t Si. 186 lM Izhaja v 3 tntsccc L 6 5C v*, v Jireku2^ ^rr nrice, ztn t WMn mfivni (M mreni tnii mht * Tm«, » patak, S. avgusta 192«. Posamezna Številka 30 stot. Letnik Ll Naročnina: za 1 mesec L « L 75.—, v Inoccoutvo »eaečoa — O^'iaaafna za 1 mm prostaci «k« In obrtne oglase 75 stot, magala izvajati z vso vnemo.Pod vplivom Zinovjeva pa je bila letos ta disciplinska tradicija popolnoma prekršena. «Opozicija» se ni več zadovoljila s tem, da bi vzela svoj poraz na znanje, temveč je sklenila, da se bo tajno organizirala proti oficijalni politiki komunistične stranke, kakor jo je določila veČina na kongresu. Opozicija je torej začela sklicevati tajne sestanke, o katerih je večina bila takoj obveščena. Povsem naravno je, da osrednji odbor komunistične stranke ni hotel trpeti takih notranjih spletk v stranki Brez tež koč se je dokazalo, da je stavil Zinovjev spletkarjem na razpolago sredstva III. internacijonale in da-so drugi bjegovi pristaši ali tajno podpirali to novo gibanje ali pa mu niso nasprotovali. Sledila je kazen: Zinovjev je bil odstavljen z mesta načelnika političnega oddelka III. internacijonale s tem, da lahko ostane pred udnik inter-nacijonalo do prihodnjega kongresa. Na podoben način so* bili kaznovani tudi Jiekateri vplivnejši pristaši Zinovjeva in njegove struje. To bi bil kratek obris zunanjih do- Mussollnlleoe Izjave dopisnika JUsoclated Press" Evropa bo premagala krizo brez vojne RIM, 5. Dopisnik «Associated Press» narodne skupščine. V smislu tega sklepa bodo načelniki ožje opozicije se-* stavili jutri pismo in ga odposlali.predsedniku narodne skupščine Trifkoviću v Badgastein. Če pismo ne bo imelo uspeha, bo opozicija priredila celo vrsto shodov po vsej državi. Zdravstveno stanje Ljube Jovanovića se boljša BEOGRAD, 5. (Izv.) «Naš Glas*>, gla-silo Ljube Jovanovića, piše, da so se zadnje dni širile v javnosti govorice o poslabšanju bolezni Ljube Jovanovića. Te govorice ne odgovarjajo resnici. Po zatrdilu zdravnikov se je zdrastveno stanje Ljube Jovanovića znatno zbolj-šalo, čeprav bolnik še ne more sprejemati obiskov. SenzacUonoliKi odkritja u Zagrebu Policija odkrila organizirano družbo za razpečevanje kokaina ln izsledila ko-valsieo denarja v Belovaru ZAGREB, 5. (Izv.) Policija je pred par dnevi prišla na sled družbi, ki je utihotap-Ijala kokain v velikih množinah. Radi te zadeve je danes aretirala uglednega zagrebškega zdravnika dr. Mrvoša. Po materijalu, ki ga je policija zbrala je dr. Mr-voš eden glavnih udeležencev pri tej aferi. Drugi član tihotapske družbe je raz1-prodajalec časopisov, invalid Alar. Preiskava, ki jo je policija uvedla, je ugotovila, da je Alar utihotapljal kokain v svoji leseni nogi iz Avstrije. Zagreb je 'ftlagal s kokainom dobršen del Evrope. — Največ kokaina so drzni tihotapci ekspor-tirali v Pariz, kjer so imeli svoje pomagače. Tudi v Italiji so si preskrbeli pajdaše. Najbolj delaven član zagreb. tihotapske | družbe je bil invalid Alar. Ko bi mož ne bil tako zelo predrzen, bi mu policija najbrž ne bila prišla tako kmalu na sled. Alar se je pred par dnevi odpeljal na o sporu z Bolgarsko BEOGRAD, 5. (Izv.) Vsa pozornost političnih krogov je bila danes osredotočena na poostritev spora med Jugoslavijo in Bolgarsko. Za nocoj so splošno Pričakovali, da pošlje ^ in je tam sam pričel prodajati p voj o noto v Sofijo, to pa se do sedaj. kokaillr mesto da bi se bil obrnil na tam-,ge ni zgodilo. Vse kaže, da čaka vlada kajšnje zaupnike. Postopal je pri tem po-*ia poročila poslanikov pri zapadnih * ' " " ^vladah; ti poslaniki imajo nalogo, da se informirajo o stališču, ki ga zavzemajo velesile z odrom na spor med Jugoslavijo in Bolgarsko. Po dosedanjih poročilih je razvidno, je imel z Musoslinijem razgovor glede: da pripisuje inozemstvo temu sporu Bled §e drugi, večji zadevi krize, ki pretresa v povojnih letih celo-;zelo veliko valnost. Jasen dokaz za to, v Zagrebu je policija aretirala sedem kupno Evropo. Mussolini mu je izjavil! j© pisanje inozemskega časopisja. Tudi! oseb, ki niso vedele, zakaj so bile areti-naslednje: Evropa doživlja dobo naj-j inozemski diplomati se neprestano in- rane. Pri zasliševanju je policija odkrila, težje krize. Nadejam se, da bo Evropa! formirajo na zunanjem ministrstvu vl^ se ▼ Belovaru nahaja družba, ki pona-kljub temu premagala vee težkoče ter I Beogradu o stališču, ki «ra namerava're^a 2^riarske kovance. Skupina agentov sem prepričan, da bo tej krizi sledila j zavzeti jugoelovenski kabinet napram ~ ^ -----" a,rfnmnhi,ftm doba miru. Toda kriza, o kateri je go- Bolgarski slu nekam nerodno, pariška policija mu je prišla na sled in iztaknila vso afero. Aretacija uglednega zagrebškega zdravnika je seveda vzbudile v mestu veliko pozornosti. Zgodilo pa m je še lepše. Odkritje te afere je povzročilo, da je policija prišla na vor, ni internacionalnega značaja in nima ničesar opraviti z odnošaji med ^posameznimi narodi; raditega ne more nuditi povoda za vojno. Gre le za notranjo krizo, ki vznemirja razne narode ter maja njih ekonomsko in socialno strukturo! a nikakor njih političnega življenja. Ta kriza je torej pretežno socialnega značaja. Prepričan sem, da bo vsaka država rešila svojo krizo. V to svrho pa morajo evropski narodi napeti vse svoje energije ter morajo biti pripravljeni na sleberno Žrtev za stvar miru in blagostanja. Italija — tako je nadaljeval Mussolini — si ustvarja nov tip države. «Svo-boda ali smrt» je bflo nekdaj lepo geslo. Toda danes je bolj na mestu geslo, ki se glasi: «S odelo vanje ali uboštvo*. Fašizem je nadomestil individualno suverenost z državno suverenostjo. Branitelji demoliberalnega gibanja ne smejo biti še tako slepi, da bi ne videli razpadanja liberalizma. Fašizem je dal svetu lep vzgled s tem, da je rešil dva največja problema, to je: vzpostavitev državne avtoritete in eliminiranje notranjih borb v državi. Čeravno je Italija izmed velesil najzadnja dozorela, je vendar prva ustvarila pravo moderno drŽavo. Kakor se ni mogel noben narod odtegniti vplivu francoske revolucije, tako se ne bo mogel odtegniti tudi vplivu italijanskega prebujenja. Mellon pil VolptJ RIM, 6. Finančni minister Zedlnjenih držav g. Mellon, ki se mudi že nekaj dni v Rimu, je imel danes zaseben razgovor z Volpijem. Mellona bo sprejel tudi on. Mussolini. Zračni promet med Brlndfsi, Atenami in Carigradom RIM, 5. Dne 1. avgusta je bila otvor-jena trgovska zračna proga Brindisi - Atene-Carigrad. Zračni promet oskrbuje na tej progi italijanska družba «Aereo espresso italiana». Zaenkrat se bodo med navedenimi mesti vršili le poskusni poleti, da se ugotovijo dobre in slabe strani te proge. Grška ln romunska prlncezinja v Ficriincl BENETKE, 5. Danes sta prispele v Florenco ter se nastanile v hotelu «Da-nieli» romunska princezinja Helena, soproga princa Karla, in grška prince-fodkov, ki so se odigrali v zadnjih dveh zinja Irene. Zunanji minister dr. Ninčlč, ki se je danes povrnil z Bleda v Beograd, je sprejel dopoldne angleškega poslanika Cunarda. Ta poset zastopnika Velike Britanije v Beogradu je vsekakor v tesni zvezi s konfliktom z Bolgarsko. Kakor doznava jo politični krogi namerava angleška vlada, sporazumno z italijansko, ublažiti spor in pomagati na ta način Bolgarski. Dr. Ninčič je popoldne imel daljšo konferenco z ministrskim predsednikom Uzunovičem. Zvečer ob 8. uri je vlada izdala prvi oficijelni komunikć o sporu z Bolgarsko. Komumkć ugotavlja, da presegajo vpadi bolgarskih Četaških tolp na ozemlje kraljevine SHS zadnje dni že vse meje. Ceta&i so prekoračili bolgarsko mejo in prišli na jugosL ozemlje po nalogu makedonskega Četaškega odbora. Te tolpe so umorile v Strumici enega vojaka in enega jugoslovenskega državljana, 8 drugih so pa ranile; v Bitolju pa so umorile ravnatelja «Južne Zvezde« Hadži Popovića. 28. julija je četafika tolpa z dovoljenjem bolgarskih oblasti prekoračila mejo pri Krivi Palanki. Četo je vodil bolgarski državljan Jankul Mićev iz bolgarske vasi Gazdenika. Med četaši se je nahajal Stujančev Staminović, ki je sedaj bolgarski oroinik. Tolpa je pobegnila ponoči preko bolgarske meje, po boju, ki ga je imela z jugoslovenskimi orožniki in vojaštvom. Streljanje s puškami je trajalo ves dan. V tem boju so četaši ubili dva jugosl. vojaka in dva seljaka, dva moža pa so ranili Jugo-slovenska vlada |e potekala na podrobna porodla preiskave o tem napadu in sklenila, da stori odločne korake za zaščito jugoslovanskega ozemlja pred sistematično kršitvijo meje s strani oboroženih bolgarskih tolp. V političnih krogih smatrajo, da je spor z Bolgarsko zelo resen. Vsekakor pa odločno naglašajo, da vesti inozemskih listov o korakih, ki jih namerava storiti Jugoslavija proti Bolgarski, ne odgovarjajo dejstvom. Akcija jugoslo-venske vlade gre za tem, da bi se odstranili vzroki, ki kalijo dobre odno-šaje med Jugoslavijo in Bolgarsko in med balkanskimi državami sploh. M je odpeljala nemudoma z avtomobilom v Belovar in je tam res našla kovalnico. Zvečer ob 7. uri so s tovornim avtomobilom prepeljali v Zagreb stroj, ki je služil za kovanje denarja Policija preiskuje sedaj obe zadevi. Dasodk! v Hekslfel Nepopustljivost vlade — Krvavi prizori pri predaji cerkva — Škof umorjen v zapora NEW-YORK, 5. Predsednik Calles je odklonil posredovalno ponudbo bivših mehikanskih škofov in izjavil, da bo vlada z vso odločnostjo nadaljevala izpeljavo sedanje zakonodaje. Razne o-sebnoeti pa so vendar stopile v zvezo s cerkvenimi knezi in ministrom za pravosodje ter skušajo ustvariti možnost za pogajanja. Predsednik Calles je dobil nepričakovano pomoč od prejšnjega predsednika republike Obre-gorra, ki je javno obdolžil cerkvene tkneze, da so oni zakrivili boj z državo*. Sicer pa je nastopilo precejšnje pomirjen je, ker je vlada takoj zopet dovolila prost vstop v cerkve, ko so upravni <>r-gani sestavili inventar o premoženju. NEW-YORK, 5. Predvčerajšnji in vče-rašnji dan sta v glavnem mestu in tudi v drugih središčih Mehike potekla precej mirno. Civilni odbori so prevzeli od cerkvenih oblasti že skoro 90 odstotkov vseh cerkvS.. Predaja teh cerkva se je izvršila skoro brez incidentov, le v Tampicu je prišlo do hujših dogodkov; verniki niso hoteli zapustiti cerkve in policija je pričela streljati nanje, da jih je prisilila na umik. Minister za zunanje zadeve je naznanil, da se služba božja nekaj časa ne bo vršila, ker je treba razkužiti cerkve. Gospodarski bojkot, ki ga je proglasila Katoliška zveza, ni imel v glavnem mestu mnogo uspeha, obnesel pa se je bolj v pokrajinah, kjer se je trgovanje znatno skrčilo. Mnogo voditeljev katoliške stranke je bilo aretiranih in tudi Garza, predsednik katoliške omladine, se nahaja v zaporu. Vojni minister je dal vojaSkim poveljstvom stroga navodila, da prepreči tihotapljenje orožja, ki naj služi katoličanom. | MEHIKO, 5. Konfederaciji trgovinskih in industrijskih zbornic sta skle- Opozidja bo rahterala sklicanje na- l-nili, da bosta nastopili proti gospodar-zodns skupščine Jakomu bojkotu, ki ga je proglasila Ka- BEOGRAD, 5. (Izv.) Vlada ae je da^ ^iiška zveza, nes pečala predvsem z zunanjepoliti- j Katoliškega škofa, ki se je jiahajal čnimi vprašanji. Notranja politika je I v zaporu v Vera Cruz, so umor- stopila v ozadje. Vlada čaka. da se kon-'jenega v celici ske kakih 1000 častnikov, ker so se kazali naklonjene katoličanom; med odpuščenimi častniki se nahajajo tudi trije polkovniki in 28 podpolkovnikov. Angleški parlament na počitnicah LONDON, 5. Angleški parlament je včeraj zaključil poletno zasedanje in ^nastopil počitnice. Ako rudarska kriza ne bo kmalu rešena, se bo moral parlament sestati koncem vsakega meseca za nekaj dni, da se podaljšajo odredbe o izjemnem stanju. Redno delo parlamenta se prične zopet v oktobru. Radi še vedno nerešene rudarske krize in ker stoji vlada zopet pred za^ čc'kom novih pogajanj z rudarji, ministrski predsednik Baldwin ni mogel odpotovati v Aix le Baine. Tudi številni poslanci so radi tega morali med parlamentarnimi počitnicami ostati v Londonu. Pričakovati je, da se kmalu zopet začno pogajanja, ker je izvršilni odbor rudarskih organizacij ponovna predložil nove predloge. LONDON, 5. Zgornja zbornica je sprejela načrt za reorganizacijo rudarske industrije. Pred septemberskim zborovanjem Družbe narodov PARIZ, 5. «Petit Parisien» piše, dai se je zunanji minister Briand razgo-varjal s poslaniki Španske, Poljske in Japonske o programu prihodnjega zasedanja Družbe narodov. O istem vprašanju piše tudi «Excel-sior», ki trdi, da obstoja še zmerom upanje, da bo Španska pripravljena sprejeti kompromisno rešitev glrda vprašanja stalnega sedeža v Sv^tu Družbe narodov. List kaže tudi mnogo optimizma v pogledih Brazilije, o kateri pravi, da bo spet vstopila v Druibo narodov. Chamberlain in Briand si z vso vnemo prizadevata, da bi Brazilija pripravila do tega koraka. Luksenburška posnema Belgijo LUKSENBURG, 5. Luksenburška vla-da je sklenila, da razširi vse izjemna sanacijske odredbe, kakor jih je sklenila Belgija, tudi na svoje ozemlje, ko* likoi' so odredbe združljive z lukson-iurško zakonodajo. Luksenburška je že izdala odredbe, ki naj preprečijo beg kapitala in ustvarijo nadzorstvo nad trgovino z devizami. Dalje je izvoz žita* in mlevskih izdelkov odvisen od po sobnega vladnega dovoljenja. Delovanje vulkana BATA VIJ A, 5. Ognjenik Batoer na otoku Bali, v otočju Sunda, je pričel delovati. Lava je zasula vas Batoe, prebivalstvo pa je še o pravem času pobegnilo na varno. Fllayeva zvezda repatica HAMBURG, 5. Dr. Steb, ravnatelj hamburške zvezdarne, je naznanil, da se je v noči od 3. t. m. prikazala v ozvezdju bika Filayeva perijodična zvezda repatica. S prostim očesom je ni mogoče zapaziti. Ogenj na pariški borzi PARIZ, 5. Ponoči se je na pariški valutni borzi vnel požar, katerega je povzročil najbrž kratek stik; pod borzo so namreč napeljani telefonski in brzojavni kabli iz inozemstva. Ognjegascl so delali dobro uro, predno se jim je posrečilo pogasiti ogenj. Vse zveze med borzo in brzojavno centralo so bile več ur prekinjene. Vztrajen tat MADRID, 5. Policija je aretirala nekega uradnika dvorne kapelice, ker je iz kapelice odnesel mnoge dragocenosti, ki so imele veliko umetniško vrednost. Policija je ugotovila, da je možakar pričel krasti že pred desetimi leti in da je po te in ves čas nadaljeval ta posel. _ Osem mož utonilo CARIGRAD, 5. Semkaj je prispel francoski parni k «Lotus», ki je na morju zadel ob turško ladjo «Boz Koudr*. Turška ladja se je potopila in osem mož je utonilo. Velik požar MADRID, 5. V nuadaramskih gozdovih je izbruhnil požar, ki je uničil pet kvadratnih kilometrov gozda. Nova ieleznlca na Bolgarskem SOFIJA, 5. V južnem delu Bolgarske so otvorili novo železniško progo med kraji Sarambei in Sadjenie. Proga je dolga 38 km in veže važne gospodarska kraje in letovišča z glavno progo. Naročajte in širite .EDINOST" 99' n. V Trsta, dne 6. avgusta l»2f. DNEVNE VESTI Hit i mputi Blisk! m Laški listi so objavili včeraj besedilo odloka, s katerim je bila ras&puščena ta Važna slovanska organizacij a. «Pic-colo» objavlja besedilo brez pripombe, «Popolo di Trieste» in «Sera» sta napisala daljše komentarje, v katerih pozdravljata seveda prefektov odlok. V naslednjem samo posnemljemo besedilo tega dokumenta. Odlok se glasi: Prefekt tržaške pokrajine DniitVMM vmH — Kubsum drailvv iJaiwi vabi člane na skupno sejo, ki m bo vršila nedeljo 7. t. m. ob 16. uri. — Odbor. SPORT D. K. N. T Danes ob 17.45 nogometni tsaimnf na običaj-nem igriSču. Obvezani so trenaie vri nogometaši i prve in droge čete, ki bodo odigrali nedeljsko tekmo: D. K. N. T. - S. K. Concordia. — Načelnik. S. D. Adria leta. Prošnje naj se naslove na pokrajinsko upravo v Vidmu najkasneje do 15. avgusta. Pojasnila tocadevna daja Dobro- Udruženje {goriški mrnnirijpH ta 37) od 9. do 12. ura. ____ __________ Danes običajni članski sestanek. PriČetek točno videvši zakon od 3. aprila 1926., št. 563 °b &-30- Vsi Kogomeiaii prve čete morejo biti O pravni disciplini skupnih delovnih ^Jf^^ M ~sfnko. Seveda ne sme manjkat, odnošajev, in kr. odlok od 1. julija 1926.,.--- 6t. 1130, ki vsebuje pravila za izvrševanje omenjenega zakona; upoštevajoč, da čl. 92. gori omenje-! Ni posnemal Adama*. _ . . ____, __ nega kr. odloka izrecno določa, da mo- Te dni smo poročali, da so policijski VSS^TS^1^ Is tržaškega življenja Veselica ae pri nas ponovi dne & t m. Na vzporedu je deklamacija, pevski zbori sosednjih društev in Igra. Kdor ni bil minulo nedeljo pri nas v Vipoliah, naj pride pa to nedeljo med nas, da se razvedri in nam da spodbude za nadaljno snovanje. BIUAKA Bralno društvo «Lipa» priredi dne 22. avgusta veselico s sledečim vzporedom: 1) Orkester: koračnica; 2) Deklamacija; 3) Venček gorenjskih pesmi, poje zbor iz Medane; 4) Medved z medom, poje moški zbor iz Vipott; 5) Nekje na Francoskem, poje mešan zbor z Njivic; 6) Deklamacija 7) Igra: poslednji mož, v treh dejanjih; 8) Farza: Dvorec na deželi, v enem dejanju; 9) «Veseli bratci», šaljiv prizor, poje me- BOH 7^1 Al» in —_____ 1 *____•____ rajo biti društva državnih, pokrajin- agentiaretirali*pri Cedasu"v ii^iovfj^ ekih in občinskih nameščencev, name- šest moških, ker da so se soinčiii popol- iJEj*™ P"j^?*1«??1 nJlz?il šČencev javnih dobrodelnih ustknov in no,,a nj,«^ prosu*-. r^TEn ^K^oMIn^Tc^^a^ £ drugih javnih naprav, ki so tam na- smo omenili da ^ ou mea ,xj4mi max AIoj- ibrane točke, narodnepesSiUd vSiio S * Zli *ornazarič, stanujoč v Rojanu - Scala Drjiflia]i{ J®.- vl, _• ♦ A * • j - i- Sanva. — Včeraj pa se je zgia&ii v našem Vlade ministra za notranje stvan ali medništvu g. Foniazarić, ki je izjavil, da prefekta, kakor ze zahteva slučaj: msuA Izprememba v obfinsU mpravi Z drugim avgustom je oddal občinske posle komisar prof. Fran Madirazza policijskemu komisarju Avarezu. Komisar odhaja radi svoje starosti in onemoglosti. — Začasno ga bo nadomeščal policijski ko-radi prestopka in ne aretiran. V najslai>- j ni i« ar, dokler ne bo imenovan novi pre-■šem slučaju x>o moral g. Fornazarič pla-j fekturni komisar oziroma poteštat. Vča-Zveza slovanskih učiteljskih društev te-t-i globo, hujšega ne bo. Toliko resnici | sih so prihajali komisarji z raznimi raz-v Trstu se ra^pušča. na JjuIjc>- ^glasi in obljubami občinstvu ob nastopu Istotako se razpuščajo podružnice Nexg«wia uslužbenca mesta in odhajali zopet z zahvalami ob- imenovane zveze. Včeraj o*oli 15.40 se je prenaša; po ulici J J® twdl mmulo. se ni solnčil popolnoma nag, temveč v pomislivši, da Zveza slovanskih uči- kopalnih hlačkah; bii jc v družbi svoje teljskih društev brezdvomno spa*da žene in Že iz obzira do nje, če ne radi dru- med gori našteta društva; gega. ni mogel zagrešiti navedenec nedo- pomislivši, da imenovano društvo ni stojnosiL Policijskim agentom so se morda bilo dovoljeno in da je radi tega njega zde,e ko^ne ^lačke P^kratke odtod obstoj protipostaven nepnnka. Končno je bil naznanjen le odreja: prijatelji poštene zabave k ležbi. obilni ude- Varnostnemu oblast v u izvršitev tega odloka». je naložena' Huma ir«mvaj proge Št. i), na katerem je vršil službo kot sprevodnik 52-let/ii Ivan Krist jak, stanujoč \ ulici JJasquale Ke- HOVi VOlaOOdŠHOfininSkl Rinožltelj 'voltella «. 24. Ko je tramvaj vozil mimo r, . . , , . ... . __ . ... manufakturne trgovine Petz, se je Kn- Z ministrskim odlokom od 28. julija, ie stal na suanski deski tram 1 ^ uii -1_ •___t •___ _____ j ______ i • _ * iT. PETER Vrnili smo se po vojni iz tujine. Razvaline so nas pozdravile. Srce se nam je stisnilo ob tem žalostnem pogledu. En sam spomin lepših dni je ostal sredi vasi, in ! sicer hpa aa trgu in njene tovarišice ob ki je bil objavljen v uradnem ns u vajskega vo^ nagnil nekoliko naprej fe čerkvemi, Z^SH*. Obup «'jTpoUs5i ctrazzetta ufficiale» od 3. t. m., so do)o- se prepriča, ali je vstopil kak nov potiu*. srCj oko se je ^o^j^ Q ^ ,1Mrr> je čeni množitelji za določitev zneska Pri tem pa mož ni zapazil, da stoji na vojne odškodnine na sledeči način cesti pred trgovino tovorni voz, katerega a) 375 £ za pokrajine Belluno, Pa- °Je ie molelo proti tramvaju, tako da se d ova, rona*. tova, Krajine in Tridenfinskega; dobil številne poškodbe na raznih delih b) 35035 za pokrajine Ancona, Forli, telesa. Mimoidoči ljudje so priskočili ne-Ravenna, Napoli in Siracusa; srečnemu uslužbencu na pomoč ter ga c) • 220 % za pokrajine Bari in Chieti/ položili na neki avlo, s katerim je ibi pre-Označeni množitelji bodo veljali za Peljan ▼ mestno bolnišnico kjer so ga ~ i . i j . .i * sprejeli v kirurgičm oadelek. Ako ne na- gradbe ki se bodo izvrsde po 15 dne- £ {]q kake kgomplikacije, ^ Kriatjak vu od dneva, ko je bil izdan pričujoči okreval v desetih dneh. odlok. . . Odlok nosi datum 28. julija in novi j ^ . , Avtojo^i pojiri množitelji bodo torej veljali od 13. av-! ,Ko ^ 18-letna šivilja Valerija ToflohitU, J J stanujoča v ulici Fabio Se v ero st. 24, ho- tela včeraj popoldne čez cesto, jo je neki avto, ki ga ni pravočasno zapazila, zadel od strani in podrl. K sreči je Šofer v kri-Kakor je razvidno iz poročila trgovinske tičnem trenutku naglo stisnil zavore. zbornice v Milanu, so narasle cene na de- ! nezgoda ni imela hudih posledic. Pri pad-belo tudi v zadnjem tednu prejšnjega me- !cu se je Toffoluttijeva le nekoliko opras- seca. Indeksno število je poskočilo v če-1 kaia P° hrbtu in desm no«1' Doblia Je trtem tednu julija od 680.5 na 685.6 (pov- i trebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor po preteklosti, ki je ne bo več nazaj. Pustili bomo vse in se vrnemo v tujino, iz berača B urnika Kaj ga čaka — vislice. «Ne te sramote, raje se sam obesim«, vpije v obupu. Ze ima zanjko krog vratu. Tu ga rešita ona dva, katerima je prizadejal toliko bridkosti. Najda in Štefan. «Burnik j.ki mrtev«, pravi Najda. Ta vest je Poha-čeva rešitev. Spozna svoje blodnje in obljubi i»opraviti vse krivice. «Cek> življenje sem kopičil in zbiral zaklade — toda Šele zdaj* ko sem našel tebe — sem našel pravi zaklad.» To so zaključne besede, ki jih govori PehaČ svojemu detetu — Najdi. Vaški tepček, pastir Lipe, in babjeverni Čevljar Klepec bosta zavirala solze s svojima smešnima vlogama Kmeta Rovan in Kajiar bosta moževala na odru, kakor smo bili vajeni pri naših starih. Jerice, Barbke, Urške in Jožeti bodo pred nami takšni, kakršnih bi si želeli med našimi mladimi. Nova igri odgovarjajoča scene-rija bo užitek dopolnila. Vemo, da kar teži našo vas, mori tudi sosedne. Prihi-tite torej sosedje iz bližnjih in daljnih vasi, da si tudi vi obudite spomine lepih dni. Pridite tudi vi, meščani, k nam in posebno vi, da se vam ob pogledu na mirno vaško idilo umirijo od tramvajev, avtomobilov in radijev razbičani živci, ker ni ga boljšega sredstva nego so nagel j ček -rožmarin - ro"Ženkravt. Torej, 15. avgusta vsi na par uric oddiha v Št. Peter! zveze, ki bi jih napravila spet močne, gre« do narazen, in to veliko po zaslugi »raz« nih». Kmetje, ali ne vidite, da je vaša zaščit-nica, katera vam je donašala nekoč mno^ go, onemogla, in sedaj jo nehvaležno zapuščate. Da, onemogla je, in to po naši krivdi! Spomnite se let po vojni do leta' 23., ki so bila več ali manj dobra, že takrat, ko je bil dolg, ki ga nosimo, do danes, pa kdo je kriv? Za takrat sarnj, Zadnja leta, ko je vreme in bolezen neusmiljeno gospodarila ni kriv nobeden, ampak iz prejšnjih let bi lahko ostalo ne-ijtaj in ne nasprotno, da v resnici iz dobe takoj po vojni datira izguba. Zadrugar ji, premišljujte, ali ni bolje, da se spet strnete v enotno organizacijo in se obvežete z vso dušo izpolnjevati napraiu zadrugi dolžnosti, katere ii dolgujete. Predvsem pa postavite na čelo zadruge ljudi, ki bodo znali voditi in braniti tako kot Mrmolja. — Vrtojbenčan - štandre-žič. Reška pokrajina TRNOVO PRI IL. BISTRICI a Edinost« je nedavno poročala o predvidevani letošnji letini. Moramo pa z zadovoljstvom ugotoviti, da se je turšica v zadnjih ugodnih dneh znatno izboljšala, in tudi fižol kaže malo bolje. Žito bo malone vse pod streho, a na splošno bo m late v nezadovoljiva, ker ni klasje brsno. Domača žita so vobče polegla, uvoženo seme pa je pozebio, oziroma ga je napadla žitna rja, ki se pojavi v obliki peg in pik na listju, biljkah in klasju. Žitna rja se množi v vlažnih vremenih in legah. Zato pa je žito v višjih bolj suhih in zračnih legali manj podvrženo rji. Novo seme, imenovano «Gentile rosso», ki je, kolikor ni pozeblo, pokazalo dobro, je v zadnjem mesecu pokazalo svojo občutljivost za to bolezen: stebla so vsa rjasta, klasje pa skoraj prazno. Vendar pa bi kazalo odbrati nekaj boljšega (klenega) zrnja za nadaljno poskušajo, ker seme se privadi podnebju ali se —r- kot pravimo — aklimatizira. Sejati gusta dalje do nove odredbe. Draginja prečna cena v 1. 1913 se označa s 100). V naslednjem podajemo gibanje cen v zadnjih treh mesecih. L. 1913. 100 Maj 1926 I. teden 635.8 V J» II* it 638.9 „ „ III. »» 648.7 „ „ IV. »i 047.8 Junij 1926 I. teden 646.8 „ „ II. »» 648.4 „ „ III. 654.7 „ „ IV. » 659.2 j» »> v. i* 660.5 Julij 1926 I. teden 665.9 i» i* II* » 674.5 ,» „ III. » 680.3 „ „ IV. » 685.6 «NOVICE» ZAPLENJENE Zadnja številka tednika «Novice» bila zaplenjena. je TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG Cene une 5. t. m. na debelo Zelenjava: Solata 100—120, radič 100— 350, pesa rdeča 40, pesa bela 30—40, kumare 90—100, buče 50—100, malancane 140—180, zelje belo 90—110, vrzote 80—90,! je bila prepeljana z istim avtomobilom. Neroden kolesar Včeraj zjutraj se je neki kolesar, ki je ostal neznan, zaletel pri Sv. Ivanu v 14-letnega Josipa Prelogar, stanujočega na Vrdeli št. 1671, in ga s tako silo podrl, da se je deček pri padcu precej hudo pobil razvalin ne moremo dvigniti domov svo-jjo je v bolj južne in gorke lege, ker e Ta vrsta ni pozebla in ni tako napadena po ' rji. To nam zopet dokazuje, da Žito iz severnih krajev pri nas dobro uspeva. Naše domače žitno seme, ki se je tudi letos slabo obneslo, je treba zamenjati z dobrimi vrstami iz severnih dežel. To pa ni dovolj; treba je sejati le zdravo, dobro seme in je lužiti, da že v kali zatremo različne glivične bolezni, oziroma se (s čiščenjem) iznebimo plevelov. Država nam je dala na razpolago štiri moderne čistilnike, ki seme jako dobro očistijo. Mnenje, da žito dobro uspeva tudi na plitvo zorani in nepognojeni zemlji, je tudi zgrešeno. Odbor tukajšnje mlekarne si je nadel nalogo osnovati v svojem okrožju Štiri vzajemne zavarovalnice goveje živine. — Osnul se je pripravljalni odbor, ki že dobro deluje. Upati je, da bodo te koristne ustanove kaj kmalu gotove. To je vredno posnemanja! Razne zanimivosti — Zinlaieva repatica, ki se prikazuje vsakih sedem Jet, se je zopet j>ovrnila, vendar je za prosto oko nevidna, ker ni večja nego zvezda 12. velikosti. Z dobrim daljnogledom jo je opaziti v ozvezdju Bika. Dne 7. t. m. bo solncu najbližja. — Romanska državna banka je sporočila finančnemu ministrstvu, da mu ne posodi niti vinarja več, če ne povrne VA milijarde lejev, ki jih je država banki že dolžna. Borg&& perila. Trst, 5. avgusta 192U. Amsterdam 1210, Belgija &3.50, Francija 84.50, London 140.75, New York 30.15, Španija 4G0, Švica 580, Atene 35, Berlin 715, Bukarešt 13, Praga 89, Ogrska 0.0410, Dunaj 425, Zagreb 53,25. Vojnodškodninske obveznice 00.35. Uradna cena zlata (4. Vili.) 578.28. Via Torre bianca 21, pouk in prevodi v vseh jezfkili. (1 da nam razvaline zamore korenine. Ne, ne zapustimo vas! In oprijeli smo se ■dela. Daneg so lipe zopet središče vasi. Imamo zopet domove. Pravijo, da so lepši nego predvojni. Veseli smo teh svojih domov, saj jih je postavila naša vztrajnost. Naše njive, vinogradi so prepojeni z našim potom. Naše srage rode sad. Naših src pa ne moremo varati. Priznati moramo, da smo si v duhu želeli drugačne domove. Lepe so te naše nove hiše, a naši predvojni domovi, čeprav ponižnejši, so imeli nekaj, česar mu sedanji ne morejo dati. Cesa manjka, smo se povpraševali. In uganili smo. Društvo cPreŠeren», ki živi z nami in iz nas ie dvajseto leto, je razvozlalo uganko. Naše društvo, v katerem smo preživeli lepe predvojne dni, s katerim smo se ponašali in tolažili v bridkih vojnih dneh, katero nas je obupance zopet zbralo po vojni in nam vlilo poguma v srca, ono je uganilo čar, katerega nam naše nove lepe hite ne morejo dati. Vaške poezije manjka našim modernim domovom. Po lepih vaških večerih nas žeja. Z igro «Zaklad» hoče naše društvo utešiti to naše hrepenenje. Vsaj za par uric pre- SLUŽK1NJO, mlado, Sežani it. 80. »prejme majhna družina v 1116 GOSTILNIČARJA išče društvo Jadran. Pism. n» ponudbe na odbor, Trst, Via dell lndustria 10. 1117 MOTOR na plin, bencin, petrolej 6 do 10 H. P. Vi» Ronco št. 2. m®/ DEKLE, pošteno, sprejme gostilna, žaro 7. Via S. Laz-1 1119 korenje 80, fižol 00-100, 'fižol v stročju i fot^o izdatno pomoč pri vdovi^pokojnega — J brodolastmka. To je gospa sama zagoto- po glavi in nogah. Dočim jo je nerodni j živimo zopet vso lepoto nekdanje sloven-kolesar, ne meneč se za svojo žrtev, naglo ' " * x * 5 odkuril, se je moral Prelogar zateči v mestno bolnišnico, kjer je dobil prvo pomoč. Srečen ribič. Pri tragični nesreči v Portorose, pri kateri je izgubil Življenje znani tržaški vele-idustrijalec Oskar Cosulich, se je, kakor znano, pogumno izkazal neki ribič, ki je rešil Cosulichevega 4-letuega sinčka Ka-lista iz morskih valov. Pogumni ribič je našel pri tragičnem dogodku svojo srečo, kajti te dni mu je ravnateljstvo paroplovne družbe «Coeulich» nakazalo za njegov požrtvovalni čin znesek 100.000 lir; družina Cosulich ga je od svoje strani tudi nagradila z zneskom 100.000 lir. Rasen tega je mož z rešitvijo malega Kalista zagotovil svojim otrokom lepo bodočnost, ker bodo v vsaki potrebi lahko računali na za luščenje 120—200, fižol zelen, mali v stročju 100-200, grah (zadnji) 100—170,' vlLa rešite ju nienega otroka paradižniki 20-50, paprika (zelena) 200- i ^ Srečn, ribič, ki je do sedaj iSivel *lo 240, krompir 40-50, spinača 60—80, česen borno> se imenuje Rudolf Monaro in je 150—200, Čebula 40—80. Sadje: «amoli» 110—200, ronglo —.—, cimbarji 100—120, češplje 120—200, fige 100—240, hruške 120—240, jabolka 100— 150, breskve 70—600, grozdje 220—350, pomaranče —.—, limone 20—45. Zelenjave na splošno malo in še ta ne preveč iskana. Krompirja je bilo na trgu precejšnje množine, a le istrskega, ki v doma iz Kopra. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Tatinske golazen Mariji Fon na Solkanski cesti št. 13 so zmanjkali iz njenega stanovanja po noči Trstu^za"^ takojšnjo* rabo preveč "pri- j aparat za žvepljanje, bakren kotel in še ljubljen. Pričakuje se še vedno rdeči krom- ^f^6^1 * skupm rednosti pnbliž-pir s Krasa, ki pa začne dohajati navadno F??. JC J5® tudi odnesel tri Sele konrem sentemhrn Prprii i* hiln ™ JOjllče, kl SO tičali V ključavnicah. Tatvino je gospa naznanila karabinerjem m kmalu se je posrečilo tem ustaviti v ulici šele koncem septembra. Precej je bilo na trgu paprike, došle iz Vidma. Povpraševanje po tem pridelku je slabo, ker spada isto večinoma v čisto italijansko kuhinjo, i Jfogel °®ebo' J€fosila na hrbtu težko ki jo v Trstu vzdržujejo le nekateri re- <'\>re™e- v vrečlle bl1. razpolovljen bakren stairanti. Paradižnika skoro ni več - za- 7e# ™eCkan m prehoden. V žepu kasneli pridelek je temnordeč, kar kaže, im«] k*k.orJ? /ek®J» «J? ?e da ga kmalu ne bo več na trgu. Napreduje f}Se drugega, kakor tn ključe. Kotel in fižol vseh vrst. Tudi zelje odhaja precej so -izdali, zato so^ možakarja ka- hitro s trga. Na trgu je bilo rabinerji tudi zaprli. V bližini, kjer se je precej krasnih hrušk. bila tatvina izvršila, so se dobili še ostali Zastopane H že "večinoma %'sTvrste''tejra ^ ukradeni predmeti. Žgur je seveda po last- dobretra sad u Kunči aTniimf živahna fn 'ni "povedi popolnoma nedolžen. - V klet d obr a^ hfo ^a dj e je v e č i n orna ffModen™ r™ na št" -40 J^li po Na trg prihaja potom tvrdke F.lli k^T'stfkUnicf vina ~ ~ nardi iz Trsta. Kar se tiče pomaranč in gega KaKor s^Kienice vina, limon so iz laškega Sorenta. Vendar pa je bilo včeraj najbolj vpoštevano domaČe sadje, ki je vzdrževalo res konkurenčne cene. — Jabolk je na trgu zelo malo. Vzrok temu je neznan. Tudi lubenic ni bilo včeraj videti, zato je njih cena hitro poskočila. Odhajale so p trga po 65 lir za stot. (Tudi včeraj se je v list pri ceni lubenic vrinila pomota — stot je stal 40 lir in ne 4 lire. - Op. ur.) n. Polagoma se zaključuje poletna sezona trga. Prihaja jesen in to se na trgu ie rnvoa. so se lotili teh in izpili pet litrov, kar je gospodar z žalostjo ugotovil drugo jutro. Naznanil je takoj tatvino oblasti. Ob desetletnici ko so vkorakali italijanski vojaki prvič v Gorico, se izroči častno občanstvo goriškega mesta stotniku Avreliju Beruzzi-ju, ki je pred desetimi leti razvil v Gorici kot podporočnik italijansko trobojnico. V deželno glafconemnico se sprejemajo gluhonemi otroci obojega ske vasi. Mesečna noč, fantje po jo na vasi. Za okencem, na katerem žari v mesečini rdeči nagelj, na katerem zelem omamno dišeči «roženkravt», prisluškuje dekle petju. Tudi on je med fanti Petje utihne, začu je jo se stopinje. On prihaja. Trkanje. Par sladkih besedic in fant se vrača z vriskom domov. — Druga slika. Kresni večer. Fantje in dekleta po jo ob kresu. Svinec vhvajo dekleta, da bi izvedela bodočnost. Tej pokaže dobro, drugi slabo. Šale, smeh, razočaranje, žalost slede tem prerokbam. Mlad postane človek, ko vidi to razigrano mladino na odru. Tudi naše senčne strani nam pokaže «Zaklad». Po bogastvu hrepenimo, denar nam grozi zamoriti vsa plemenitejša čustva, v zakopane zaklade verujemo, pravega zaklada — srčne dobrote ne poznamo. — Stari skopuh Pehač je naša srčna stran. Radi NEKAJ MISLI K NAŠEMU IZVOZIT KROMPIRJA Iz goriške okolice nam pišejo: Letos je križev pot našega kmeta dosegel svoj vrhunec. Ujme in nalivi uničujejo dan za dnem trud in upanja kmetovalca. Goriška okolica, posebno Šempeter, Vrtojba, štandrež, kot glavni zala-gatelji goriškega trga s krompirjem ne pomnijo take krize, katere so si deloma tudi sami krivi. Poglejmo leta nazaj, ko je Še g. Ivan Mrmolja bivši poslanec v Beogradu, vodil zadrugo za izvoz krompirja. Njegova moč je bila velika. Znal se je postaviti in uveljaviti svoje. Pod njegovim vodstvom je zadruga cvetela in ras ti a, njegovo delo je pustilo sledove povsod, kjer se je le dotaknil. Ako primerjamo njega in njegovo delovanje s sedanjim, vidimo pač, da je razlika. Njegovo točno in natančno poslovanje se ne da primerjati s povojnim. Nočem peti Mrmolju slave, ali beležiti UČENKA za trgovioo mešanega blaga v večje« okraju se spre*me takoj. Ponudbe j>od Pofitno ležeče Trnovo pri II. Bistrici Št. 99. 111» KLAVIR znamke Seifert - Dunaj se proda iz druge roke. Naslov pri goriški upravi. 1208 BABICA, avtorizirana. sprejema noseče. Govori* slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 116^ GLTKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo* &a živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanja slasti. Glfkol je splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Casteliaaovich. Trst Via Giu-liaai 42. 120a ELIZER CH!NA. Jako okusen. Vzbuja tečnost m je najboljie zdravilo proti želodčnim Šibkostim tn za rekonvalescenco. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42. 1173 BRIVSKEGA poldelavca sprejme takoj A. Vrenj« Opčine it. 104. 121? G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Poloni« št. 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, avoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisaln%^a i. t. d., papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti l&štne^a izdelka. 116C denarja preganja varovanca svojega, ne- moram eno, da sedanji odbor in sploh od- čaka Štefana Rad bi uničil mlado ljubezen Štefana in Najde, sirote brez starišev. Nihče razen stare Marjete ne ve, da je Najda PehaČ evo nezakonsko dete. Radi denarja je zavrgel njeno mater, ubogo deklo, da si je iz žalosti poiskala smrt v valovih. Radi denarja je pognal Burnika, nekdaj dobrega posestnika, kot berača po svetu. «Nešteto krivic, solza in gorja se drži tega prokletega denarja«, pravi sam, ko se ga začne polaščati obup. Z ubojem zaključi vrsto teh krivic. Zaklad, katerega je šel po noči kopat, je kriv, da pobije bori povojnih let niti senca niso odborov od nekdaj. In zakaj? Manjka človek, kl bi s svojo zmožnostjo znal kot predsednik voditi to prevažno podjetje. Zadruga, kot je naša, rabi moža, kakršen je bil Mrmolja in gotovo bi ne prišlo do razdora. Pravijo, ko se ladja začne potapljati, jo podgane zapuščajo, ravno zato ker nimajo ničesar več pričakovati od nje. Tako je z našo zadrugo. Sedaj, ko je šlo slabo, se vsi odtegujejo. Odtegujejo se radi tega, ker ni med njimi človeka, ki bi jim zabranil ta korak. Mesto trdnejše &ROMB plačuje vedno par cent, več kot drugI ALOJZIJ POfH, Plazza m$m l prvo nadstro^fa SI Pazite na naslov! Pazite ua naslon' Mr©n@ po 2.40 Zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Briliants, platin. ZMjdkIb zlate komah Albert Povh — urarna Trat« vid Mauifll 46 8l0 lnserirclfe o „Edinosti" PODLISTKE JULES VERNE: 0») Skrivnostni otok «In vendar, je pripomnil Harbert, smo v letnem času, ko se kitolovci podajajo ▼ južne dele Tihega morja. Tako samotnega morja, kot je to, ni gotovo nikjer drugje. — O, saj ni popolnoma samotno, je odgovoril Pencroff. — Kako mislite toT je vprašal poročevalec. — No, ali ne jadramo mi po njem? Ali smatrate našo ladjo za nabreino izmeta-vino in nas za morske prešiče?» Pencroff se je prisrčno nasmejal na svoji Šali. Zvečer so cenili pot, ki jo je Bonaventu-kra napravila od otoka Lin čolna, na sto-dvajset milj. Vozili so tridesetšest ur, srednja hitrost je torej znašala tri in četrt milje na uro. Veter je rahlo pihal in zdelo se je, da bo sploh prenehal. Vendar pa so upali zagledati otok Tabor naslednjega dne, seveda pod pogojem, da je bila njih cenitev prava in da so obdržali prvotno smer. V noči med 12. in 13. oktobra ni nihče čega dne se je vseh polastil čuden nemir, [ tudi vsled podmorskega vulkanskega deki je bil pač upravičen, zakaj živeli so v, lovanja.u spola v starosti od osmega do Šestnajstega izmed potnikov spal. V pričakovanju bodo- negotovosti o uspehu svojega predrznega podjetja. Ali so se resnično nahajali v bližini otoka Tabora? Ali je brodolomnik, kateremu hite na pomoč, še tam? Kdo bi to bil? Ali ne bo njegova navzočnost zanesla v složno naselbino kakšno motenje? Ali bo hotel svojo sedanjo ječo zamenjati z drugo? To in druga vprašanja, katerih rešitev je imel prinesti naslednji dan, jim niso dala spati, in o prvem dnevnem svitu so njih oči iskale po obzorju. «Zemlja!» je vzkliknil Pencroff zjutraj okrog šestih. Ker je bilo težko verjetno, da bi se Pencroff motil, je morala biti na vidiku zemlja. Kako veselo je bilo maloštevilno moštvo ladje! V nekaj urah bodo stopili na obalo otoka! Nizki otok Tabor, ki se je komaj videl iz morja, je ležal kakih petnajst milj pred njimi. Bonaventurin rilec je bil obrnjen nekoliko južno mimo otoka, zato so takoj okrenili ladjo naravnost proti otoku; z vstajajočim solncem so se pokazali tupatam vrhovi otoka. «Ta otok je veliko manjši od Lincolna, je rekel Harbert, vsekakor pa je nastal Ob enajstih predpoldne je bila Bona-ventura še komaj dve milji daleč od obrežja, a Pencroff je previdno jadral, ker je moral Šele iskati primerne plovne ce-i ste. Sedaj so imeli pred seboj celotno sliko otoka, na katerem so rastle skupine gumijevih dreves poleg drugih vrst, ki so rastle tudi na Lincolnu. Toda čudno, noben steber dima se ni vil proti nebu v znak, da je otok obljuden, nobenega znamenja ni bilo na obrežju. In vendar je tisti list dokazoval prisotnost brodolomnika, ki je pričakoval pomoči. Medtem je Bonaventura plavala skozi ozko plovno vodo, izogibajoč se klečem, ker Pencroff jo je z največjo previdnostjo vodil po ovinkih. Krmilo je prepustil Har-bertu ter s sprednjega dela gledal v vodo in bil pripravljen, da takoj spusti zadnje jadro, katerega vrv je držal v roki. Gedeon Spilett je z daljnogledom opazoval obalo, ne da bi zagledal kaj izrednega. Bi! je že poldan, ko je gredelj Bona-venture zadel ob pesek. Vrgli so mačka* zavezali jadra in moštvo male ladje se ja izkrcalo.