povolj-! no ocenjujejo. Spomenik je vlit iz brona. Samo vi it je je stalo 40 Ni mogoče rožici cveteti, uko solnčnih žarkov ne pozna deklici veselo ni živeti, ako ji srce miru ne da. Le ko srčna se ji spolni želja, v prsih vse se v novic oživi; zdaj rie išče si drugod veselja, saj zdaj radost vse je, kar v njej tli. Manifest kralja Ferdinanda na lisoč dinarjev. Dan odkritja spomenika še ni določen, gotovo pa je, da se bo odkritje izvršilo z velikimi svečanostmi. Društvere vesti za Greater New York in okolici. PODPORNO DRUŠTVO POZOR! Onim, katere veže še vojaška dolžnost! t-. , , , . . , _. o— Vsi oni, kateri ste služili v sta-! Pred kratkim je dospel v Rim slovensko samostojno bolniško irem kraju pri vojakih, in ste se ; pozneje izselili v Ameriko, dobili Menil je, da je zopet v domovini. '4 Torej so tudi tu tukuli'." "Ne. to so slamnate koče gi-tov." "Ah, giti... to so vendar Be-duini v Italiji?" "Ne, to so italijanski delavci, ki pridejo od zunaj, da obdelujejo f zemljo in dobe mrzlico." "Zelo dobro, imenitno! In vse to je tukaj, to je pač italijanska pustinja ?" "Ne, gospod Mustafa, to je rimsko polje." "Ah, oprostite, gospod kulturo-nosee, zakaj pa niso s>mkaj privedli naseljencev, železnic, bolnic, šol, ki ste jih poslali k nam?' ae Greater New York In okolico v obseou 1 „.1 .,„;„»!.„ 11 , • j , • dvajsetih milj, s sedežem v New Yorku. !Ste °d vojaške oblasti dovoljenje Ustanovljeno 17. decembra 1911 ODBOR: Predsednik: LrDOVIK BEN'EDIK, 2401 Hughes St. Ridge-wood. X. T. Pc Ipredsednik: JOSIP POGAČ NT K, 56 Ten Eyck St. Erouklyn. N. T. Prvi tajnik: VINKO ZEVNIK, 15fe^ Silver St. Kidgewood, N. Y. Drugi tajnik: ALOJZIJ SKRABAR, 424 East yth St. New York, N. Y. Blagajnik: FRANK GIOVA XELLI, 923 Ganion Avenue. Hoboken, N. J. Nadzorniki: IVAN INTIHAR, 21 Webster St. Newark, N. PETER I'ETEIC, jza izselitev samo za par let, na- j ikar se vas zopet lahko pokliče na 1 orožno vajo. Ker se pa veliko ro-;jakov v od oblasti določenem času ne more povrniti radi same o-jrožne vaje, dovoljeno jim je pro-■ siri za oprostitev iste, katere je j vsaki oproščen, toda ne za dalje kot za eno leto; drugo leto pa mo-jra zopet prositi za oprostitev. Torej vsi oni rojaki, kateri mo- ' rate prositi za oprostitev orožne vaje, in kateri iz kateregakoli j vzroka ne delate prošnje sami, vam isto preskrbimo tudi mi, sa-30s E.^cth St.. New York, n. t. mo nam blagovolite poslati voja- Slov. Delavska f 'odporna Zveza ALOJZIJ ANOOLSEK, 1700 Pacific St. Brooklyn, N. T. r5eje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Schnetzen - Hali, 12 Salnt M.irks Place i,8. ulica) New York. N. Y. Prihodnja seja, ktera je ob ško knjižico in pozivnico, če isto že imate, drugače pa samo knji žico, ter $1.50 za poštne stroškt in naše delo. Izdelujemo tudi pooblastila in enem četrtletna, bode dne 26. posredujemo dedščino itd. i/, sta OKTOBRA 1912. Pričetek toč- |reKa kraja, no ob 8. uri zvečer. Pri tej seji j imamo rešiti več važnih točk, zato naj so bratje in sestre blagovolijo polnoštevilno vdeležiti. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York City Vstanovljena dne 16. avgusta 1908. Inkorporirana 22. aprila 1909 v državi Pennsylvania, s sedežem v CONEMAUGH, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANSEK, R. F. D. No. 1. Conem*m«ls. Podpredsednik: JAKOB KOCJAN. Box 50S, Coneniaugh. Pa. Glavni tajnik: Vil JEM SITTER, Lock Bex 57, Conemaugh, Pil. i'omoini tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, Box 1. Dunlo Pa. Glavni blagajnik: IVAN PAJK, L. Box 323, Conematigh, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZOV EC. Box 6. Conemaugh, Pa. NADZORNIKI; I. nadsornlk: FRANK BARTOL, Box 274. Thomas, W. V». II.nadzornik: ANDREJ VIDRLH, P. O. Box 523, Conemaugh, Pa. UI. nadzorik: ANDREJ BOMBACH. 1C51 X. 31st St., Lorain, Ohio. POROTNIKI; I. porotnik: JOSIP SVOBODA, 628 Maple Ave., Johnstown. Pall. porotnik: ANTON P1NTAR, Box 2u4. Moon Run, Fa. III. porotnik: MIHAEL KRIVEC, Box 224, Primero, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: •C. A. M. BRALLIER, Crove St. Conemaugh. Pa. -o— — Cenjena druStva, oziroma njih uradniki, «o uljudno proienl, |K>-šiljatl denar naravnost na blagajnika in nikogar drugega, vae dopiae pm na glavnega tujnika. V slučajo, da opazluo društveni tajniki pri meBečnlh poročilih, ali ■ploh kjerslbodi v poročilih glavnega tajnika, kake pomaiijkljivosU, naj to nemudeno naznanijo na urad glavnega tajnika, da ee v prihodnjo po-»ravL DruStveno glasilo: "GLAS NAROI?A". 1• j Rojaki in rojakinje, pristopite; "Ja... veste, mi imamo nalogo, U uag krog, ker edini namen na-! da prinesemo v Afriko kulturo." |Gga društva je: podpirati drug "Ah. razumem, zelo dobro, iz- Idru^e^a in gojiti slovensko na-i borno! Ampak kdo pa ima nalo-1 rodno zavest in bratoljubje. [. go, da prinese kulturo na rimsko Naše geslo je: "V slogi je:1' polje?" moč!" "Gospod Mustafa, zelo Vas moram prositi. . . Vi se vendar tu ne Veselice 1912/1913: ŠTIRIMESEONI RAČUN "SLOVANSKE DELAVSKE PODPORNE ZVEZE" od I, maja do 31. avgusta 1912. EAST CONEMAUGH, PA. boste vedli kakor socialist!" "Prosim gospod, oprostite; ne-zmiselne so moje besede, navse-j zadnje sem vendar le divjak!? —| Na misel, da je treba najpreje vi lastni domovini širiti kulturo, potem še drugod, more res le divjak priti. . . PUŠČAVA SAHARA — MORJE. Profesor Etchegoyen, ki uživa: Slovensko samostojno bolniško -i podporno društvo priredi v sobo-"to, dne 12. oktobra 1912 "VIN- ~ SKO TRGATEV" v Beethoven-Hali. 210 E. 5. ulica, blizu 3. Ave. v New Yorku in v soboto, dne II. januarja 1913 I. LETNO VESE-; LICO v "Liderkranz Ilall" v i Brooklvnu. Društvo sv. Frančiška priredi kakor običajno tudi l«*tos dne 31. Društva vplačala >r: _$_c. | $ I c. velik ugled v učenem svetu, je ob"! decembra SILVESTROV VEČER javil v "Scientific Americain"! in v soboto, dne 1. febru- Gr Krek. bolgarski narod. Ni neumnejšfga posla nu sve-1 Kralj Ferdinand je izdal niani-I, kakor zaljubljenim ljudem : fo^t na bolgarski narod o priliki jbre svt-te dajati. I jubilejnih slavnosti. Kralj izraža Joa Jurfifi. i v tem manifestu svoje veselje na ; in j_/ je zasedel prestol. menijo, da je pes zato tarvo, da druga ulica v New Yorku igro dobavi svoji krvi potrebne soli. "Bratranec" in igro s petiein Posledice Jukičevega procesa. opazovalec pa ni tega nine- "Kovačev ... , se je prepričal, da odgri- vspored bode pravočasno ob * f.skl Usti javl jajo, da so se ne- U.He IX'S le vršilke trave v Ic-ite- i • • i • i i „ ' pes ie i ti iia\e, \ Kate- l-]pn m med rojake razdeljen. ki n>- zna eeniti sladkosti; ka,,'ri l,rVHtski Poslanci odločili, j rili je najmanj soli in ki imajo " Osrednja podružnica družbe domaeih navad, skrbij iu celo da ti i sedanjih neznosnih. skoro sladek okus. Pes tudi bolj Sv. Cirila in Metoda priredi v so- ma jhnih vsakdanjih hišnih opra- i lazmei vil. Ženska, ki se /a to ne briga, | p,-ago, med njimi tudi pos ali pa se briga z nevoljo, katera' se dolgočasi v svetišču lastne rodbine in zato hrepeni vedno zunanjih izpremembah — taka j ___ ženska je i/rodek njenega spola, I deloma na praško, deloma na du- i stvarjanje sline. Ne oziraje se na kranz-Hall" v Brooklvnu. taku je tudi malomarna za otro- najsko, deloma na graško vse- j mehanično navado ljudi, da zelo v i učilišee. die in l-tudisavljevič. Hrvatski di- ši. Ha- n^em se paC* do=nal°' da Priha* veselico v "Beethoven Hali" v ja trava iz psa med ekskrementi New Yorku. neprebavljena. Radi tega je zelo- Društvo "Bratska Zveza" pri- i! -i 3 , 4 i 3 3 5 12 " rt ' 7 27 S 9 : 'j 24 10 6 ' 11 0 4 12 24 i;i 21 4 14 30 15 (i 16 4 17 IS 3 1!) 15 20 24 2! 3 H 22 12 23 57 4 24 1K 25 12 2G 9 "27 9 ' 2* u 4 29 21 :}<> 39 i 21 :i2 :J4 35 9 33 36 27 i 37; 42 3 S 9 * o! i 3 4-i 24 4 41 60 4 42 3 43 3 4 44 45 9 12 •U'> a . 47 U 4* 12 8 49 24 . 50 3 4 51 3 s 52 53 91 54 «; 55 6 56 21 57 3 5S 12 5'.- 72: f) nO H-.G 12 01 24 12 i>2 03 ti 3 , 39 i 4 1 so 1 50 j | 4 C' 1 50 1 50 i t , ;.,!.; i,: i.;i; i, i„: ... . .. — urustvo r>raLSisa ^veza jjri- c.u< 4 po j.,ki. k, so bih dosedaj vp.sani; v,rjetna verzija, da pes le zaradi redi svoio letno veselico v soboto, - ^ oo 112 e»>» 1 ka; Mu zagrebški univerzi, se vpišejo | tega zveci travo, da pospeši u- dne h februarja 1913 v Lieder-1 ' ' 4 18 70 224 2( >y 25 188 28« lJ5 CC, 25 201 25 2-U, :;5 133j 191 25 :i52 50 •28U 221 15 l'.i'i 5o 75 1'.'2 50 •J» 75 151 SO 133 75 90 i5r» 35 2 17 "JO gi:J 100 ib 3'.»»; 25 lili 25 223 75 97 50 l8o 1 '>S 75 208 75 5:i V, 1 *3 i: 90 200) 153| 75 137 50 203-75 02 50 112 50 27(5 25 180 27 05 113 140 bo. 92 50 7; 1^1 8; 21G 25 113 75 45 100 25 75 25 7?-10 147 5i 73 75 55: C4 50 82 5< 28 7 = 41 25 36 00 01 1 50 1 50 1 35 3 I 20' 30 2-50 ■2 10 1 80 <",0 I ^ j c-l* e.j j -r 9' 12 21 0 12 18 4 80 2 40 4 4 80 4 so| 4 80 0 05 183 10 217 55 05 75 14'.» 75 346 50 183 34, Ct 113 165 3( 100 90 80 r»< 216 7l 231 8< 12s 75 45 1-.- 85 1»3 £• 91 ~.0 175 83 79; 167 50 170 & 70 75 110 79 1i Društva prejela 2GC. 10" 143 63 43 90 51 86 41 189 174 79 62-43 133 142 17 30 95 17 113 610 82 33 194 152 260 153 IGO 74 4 G 10 121 lo9| 26!' 14». 25 139 j 7 71 98 39 12 94 72 164 15 38 17C G2 32 $ c j » 93 400 400 500 400 100 500 500 100 200: 500 200 200 266, 168 143 63 431 183 51 86 41 58y, 174 79 62 43 1033: 142 17 30 95 17 11C 140 82j 33i 194; 152 87 i 960 1531 5013 j ti 50 12! 109, 269 210j 25' 439. 7| 71 98 5C9 12 94 604; 15. 38 376 100 22 62. 12, bko vzgojo m j ako svojem poklicu. nestalna radi vtikajo v usta kako bilko ali! NAZNANILO. državah Ohio in : cvet, je vsak človek že poskusil,. p0- k ^ PaJM Omejitev tiskovne svobode na t kaka dobrota, ako se more ob ve- Pennsylvania^n^n^moTdl jih liki žeji dati v usta kako bilko. , .. . . ^ . -1 j , . 00 obiskal nas zastopnik, gospod ki mu olajša žejo. Mnogi so se se- 12 75J 997160] G 0 I|2M 5o| 108,001123 it>|47 00J22 S5| 4 (»0| 11472 loj 4!»50 OJ|2!K»3 00| 400 00| 9OO 0o| 9243 «0 DOHODKI: Vsa društva vplačala od 1. maja do 31 nvg. $11.472.1 Obresti od nevrnjenega posojila izza časa konvencije 20.25 Cisti preostanek dne 30. aprila 1912. 7,350.95 Ni praznik, predragi mi, naše j Ruskem. življenje, j Ministrstvo notranjih zadev je ____________ . ^ veda na ta način tudi že zastru- zivljenje naj bode ti delaven dan! | izdalo pn.{)oved da \isti lie smJe. pili. ker niso pazili, kako travo sim. Gregorčič, i jo poročati o sledečih predmetih: razmere v vojaštvu in vojni mor-Ni prijetno, če je človek na narici. stanje vojnih ladij, nemiri, smrt obsojen. Živi lahko dolga vojaštvo in življenje mornarskih leta, ali kakšno življenje je to! j Častnikov. Ta prepoved ima na-Nima prihodnosti pred sabo, na men, da ljudstvo ne izve ničesar smrt je obsojen; tudi nima vese-j o gibanju v vojni mornarici. Polja na svetu, zakaj obsojen je na : ost rite v tiskovnega zakona vzbu-smrt. Drugi žive prihodnost pred j ja splošno veliko ogorčenje. Na-sabo, smrti nikjer, to je živi je-j men tej poostritvi je pač ta, da nje! Ali drugače je, če je člove-jhoče vlada udušiti vse, kar bi ku usojeno od prvega dne... Ro- j moglo vplivati na vojaštvo, in tudi zakriti vse občinstvu, kar se dogaja med vojaštvom. Ldsti so mnenja, da se prične na Ruskem pravo preganjanje časopisja. vtikajo v usta. Na ta način si moremo tudi najlažje raztolmačiti, da je pes travo v soparnih dneh, ker ga žeja. Ker pa vedno po vročih dneh pride kmalu dež, mislijo ljudje, kadar vidijo psa jesti travo, da se bo kmalu izpremenilo vreme. ka seže po kozarcu, toda omahne! — "Saj si itak obsojen na smrt!" Iv. Cankar. Ni res, ni res, da vse se sme za pravo narodno in božje, ko gremo v sveti boj, možje, naj sveti naše s* orožje. Joa Stritar. Niso ifrobje žitju meje, pač pa vir krasnejšega, i* grobov se tmin prismeje solnca svit jasnejšega. sim. GrerorCte. Memoari kralja Milana. "Journal de Geneve" (v Švici) javlja iz Belgrada: V kratkem bode izdal nek zaupnik umrlega srbskega kralja Milana njegove memoare, in sicer v več jezikih. Ti memoari vsebujejo važna razkritja kralja Milana o balkanski politiki Avstro-Ogrske in Rusije. Preiskovalni zapor. Pred kratkim je postal v Avstriji pravomočen zakon, ki določa, da se čas preiskovalnega zapora všteje v odmerjeno kazen. S to določbo je vsaj nekoliko u-blažen avstrijski kazenski zakonik, kajti dosedaj se v Avstriji p'reiskovalni zapor -ni vštel v odmerjeno kazen, dasi je to v dru-f ANDREJ BOMBACH gib državah že davno u veljav-. kateri je od na* poot>laSčen poljano. oirati naročnino za Glas Naroda --in izdavati pravoyeljavni potrdila, ter ga rojakom toplo pripo- Skupaj IZDATKI: Vsem krajevniiE društva m se izplačalo Plače glavnih uradnikov Tiskovine Frank Sakser p-ača za 1 leto za glasilo Harrv Doerr. plara za 1 leto pravni svetovalec Dr. Brallier. vrhovni zdravnik Ročna blagajna tajnika Ročna blagajna blagajnika Razne potrebščine v glevnem uradu Skupaj Čisti preostanek NADALJE SE ŠE PRIŠTEJE: Nevrnjeni čeki Neporabljena ročna blagajna tajnika *' GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽ. NAROČITE SE NANJ. ročamo. S spoštovanjem Upravmištvo Glas Naroda. $18,843.35 $ 9,243.00 452.50 155.33 150.00 25.00 39.7u 20.00 10.00 9.58 $10,105.11 $ 8,738.24 916.25 17.16 9,671.65 Toraj skupne gotovine dne 31. avg. 1912. GOTOVINA SE DELI SLEDEČE: V "Prvi Nar. Banki" v Conemaugh naloženo na obresti 5.611.31 Ravno tam na čekovni račun 3,943.18 Še nevrnjeno posojilo izza časa konvencije 100.00 Ročna blagajna tajnika 17.16 Skupaj $9,671.65 Mihael Rovansek, prpdsednik: Viljem Sitte, tajnik; Ivan Pajk, blagajnik; Prank Bartolj, I. nadzornik; Andrej Vidrich, II. nadzornik; Andrej Bombac, III. nadzornik. rt GLAS NARODA, 5. VINOTOK Aj|, 1912. KVARTET. r -V^itat "Kor^r" TiN ;vt ZA SMEH FN KRATEK CAS. OGOLJUFAN. Dober odgovor. Razmišljen. bi bil ptičiea- Sovraštvo še po smrti. Nekdo pozimi dela ga z v cer-J Gost: "Poglejte, gospod krč- i Gospod (vstopi v prodajaliiieo k t- v. Soseda ga vpraša: "Zakaj mar, vaš pes noče jesti pečenega s klobuki): "Rad bi si kupil klo-S buk." Trgovec (ki je zelo razmišljen):! "Prosim... Ali imate glavo s se-' boj?" ' kopij eš tako ozko pot?" Odgovor zajca! | se giasi: "Prinesi mi tako široko! Krčmar (začudeno): "To je ! lopato, kakor je tvoj jezik, bom | nekaj čudnega, še po smrti se so-• pa širšo naredil." vražita ! 1.9 Cut pove vse. "Oprostite. gospod, zdi se da sedite na mojem klobuku. "Ali j«* mehak, ali trd.'" "Mehak." "Potem ni vaš. j>»z sedim na tr-jzverina. lajati. | prebudi. Ženski darovi. mi. | "Zadnjič mi je podarila žena ; prav lepega psička za >;od. Nekaj časa sem ga bil zelo vesel. Ko pa sedaj pridem pozno domov, začne V ZRCALU ŽIVALSKEGA ŽIVLJE NJA. i hi se žena vedno dem klobuku." Podoba sedanjega časa. U GoSpod spi. Kaj, jaz da i slučajno na Iti delal1 Sedaj dopustu. Iz geneze. '•i tel j v meščanski šoli: " Torej dalje! Adam in Eva sta se skrila po grehu sredi vrta Eden in \ st a slišala tam glas... Trček, i kakšen glas sla slišala? ' TrtVk sin telefonskega uradnika i : "Tukaj ljubi Bog — kdo tam ." Nepriljubljena. Gospa: "Ali si rekla damam, i da me ni doma?" Hišna "Da !" Gospa: "In kaj so odgovorile^ ;iia to? . Času primemo. f, L m-" P,"V A.: "Kdo pa je ta gospod, ki se' Hitro pripravljen. I ker \ as niso našle. 1 & h i 4t ....... i prehaja z gospodično?" Ah se spominjaš, kaj mi je . r> m ■ • - • i . rekel so^ed v nedeljo v gostilni?' Stara stvar. B.: To ie njen ženin, bančni 4iXT . . . .. ... I i Ne, ne spominjam se; tozi ga — "Gospodična, ah vas smem blagajnik, zelo bogat" spremiti .'" i . .. T , ..... . ... • • A.: in koliko prem u it-; Ali ne veste nieesar origi-J 1 , reklo danes! B-: "Se še ne ve, kolikor bo sa- ! Zakonska dvojica je z velikim (trudom in naporom dospela na • Triglav in občuduje ogledovala veličastvo planin. Žena: Ni čuda, da se v hribih zgodi toliko nesreč. Povej, ljubi f Joško, kaj bi ti storil, če bi jaz : padla v kako brezno in se ubila? ! Mož: Oh veš da — znorel bi. "Zakaj ste tako jezni?" "Ogoljufan sem za sto dolarjev " j "Kako to?" "Danes zjutraj sem hotel dobiti od strica to svoto. ko sem pa prišel v hotel je že odpotoval." ___t , Modra sodba. ' Pr. povedana voda. ; Nekdo pride k soduiji. rekoč,! žandaria sta šla mimo reke. v Ida ima terjati oOO kron, in pri- kateri ,ovil /nail vlhyx tal rib(.. j pelje tudi eno pričo seboj. Sod- j ^anda r ga je vprašal: "Ti. ali je mk: "Da se kaka reč dokaže, tre-j tvoja ta vo'dat»- _ -Ravno moja ha dveh prič; Vi pa imate le eno ' d •• ^ odgovoril, "toda če ste j torej Vam gre le polovica tirjat-, žejlli ffospod Ol.ožnik, jo lahko i ve. namreč l2;>0 kron." i pijete. nalne jš« g;i To mi je že dvajset gospodov!" Med dijaki. Prvi: "Katero tvoje spričevalo! je najboljše?" Dru gi: ' Tisto o cepljenju koz Konjak. A.: "Ali je vaš župan pija-i nec ?" B.: "Ne vem. Vendar ko bi bil jaz konjak, bi ne bil rad z njimi skupaj v sobi." Veliko otrok. A.: "Ali ima čevljar Bratuž res toliko otrok?" B.: "Saj vam rečem, tla jih ima več, kakor čevljev za popraviti." Pri koncertu. vseeno, jaz lahko prisežem. Lepi zakonski stan. Malo nesporazumi j en je. i boj vzel, kadar jo bo popihal. DOBER SVET. Ki Previdna. hočete OlllOZlti SVojo •r.' Saj sle sami še tako lepi in adi! Pomislite, da lahko napravama h ee rka v leku enega leta vas babico." ' -Vt 14i sem že mislila. Kakor ro otuo/im hčer, ji prepovem, ni me imenovala mater. Napra-ii z ti je mlajšo sestro. " Dvoumno. i gotovo bi znorel. i - I Zena: Meni se pa zdi, da bi se [ kmalu spet oženil. Mož: Ne — tako hudo pa ne bi | znorel. Dobro ga je. Presenečenje. V cestni železnici sta začela go-: voriti dva neznana. "Ali greste i nocoj k predavanju profesorja Kralja?" je vprašal prvi. — "Da. seveda moram iti." je odgovoril ! "Nik ar ne hodite, to je silno dolgočasen človek." "Pa jaz grem | vseeno." "Zakaj pa.'" "Ker sem jaz profesor Kralj." Dober odgovor. Na visoki lestvi je stal slikar in slikal napis za trgovino. Njegov prijatelj je prišel mimo in ga o-Ipozoril: "Pazi. da ne padeš!" — "Ne boj se," je odgovoril sjij se za čopič držim !" "Ti poslušaj! moja žena ima pa vseeno prav, ker pravi, da je boljše ustaviti tožbo, kakor pa ve s denar zmetati advokatom. S tem denarjem se lahko začnemo na novo tožiti." Moderni cigani. Stražnik: "Vi. tam ob gozdu so skoraj gotovo cigani." "Kmet : "Da. ravno sedaj so se pripeljali z automobilom." j Zanesljivo znamenje. Oče: "Kaj misliš, stara, ali bo' danes snubil gospod Dvornik na-i "'""' j šo Reziko?" "Kiiko krasna ste. gospodična: Mati: ".Jaz menim, da nrav go-j hi ne hi!.: \ čolnu, hi vas takoj lovo; s.-ij j.- ye cisto taaiilijaren. j pi o .il /a poljub. J • dej. ravnokar se je vseknil v nje-j "Veslajte hitro h kraju!" no servijeto!" i RADOVEDEN. Razloček. "Ti. ali veš razloček med revežem in miljonarjem?" ; Zdravnik: "Veseli me, da ste že tako zdravi; ne smete pa pozabiti, da mi dolgujete še dvajset obiskov." "O gospod zdravnik, s tem vam j 'pa še ne morem tako hitro ustre-| či. nisem še prav zdrav v nogah." Poznal ga je. Zdravnik: "Sedaj lahko odstranite mokri obkladek iz čela." mi še tako me- Otročji govor. "Pomislete gospodična, uredništvo mi je poslalo z obratno pošto Bolnik: "Pa s« • sa v glavi. Zdravnik: "Toliko časa vendar ne boste nosili obkladek, da bi se1 Klza : teta jaz ne vi- I vam popolnoma nehalo mešati." j dim »ičesar v tvojih očeh." "Kaj pa hočeš videti?" Oškropljena soba. i il°c'0 izrekel včeraj, da imaš v vsakem očesu po dvanajst mač-? '...in če me ljubi je moj svet!1 Najboljše priporočilo: I Kuharica: "Prosim, gospa, daj-{ te mi izpričevalo, pojdeia proč!" Gospa: "Kaj pa hočem zapisati noter, ker sle tako zanikrna. iJaz Vas ne morem priporočiti ni-; komur! *' Kuharica: "Tega tudi treba ni; ! zapišite le, da sem bila pri vas tri mesece to ho najboljše priporočilo. Ni neumen. moje pesmi nazaj; gotovo jih še "Da. Prvi govori kaj da bode ^i-ali u;so >> jedel, drugi pa kaj je že jedel." Velikodušno. "Kaj držite toliko časa mojo roko, poljubite jo že vendar enkrat*!" "Kako — jaz jo nočem poljubiti. Jaz ogledujem samo prstane!" "Odpustite mi, gospod baron, prosim vas, vi ste mi še vedno 50 kron dolžni." "Saj vam odpustim, bodite brez skrbi!" Modrovanje. Lepota automobila izgine, samo duh ostane. t Hudomušen prodajalec. Prodajalec knjig je prišel mimo okna kaznilnice. Za mrežo je sedel kaznjenec in obupno gledal na cesto. Prodajalec ga je vprašal: "Ali hočete mogoče kupiti knjigo: "Kako naj si izboljšam svoj položaj?" V kavarni. A.: "Zakaj tako opazuješ svoj klobuk na kljuki; saj ti ga ne bo nikdo ukradel." B.: "Vera, da ga mi ne bo; s tvojim je pa ravno nekdo izginil skozi vrata." Nezadovoljnež. Kmet je kupil dve srečki in je na eno zadel. Jezen je šel proti domu rekoč: "Tako smolo imam vedno; dve srečki grem kupiti, ko bi vendar ena zadostovala." "Z obratno pošto? No, potem t so jih pa gotovo brali!" Previdno. "Kaj govoriš danes s svojim blagajnikom cel čas o strašnih nesrečah na morju?" "Zaradi previdnosti; danes sem pustil v blagajni ležati 5000 dolarjev." Inštrukcija. Narednik: "Jaka Trapež, kaj je to. vojno sodišče?" Rekrut: "Bob pod narednik." Sosed: "Zakaj ste že zopet da-: nes prebelili sobo?" Soseda: "Ker je moj mož pisal kov.' včeraj eno pismo. Beračka predrznost. Smola. "Takemu močnemu, debelemu s slanino, gos-! človeku ne dam ničesar." ' 4'Kaj mislite, da bom šel zaradi /vašega centa najprej v toplice?" Pri vaškem brivcu. i "Kolikor računate za obriti?«" j "To je odvisno od krvi, ki vam i odteče. Cim več je izgubite, tem [manjši bo račun." Zavist. , Jožko: "Ah,Ali. da bi imel tak "Naj bo! Plačam vam 1:J dolar-trebuh kakor ga imaš ti, striček!' jev na teden — kaj Me neumen Striček: "Zakaj želiš to?" nazadnje?" Jožko: "Le koliko cukra bi šlo "Ne, nisem. Brez skrbi mi vanj!" lahko plačate 13 na teden." I. V GOSTILNO. Raztresen. Profesor je dolgo časa čakal* ■ pri brivcu; imel je že belo ruto? ; pod brado toda brivec se je še vedno obotavljal. Ves nestrpen se obrne k njemu rekoč: 4'Kje pa stojite toliko časa z vašo juho?" Na pošti. "Vi, to pismo je pretežko, mo-i rate pritisniti še eno znamko za 5 centov." "Nočem." "Zakaj ne?" "Ker sem pred štrinajstimi dnevi pritisnil na neko pismo eno znamko preveč." V zadregi. Dekla (pri zdravniku) : "Pridite hitro, gospod zdravnik, naš mali je požrl 5 centov in sedaj'se ne more gospa odpeljati, ker ni- , "Toraj sta s tvojim prijateljem ma dovolj deuarja za karo." dr. K. popolnoma skregana "Da! Vse tožbe, katere je vodil Po pravici povedal, v moj prid je izgubil. Zadnjič je A.: "Koliko ur je iz Ljubljane , mene samega tožil, je pa do- do Vrhnike?" ' B.: *' Skoraj - v vsaki hiši ena." \ pa bil. II. IZ GOSTILNE. . QI^S KABODA, 5. VINOTOKA, 1012. (±P Jugoslovanska B = Katol. Jednota a l^-scporiiana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. CJRADNIKH rr«6Mdntk: rv AN GERM. 5©" Cherry W*y or Box 57 Bra d dock, Fr r')Ct^r MIHA EI. KLOBfCHAR, Camulet. Mich.. 116 - 7th PETER 6PEHAR, ifCity, Kana., 422 No. 4th 81. POROTNIKU IVAN KERZISNIK, Burdlce. Pa.. Box 11». FRANK GOl ZE. Chlsholm, Minn., Box 711. MARTIN KOCHEVAR Pueblo. Colo., 121» filler Ara. Val dopisi naj se poiUJaJo na ylaTnoffa tajnika, th denarne pot-ljatre »a na glavnega blagajnika Jednote. lednotlae »laello: "GLAI NARODA" vo kislino. Ko so ga naši i. je bil; POTREBUJEM DEKLE, Zadrič že mrtev. Vzi;ok samoino- ki bi pomagala v kuhinji. Plača ra je neznan. po dogovoru. Pišite na naslov: Deželna blaznica v Gorici se bo Mrs. Agnes Prcdanieh. razširila za en paviljon, v kate-jP. O. Box S. Newlonton, AV. Va. rem bo 140 postelj. Paviljon jej (5-8— določen za kronično bolne bolni--- DELO ke. Stroški prizidka so proraču-j njeni na 250,000 K. j Ako ho5eg ^elo. ali boljše delo. Na goriški gimnaziji je letos pi5i meni Jaz illiam c]ela za 100 kar < oddelkov prvega razreda. mož- Dobra pla:.3j stalno delo m sicer so 3 oddelki slovenski, i skozi celo leto? ne izguba Gasa? laski in 1 nemški. \ nemškem od-|dovoli dela čez čas če llo5eš de. delku je največ laških m sloven-; jati jaz pošljem popolno zagotovilo. da bom naredil vse tako. skih učencev, ki se baje hočejo naučiti nemščine. Špoliranje poštnih pošiljatev. Pri prihodu Lloydovega parnika "Baron Gautseli'* v Trst so aretirali mornariškega vajenca Iva-j na Znrauiča, ker je špoliral med vožnjo poštne pošiljat ve. Fanta so zasačili pri delu. Nesreča v ladjedelnici. V lad-jjedelnie« "Danubius" na Reki je ! zaspal delavec Ivan Buter, skril : ne daleč od napolnjenih min. Pri vse kakor nišem. Preskrbim hrano pri Slovencih za primerno ceno. ne zahtevam nič za moje delo. Piši ali pa pridi! Stephen Andolšek, zastopnik za delo, Elkland, Tioga Co., Pa. (14—0) v d) ANGLEŠČINA. Mi poučujemo že peto leto an i t^JO «®»5o q^SO Za 1 dolar dobivate sleherni dan "GLAS NARODA" skozi štiri mesece. Po dnevniku "Glas Naroda" izveste najprej vse dnevne novosti in vesti iz stare domovine. Kdor še ni naročen, naj to takoj stori! "Glas Naroda" 82 Cortlandt St., New York. N. Y. <~x3flk> of«2b o^At o^ft 0F* Velika zaloga vina In žganja. Marija Orfll Prodaja belo vUa po..............70c. fall*« Črno vino po .............50c. " Drotaik 4 galone »....................fll.Cfi Brinjevtc 12 steklenic ...............{12.00 4 gal. (sodček) ta................. Za obilno naročbo se priporoča MARIJA ORILL, 5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O "glas naroda" stane za i dolarje. .naroČite se nanj i celo leto samo tri HARMON, eksplozij, mi.i «c je vsul na spe-|gieščino potom dopisovanja. Do- bodlsJAS""-Trste lllfeSjem lt! cega cel dez kamenja m Buterja [ bri USpehi. Lahka metoda. Učite j popravljam po najnižjih cenah, a delo!1- NOVICE IZ STARE DOMOVINE. VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! KRANJSKO. j tli na Brezju, kakor stara Vov- Sankcijonirana kranjska dežel- j kovka Matijo. I/, vsega tega. kar na postava. t'e>ar j«- dne 4. sept. smo doslej zvedeli, o teh dveh s::! t k < ■: eiral p> kranjskem d«*ž00 K, je prijela komenska žan-darmerija v Na b rež in i. Imel je pri sebi še ves denar razun deve-1 ili kron. ki jih je zapravil. Koželja so pripeljali v goriške zapore. ŠTAJERSKO. V Cmureku je umrl te dni Ra- deck.vjev veteran Karol Simon se doma. Pouk laliko traja Šest mesecev. Pišite po pojasnila še danes. Šolnina nizka. trpeino in zanesljivo. V popravo rane COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. [FrancoskR parobrodna družba. Direktna črta do Havre, Pariza, o vice, Inomosta in Ljubljane. Poštni Ekapres parnlkl soi[ L PROVENCE" /LA SAVOIE" 'TA. LORRAINE" "FRANCE" na dva vijak* na dT* vijak« o*ČT*Ttfekr n« čatiri to-V« sljivo vsakdo peSlie, ker sem že nad 161 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojeir s i lastnem domu. V popravek vzamem Slovenska Korespondenčna Sola, | kranjske kakor vse druge harmonike te 1380 E. 40th St., Cleveland. O. raCunwn po delu kakorfno kdo tahteva Prejšnji naslov : br« nadaljnih vprašanj. 6119 St. Clair Ave., S. B. 10. JOHN WENZEL, 1017 F. . Clev , O j Vsak potnik, kteri potuje ikozi Delavsko gibanje, i s. se j it. je z južnega kolodvora 1 j;i n i . .Ipeljalo v Ameriko 1-jna nista Bolgarov: iz Am rike je pa pri-! vrag je slo :J!» Slovencev in 8!» Hrvatov: ]~> Hrvatov je prišlo s Pruskega, 11) Slovencev ->e je pa peljalo v Novo mesto. Zlata poroka. Not ran j ci so trd-inga zdravja in dolgega življenja. Tako obhaja letos že drugi F;et deset let nice Ljnb- l' po proti domu in tudi zadovolj-12 I na nista l»ila drug z drugim. Sam menda vdihnil Antonu misel, da bi Matijo pošegetal. češ. da mu je ukral drva in podrl skladavnieo. Matija }>a je iJal s krepkimi in "kroftnimi" priimki Antonu na znanje, da mu niso njegove preveč všeč. Antonu pa zopet niso ugajali Matijevi odgovori. Situacija je postajala čim dalje bolj kočljiva. Naenkrat pa vojne v letih OGLAS. New York bodisi ▼ stari kraj i Velika izbera sloven- 1848 in prvi SLOVENSKO-HRVAT8EJ skih grafofoiiskih plošč HOTEL in vseh vrst grafofonov. «\ oje poroke. To je v Ljubljani bivajoči vpokojeni železu, moj-st.-r Lovro Fatur in njegova žena Jo>ipina rojena Sedma k. Ženin iu nevesta kljub visoki staro- se je spomnil Matija, da ima v košu razen *'fotra"" tudi grablje. Postavil je bliskoma koš na tla in je zgrabil za grablje. Anton pa je hil dober psiholog in fizijo-fti evi-^ia in rila. Svoj slavnostni nom in je takoj konstatiral, kako ilan praznujeta pri svoji edini j hudobno namero ima Matija, vnukinji v <;-»riei. Zgrabil je koso in — bogme za- Povodenj podrla most. Krka je čela se je bitka, kakršne še niso vsb-d neprestanega deževja tako; videli Dolenjci izza tui*ških ča-narasla. da je zrušila provizorič- sov. Grablje so žvižgale po zraku n iiKist. ki >o ga zgradili v Valti in kosa je pela smrtno pesem. Iz va^i \ >\rii«> zgradbe betonskega i Mat ijevega grla so grmele bom-: .»stu. Kljub temu, da so most be in iz Antonovega strašni ka-■ r- i-n.ii dan obtežili s težkim ka- noni. Ni čuda torej, da so v taki meiijem. ni bil kos narasli Krki. silni bitki tudi ranjenci. Anton lir/itjavuo je bil«! obveščeno o ne- je l>il kot borilec močnejši iu je sie.-i županstvo v Kostanjevi«;!, zadal Matiji sicer ne smrtno, ani-ii. se zavaruje proti eventualni pak globoko rano na roki. Anto- 11' /.ts>" li. T-ula . Koisn je premagala grablje.— vasi e.-nijo nekaj nad t><"»u K. Ta Celo bitko pa je videla Marija le prijetni slučaj sploh "■«• bi Potokar. ki j«- !»ila ob istem časti Ujanske 1840. Iz Maribora. Kap je zadela 35-j ;i i j. k i J* "__ letno Lino Pušenjak. stanujočo i AUGUST BACH, IStOtaRO IQQ1 U^ VeHZlC m-, Elizabet n j cesti št. ie. Spi a Washington st.,.. Ne York ju najrazličnejše zlatnine vili so jo v nezavestnem stanju Corner Cedar St. i- 1 • n-v. Vinico. ^ . Na razpolago .0 vedno 8U. Simile. PlSlte pO Samomor vzaporu. A maribor- ,f?be in dobra domača hrm pJ^mk, ki Vaill ga pOŠlje- jetnišnici se je obesil na de- inizkih ceiiah ski 7 dne 12. okt. ob :S pop. Ako^se Je kakemu ^ n^emu nt-! p.n.nik |(7 dne 19. okt. ob 3 popol. t> — Parnik *LA TOURAINE odpl. s pom. št. 57 dne 28. okt. ob 3 pop, Ps:fit.! i >«fi(ii> 7BTaiB'nvar 1 niajt« po 3T * vtUtl« [Pamiki z križem imnjo po štiri lijaki. 'ročniku Pratika za letošnje leto zgubila ali raztrgala, naj nam pi-, se karto in uii mu jo pošljemo i brezplačno. "Glas Naroda". 1 I Osi lil Kaisciln Aueuste Victoria, America, Cinclnaat Cleveland, Presicfent Lincoln, President Qranr Pennsylvania. Patricia. Pretoria itd. Veliki moderni parnik: nudijo najboljše udobna« . , . . . ., 1 . 1 11 za primerne cene: neprekoaljiva kuhinja in trospa je dobila 11a roki lahko po-j postrežba. Opremljeni bo z vieroi racilarnimi aparati. Odhod Iz New Yorka: eer je povoi il v ulici nek kolesar soprogo ginina zijskega ravnatelja g. Tominška škodbo. Iz Maribora. Okrcžno sodišče • , + ... , - - ■ t - - - PENNSYLVANIA — odpl. oktobra ie obtožilo kurjača pri Južni z«'- 1 lOdopol lezniei Anton Nejžerja nekega VICTORIA LUISE — odpl. 10 oktobri ga ni da . I 10. do p. > zapreti. N^jžer je priliko poJ ^ES. LINCOLN _ odpl. 12. okt. rabil in neznano kam izginil. i lip« til, •< bi /.••<' /. u .«1 ijo blizo bojnega polja. Posestnik srčna m..'»tu v>aj polet i. n> pa ^ 'claj. ko Bučar pa j«- samo slišal grom to-/>■ bli/.a zima. pov in /veiiket orožja. Ker pa se Kraljeva zahvala. Jank«* L« - je z-l«-l boj obema borilcema lie-ban, v p. šol. vodit «'1 j, pisatelj iu! odločen, j-ta skleuila. da pojdeta skladatelj na Bukovi«*i nad Skoi*-. pr«'«l vojno sodišče, ki naj odloči, jo Loko. j>' uglasbil pesu-m "<<;>- kat<-r.ga j«* zmaga. Povabila pa spofline, polnili.j!" za n to/ki in 1 sta s seboj tudi Marijo Potokar u.« šani zbor ter jf> posvetil in po- in Antona Bučarja, da bi bila sod kralju M-bskeiiiu. Dne 14. pi-iči. iroiiiu prisodi vojno sodišče s« p!. mu ,i<- «!«»!«» /. Dunaja pri-. zmago. Tako so se sešli slednjič ) .. ' srb>ko pismo, ki slove pred visokim vojnim sodiščem. \ viovvnskem prevodu: "Srbsko!To pa j«' razsodilo na podlagi kraljevska poslaništvo štev. 1303. ustnih in dejanskih dokazov ta- 29, avgusta prošnjo dvornega ko-le: Zmaga je bila na vsak način na Antona Potokarja strani. Vendar pa j«1 vojno sodišče menilo. da j«' bil ta boj nepotreben, da. ško«ll ji v n«- samo borilcema kot posameznikoma, ampak tudi državi v celoti. To pa je kaznji-vo. Borilec-ziuagalec Anton Potokar. katerega bojno orožje je bila kosa, bo moral sedeti 14 dni v velikem poslopju vojnega sodi- Tako se je ob 11. dopol AMERIKA—odpluje 17. okt. 10 dopol. Iz Šoštanja poročajo, da so za- Cleveland - odpl, okt 2 popol. m !i deklo A. i 'ujež iz Pake zara- Vozijo tudi v Sredozemsko morje ili poskušanega detomora. lirez-! w _ ..a 4 ■ . babniea je zanesla otroka HamDUrg-AfflCriCaa LlOt, takoj po rojstvu v svinjski hlev; ^45 Broa(iway New york City. 111 ga položila pod korito. Ako bi;„, .. J Pisarne: Philadelphia, Boston, Piltsbarg. Chicago, St. Louis, San Praeclsco. •vsk< Na Dunaju. (rospod in«*! Na inaršalata. a po nalogu Veličanstva kralja, j«- kraljevskemu po-slanstMi izjaviti \"am zahvalo na Vaši kompoziciji "* lospodine. pomiluj!". ko jo sle izvolili posvetiti 111 poslati srbskemu Veličanstvu kralju, mojemu vzvišenemu gospodarju. Izvolite, gospodi ne. sprejeti u verjeli j«' o mojem odličnem spoštovanju! Kralj, po- šča in klepati ričet. siauik: podpis končala ta zgodba. Grablje in kosa. Grablje so čist > nedolžna stvar 111 kosa ravno PRIMORSKO, tako. To j«-, ee jih nihče ne pri- Qez most v Koren je skočil v me V roko S kakršnegakoli vzro- Goriei i^ktni delavec iz Čedada ka iu namena. Kakor hitro pa je Peter Ajbaui. obležal je 11a me-kak namen zraven, bodisi kori- gtu mrtev> slen ali škodljiv, potem pa postaneta tudi grablje in kosa bodisi koristno, bodisi škodljivo. Vse je torej odvisno od človeka. To je dobro vedel in o tem je bil tudi prepričan Anton Potokar iz .... Brezja pri Grosupljem. Vendar Občinski proračun izkazuje za L on je porabil koso kot škodljivo ™ kot ^ K vec orodje. To se pravi po domače dohodkov nego proračun v letu tako: Matija Vovk, preužitkar, j je nesel s polja na hrbtu koš in Nesreča v ladjedelnici V lad-v t«m košu je bil " foter" za ži- jcdeluioi "Danubius"' v Reki se \ i 11 o in grablje nesrečnega ime- j« nevarno poškodoval 18letni na. Zakaj nesrečnega, bomo že še Fran Prime, doma iz občine Tr-slišali. Poleg njega je korakal novo na Notranjskem, počasi in premišljeno s koso na Zastrupil se je v Trstu za žira mi SOletni hlapec Anton Poto- dom katoliškega pokopališča 40-kar, katerega je rodila majka tu- letni Anton Zadrič. Pil jc oceto- Ijndje otroka slučajno ne zaslišali. bi vzel žalosten konec. Umrl je v Steindorfu o!> Osoj-skem jezeru vpokojeni profesor Fran llorak. Pokojni je .deloval dolga leta na mariborski gimnaziji. iiil i«- rojen Ceh z Morave. a ni svojega slovanskega rodu nič preveč rail kazal. Mnogoštevilni njegovi učenci se še radi spominjajo na več ali manj originalne Horakove dovtipe. Iz "kulturne" Srednje Štajerske. Zakonska Liingl v Duseti-dorfu sta se hotela ločili; vendar pa mož ni hotel privoliti v kako odpravnino za ženo. Ta se je pa oblekla v hudiča in obiskovala svojega pobožnega moža ponoči. Strašila ga je s peklenskiim 11111-kiuni iu izsilila iz njega sčasoma 2800 kron. Ko je končno Liingl s pomočjo sosedov vendar prišel ženi na sled. je ta z denarjem neznano kam pobegnila. Za vsebino tujih oglasov ni odgo vorno n« uuravništvl. 11* uredništvo. THE LACKAWANNA. Najpripravneiša železnica za potnike namenjene v Kvropo. V neposrednej bližini transatlantskih parnikov, Prevox potnikov in prtljage zelo po ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE NajkrajSa pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom in Buffalo voxi vsaki dan v vsakej smeri po net vlakov; Med New Yorkom, Chicagom i«, rapadom vsaki dan štirje vlaki; Med New Yorkom, St. Louisom iu jngoutpadom, dnevni promet; Med lokaluimi točkami priroč«» in pripraven promet. Nadaljne informacije glede vol-njih cen, odhoda in prihoda vlaJcev itd., se dobe pii lokalnih agentih ali pa pri Reorgfl A. Cullan, prometa) nadzornik pol. olkov 90 Weit Street, New York. olezen. Avtomobil je povozil GOh tnega kmetovalca Frana Semoliča iz Komna. Prepeljali so ga v tržaško bolnico. Laško gospodarstvo v Pulju. PhOn« 346. FRANK PETKOVSEK, javni notar - Notary Public, 718-720 Market St., WAUIfEGAN. ILL. EL.1XIR- PITTER-W1HE trikerovo horke^viko •W^ured brjOSEPH TRINER . SAskUnd Ave. PRODAJA fina vina, najbolje žganje te-Lzvrstne smotke — patentov asa *dra ▼ila. PRODAJA votne tistre vseh prekomor skih Crt. POŠILJA denar v «tar kraj »anesljlvt In po&teno UPRAVLJA vae v notarski posel apada-joča dela. __'__ Mnogo ljudi je podvrženih napadanju nenavadnih bolezni, vzroka teli se ne more tolmačiti. Pride nenadoma brez vsih znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega, raka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Za-more nastati radi bolezni v želod u, jetrah ali črevesih. slabi krvi ali slabih živcev. Take oseb«.' večkrat poskušajo razne zdravila, kakor na primer pilule, decoli ali močne žganja, to'la brez vsakega vspeha. To kar one potrebujejo jc to znano zdravilo, ktero vpliva na vse prebavne organe, IZČISTI CELO TELO IN KREPI CELO TELO, NAREDI BOGATO KRI, UREDI PREBAVO. To zdravilo, ktero morejo rabiti vsi člani družine in ktero vi morete rabiti v vsih slučajih, če s slabo počutite, je dobro poznano TR1NERJBVO AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO. To naravno zdravilo, ktc-o je narejeno iz grenkih zelišč ir rudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker ima zdravilno moč v nercdiiostih prebavnih organov, kteri so temelj zdravja celega telesa. To zdravilo morate rabit pri BOLEZNIH ŽELODCA IN ČREVES, ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI, VEČKRATNEM GLAVOBOLJU, REUMATIČNIIT NAPADIH, NEURALGIJI IN NEBV0ZN0STI, MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH, KOLIKIH IN KRČIH, VZDIGAVANJU IN KOVCANJU in pri vseli takih boleznih, pri kterih je znak bolezni, izguba teka in slabost. V LEKARNAH. JOSEPH 1333—1339 SO. ASHLAND AVE., TRINER, CHICAGO, ILL, Zastopnik "GLAS NARODA", 82'Čorttandt S t.. New York. W . J ^jf i — -J£ ■ # t GLAS NARODA, 5. VINOTOKA, 1912. i.. -: Zadnji dnevi Pompeja. ZGODOVINSKI ROMAN. Angleški spisal: Lord Lytton-Bulwer . j m • S m pr »troki c ova u ms j< Od takrat do sedaj je minilo »eno 1» to. Ta čas, poln težav iu ot« jh zt lo razvil njen um in sree. Ko jo je pritiskal Glaukus a. ko j» poljubljal njena žametna liea," je mislil, da ima pred seboj. Mahoma je pa občutila pri tem. da ni to Ijub-• ■ otročje. spoznala j«', da kaj takega nudi ljubezen. Glau-je rešil iz rok krvoloenikov. pridržal jo pri sebi in stanovala j«- z njim pod isto streho. Ko pa jo je podaril svoji ljubljenki ui ko je videla, da bode morala vedno ostati to, kar je. se je silno užalostila. Sieer je ljubila svojo gospodinjo, ker jo je ljubil Glaukus; pa tudi sovražila jo je i/, istega vzroka. Prišli so trenutki, v katerih bi jo lahko umorila. Mera j<* bila polna. Nič več ni mogla prinašati teh menjajočih se strasti. Trpela je na zdravju, liea so ji obledela, korak je bil slabejši in večkrat so padale iz njenih mrtvih oči. strastne solze zapuščenosti. Nekega dne je našla na vrtu Glatikusa v pogovoru z nekim mestnim trgovem ; zbiral je biserni dar za svojo nevesto. Joni je pripravil sobo; tudi dragulje, ki jih je danes kupil je nikdar niso krasili krasno njeno postavo, še dan-vidi popotnik, izkopane izpod razvalin, v neape- IV n> ke • toda i lah k lUZejll. >pi Min, Nvdia. postavi posodo na tla in pridi k meni. vzeti to verižico; - stoj — tako, jo že imaš na vratu, erovilius. ali ji ne pristoja dobro?" rstno! ' je odgovoril zlatar —- ker so bili zlatarji že ta-iro vzgojeni ljudje, so vsakega radi počastili. — "Toda io lesketali ti uhani na Jonini jrlavi. bodeš videl če res ne moja umetnost lepote."*' la !" je ponovila Nydija, še rudeča in smehljajoča od it. m t< • odgovoril Atenee in se igral malomarno z dragulji, k dar za .loiio. a ne najdem ničesar, kar bi bilo nje besedah ga je pa presenetilo Nvdijino postopanje, irgala verižieo iz vrata in jo vrgla po tleh. to? Ali se ii ti:- dopadejo taki okraski? Ali si huda?" /. menoj, kakor s sužnjo, / otrokom." je odgovo-/;idrz»'vala Nazadnje se je obrnila in odšla na J' ni j< ustavljal; on je bil razžaljen, delal svoje opazke, nazaduje pa skle- ni "sel za njo. dalje zlatnino. \ >♦■ skupaj. |m> tej ktipeiji zlatar odšel, je stopil v svojo sobo, se in se odpeljal k Joni. Nič več ni mislil na slepo in na »udobnost ; prvo in drugo je pozabil. lue je bil pri lepi Neapolitanki. Potem je šel obe-in ve ii;if>«»sled vrnil domov. Z;iinišljen ui opast* vedno sedel;! na svojem |uo>itoiu: toda ona je orak ji \ svojo sobo in se vsedel na naslonjač. nekaj dotiki« njegove obleke. Obrnil se je «•«-<> pred njim. Z rokami mu je nudila šop in sprave. Njene temne, nanj gledajoče oči dopol kopal čutil, di Nvdij< it dar mirti kh tvoj di sol/a. a sem te je rekla stokajoče; to je bilo prvikrat, kakor da ti ogrenim le še en trenutek; — reci. da Zopet imam verižico, nikdar se ne ločim več od nje, ljubi otrok", je odgovoril Glaukus in jo poljubil na liisli več u;i to! Zakaj si bila pa tako hitro nevoljna? pravega vzroka prašuj." mu je odvrnila, "jaz sem neumna, jaz sem še praviš vedno, kje p;t moreš najti vzrok otroškim ne- »da ti si /e /rasla, ti kmalo ne ln>š več lamo - teboj kot /. odrastlo, skrivati se zrasli. Ne misli. da t«- grajani; ne jaz otrok in želiš, da pa moraš naučiti govorim samo za Da. eona je 'Zrnat; 1)11. se me. Tor "Tvoj« | H »d« S *'t»h. t je ; prema po\ a t i se r.itost žeiie in njena moram naučiti, skrivati svoje največja čednost je priliznje- i nad samim seboj ni nobena hinavščina, ljuba Nvdia. tako možu kol ženi. a nad samim seboj! da. da pravico govoriš. C.V te pQ-n:i hipoma umirijo misli in prijazna svežost me na-tj poduči me moj rešitelj!" ljubi /ni polno sree te bode najboljše vodilo. Nvdia, enkrat nan< ila imeti v oblasti njegove občutke." ^a ne bode nikoli, ' je zastokala Nvdia in obrisala Cfls v re« je odvrnil "Kaj st. i >ri tega. samo prvi poskus je težak." veekral poskušala Kaj pa ti.' Ali se lahko prema-■s zakriti svojo ljubezen do .Jone — ali samo pod-zakonom ? " Draga moja Nvdia! to je vse nekaj drugega!" ODGOVOR NA MNOGA VPRAŠANJA! Ker sem radi velikega števila kupcev zelo malo doma ter večjidel v C'rivitz, Wis. na zemljiščih, katera imam naprodaj, mi jako malo časa preostaja za odgovarjati na mnoga vprašanja, zato se usojam na tem mestu dati kratek popis tainošnje zemlje, kraja in mesta Crivitz v katerega bližini imam zemljo naprodaj. Zemlja v mestu Crivitz in okolici je v splošnem jako bogata iu rodovitna, na kateri rastejo vsakovrstni poljski pridelki; tudi sadje in trta jako dobro rodi. Lega zemlje je skoro sama ravnina, a je tudi nekoliko krajev, kjer je nekoliko valovita in hribovita, vendar večjih hribov tam ni. Zemlja, ki je naprodaj, je od ene do Mi milj oddaljena od mesta, tako tla si jo lahko izberete, kjer in kako daleč od mesta želite. Tu si lahko kupite zem'ljo, ki je pripravljena samo za orati in obdelovati, dalje zemljo, ki je prav lahko za čistiti, vendar dovolj lesa na njej za postaviti gospodarska poslopja, ali pa zemljo, porušeno z lepimi gozdi trdega in mehkega lesa. (Vna zemlji je $8.00 do $25.00 na aker, cena se razlikuje po legi in oddaljenosti od mesta. Vozna pota so dobra in praktično speljana, da se lahko vozi do vsake farme (katerih je že nad 600} v mesto, ali na železniško postajo, katera se nahaja ua koncu mesta. Mesto ( ricitzsamo na sebi se je v zadnjem času jako povzdignilo in prav lepo napreduje. V mestu se nahajajo razven dveh cerkev šole, več večjih trgovin in hotelov, dve tovarni, kmetijska šola in kmetijska družba, ki gre tauiošnjim farmer jem v vseh zadevah na roke. tako tudi pri prodaji svojih pridelkov, dalje mlekarna. ki napravi dnevno od 500 do 700 funtov putra. V kratkem lobi mesto svojo banko, in kakor se čuje, bode parni mlin še le-' oicOkro onr«n|i .tilib kabin 2 4. 6 in 8 potnikov" 7,ik. nadaljne mforjaacij«, wo« in vo*a< Ust*« onrnttl »» I* KEI) STAR UlfNE. •We t "iSern ? Ali moreš ■i jo trotovi i " L jubezen !" < iliiukiis. t .i k * • lt s» M-iii si mislila. Ali boees sprejeti moje rože i /. njimi kitr hoeeš; lahko jib d.iš -Joni ee lioee.š," je pripo-nila po kratki-m obotavljanju. "Ne Nvdia," je odgovoril prijazno. Spoznal .je njeno ljubosumnost. pa jo je smatral le za ljubosumnost malega in navduše-11« trsi otroka: "tvojih rož ne bom nikomur daroval, danes po noči jiii bom imel pri sebi ; ta venee ne bode prvi, katerega so spletli tvoji nežni prsti." /•■lo vesela s»> jc sedla k (ilauku. I/ svojega predjiasnika je \i">'!a klop,i aznobarvnili niti in se hitro lotila svojega dela. seize na mladih liei so se posušile; na ustnicah se je prikazal mal bh';en smehljaj; kakor otrok ji1 eutila sauio veselje trenutka. Z fJl.iuk iii se je poravnala: on ji je odpustil. Sedaj sedi ob njem in • n ji gladi / mehko roko njene lase; na svojem lieu čuti njegovo >apo in Ione tiste stiašne Jone ni tukaj. Da, Nvdia je bila srečna. Le malo lepih trenutkov je imela v svojem življenju in ta je bil eden izmed onih. "Lepe lase imaš; je pripomnil (ilaukus. "Gotovo jih je bila enkrat vrsela neka mati." Nvdia j> zavzdihnila: zdelo se ji je. da ni bila rojena sužnja, toda o svoji preteklosti se ni veliko spominjala, ('e je bila nizke-g.i ali visokega rodu. vseeno je; njeno rojstvo ni bilo znano ne njenim dobrotnikom, ne nikomur na tej daljni obali. Otrok bolečine in skrivnosti je prišel, kot se zaleti ptič v tujo sobo. Nekaj '•asa leta okoli pa ne ve odkod je in kam hoče. Nydija j<* zavzdihnila, pa ni odgovorila na to opazko. Za nekaj časa je pristavila: "Ali vpletam preveč rož v venec. Pravili so mi. "da so rože tvoje najljubše cvetlice." "Da. in ostanejo vedno ljubljenke ljudi s pesniško dušo: — to so cvetlice ljubezni, praznika: so pa tudi cvetlice smrti, ker z njimi okrasimo grobove mrtvih." "Jaz si mislim, da ti ne moreš umreti. Glaukus. Saj ti nisi *ak kot so drugi: tebe čaka drugačna usoda." a jnwit«]c. Keoiratui m i ■ rokah nojttth Id križl^^h v 8 dneh popolnoma n \ ilr«vim.kurja odena hradavice, potne noira in oae-i Sline s« popolnoma olntranlio. Da je tO reenir* j wirtm « SfiOO. PUita po cenik katereea DoSlian? I K«atoin. _ _ JAKOB VAHClC r. O. Boi 69 {M*. S HioadKiu NEW YOP.K 84 Sute StTML BOSTON, WASS.. 70S 2nd A-rt SEATTLE, WASH 1319 W»lnot Swt?»l PHILADELPHIA PA 1306 "F" 5** vat. N. WASHINGTON. D. C. 2f 9 St. Charles Stnrai, NFWOPI CAVC. I 4. N W. ror. Waahin«ton i La5» I.HICAUU, U.X.. tfOO ».očmi« S'r»«t ST. LOU««. MO ZOB McDtimo* at«,' WINNIPEG, MAN« 3)9 G A m f* p S k a o s k ta čris ,preje? t>ratj© Oosuiioli} ftajpripravneiša in najcenejša parobrodna Črta ie Slovencu m Hrvati Kje je FRAN PUCEL? Doma je iz Dobroniške vasi, fara Škoc-jan. Dolenjsko. Kot obee priljubljen mladenič je zapustil naše mesto Milwaukee že pred štirimi leti in odšel nekam v Kansas. Pred dvema letoma je še pisal iz Salt Lake City, U-: tah, in od istega časa ni bilo ; nič več slišati o njem. Tukaj se nahaja njegov brat Matija Pu-eel in bi rad vedel za njega, zato prosim cenjene rojake če kdo ve kaj o njem, da mi naznani, ali naj se pa sam javi na F. Frančič, 293 Reed St., Mil-Avaukee, Wis. (5-U—10) Iščem vse one, ki mi kaj dolgujejo na hrani, da se v kratkem oglase in poravnajo svoj dolg, ker iuaee sem jih primoram o-belodaniti v vseh slovenskih listih. — Math. Kokelj, Box 24, Manifold. Washington Co.. Pa. (5-8—10) Kje je JANEZ PREJE, kateri je odšel iz St. Mary's, Pa., drift 12. julija? Star je 21 let, visok 5.10 in 185 funtov težak; na levi roki mu manjka prst kaza-i cele organizacije. Zakličemo mu NAZNANILO. Tem potom naznanjam vsem članom in članicam društva Zvesti Bratje št. 37 S. S. P. Z. v Lor- j ber. Pa., da se naš predsednik br. Ivan Ferjan poda v staro domovino dne 15. vinotoka. Zato bo-demo imeli sejo dne 13. vinotoka, j to je drugo nedeljo popoldne ob 2. uri v navadni dvorani in bode-rno volili novega predsednika ter staremu se boderno zahvalili za njegovo požrtvovalno delovanje za napredek našega društva ter ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. NAJ- lec. Tu ima ženo in dva otro- • vsi člani: Živili! ka. Zato prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da naznani. — George Schlimm, St. Mary's, Pa. ((-18—10) Josip Zorko. ZA SAMO 1 DOLAR DOBIVATE "GLAS NARODA" SKO ZI 4 MESECE VSAK DAN. Novi parni fc na d v* vijaka 'Alu^i* Washington'' Udarna vožnja med New Yorkom, Trstom In Cene voznih lister h Wew Torka z« IU« «0 TRSTA--------------------------------------------i 3 {.(X I^JUBLJA^E . . ................. 3;6C REKE ---------—.—.—------------- ------- 23(7 ZAGREBA..............................__ f 4 ^ Vsi spodaj navedeni novi paro brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA. MARTHA WASHINGTON. ARGENTINA, OCEANIA KAISER FRANC JOSEF L KARLOVO A...... . .......... S» Kutkft Wukliflei iUm fi.fi rvl II. RAZRED do TRSTA ali REKE: Martha Washington $65.00. drugi $60 do $6C. Phelps BroS-' & Co., Gen, Agents, 2 Washington Street, NEW YORK.