PRICE: 2/-YEARLY: 20/- Melbourhe — Sydney Brisbane — Adelaide (Perth — Hobart Canberra Vol. IX. — 17th Dec. 1964 — No. 11—12 YUGOSLAV NEWSPAPER IN AUSTRALIA /s RIGHT fokvou/ Reg. Address: 103 Fifth Ave, North Altona, Vic. Advertising: 48-6759 (Dr. J. Koce) Published by J. Kapušin and Slov. Assoc. Melb. Printed by Bussau & Co., 6 Elizabeth St., Nth. Richmond Editor: J. Kapušin Assist. Ed.: K. Kodrič, Tel. 317-7372. NAŠ BOŽIČ Božični prazniki so tu. Rodilo se je Detece, naš Odrešenik! Velika večina izmed nas imamo pred očmi še živo sliko pravega božiča, kakršnega smo bili doživljali v starem kraju. Kakorkoli danes obračamo to podobo, vedno znova ugotovljamo, da smo v novi domovini nečesa oropani: tuji kraji in običaji, brez snega in živahnega polnočnega pozvanjanja. Živimo med ljudmi, ki ne poznajo pobožne zbranosti, kjer jaslic (pravega pomena praznovanja) skoraj ni najti, zato pa se nam od vsepovsod vabljivo ponuja drevešček, ki pa ni nič drugega kot plehka vaba vulgarne reklame, ki teži za pridobivanjem denarja. V tem svetu in v teh okolnostih na tujem nati-ho in glasno ponavljamo s sto tisoči in milijoni ljudi: "MIR LJUDEM NA ZEMLJI..." Da, skoraj dva tisoč-letno geslo, molitev in vzdihi...! Neubogoljeno Detece, za silo povito v skromnih jaslicah, vam prinaša mir. Mir, ki ga najdejo zgolj tisti, ki so Bogu po volji — skromni, potrpežljivi, blagohotni, marljivi in čuteči do bližnjega. Današnja doba v celoti vzeta je nemirna doba, dasiravno se še nikoli ni toliko govorilo o miru kot prav danes. Mir pridigajo na shodih, deklarirajo ga v manifestih in na konferencah, zanj molijo in preklinjajo, žele si ga siti in lačni, kakor tudi tisti, ko so dejansko zanj odgovorni. Miru pa vendarle ni, ker ga ni v srcih posameznikov, ker ga ni povečini niti v družinah. Če bo človek zares hotel doseči mir, bo moral predvsem izprašati svojo vest. Je spoštoval božje zapovedi in živel Bogu vdano življenje? Mar je vsiljeval svojo voljo bližnjemu sočloveku, mar ga ljubi in se hoče tudi žrtvovati zanj? To je pot do miru, vse drugo je namišljena in izkrivljena morala sedanje in pretekle dobe. Tudi naša slovenska skupnost v Avstraliji išče miru, išče đejanj za narodno stvar! Izprašajmo si vest, Slovenci (vsi brez izjeme), so naša srca mirna, smo med letom pomagali narodni stvari, slovenstvu, smo slišali ali preslišali svete besede: MATI, DOMOVINA, BOG!, smo ljubili svojega bližnjega in mu nismo vsiljevali svoje volje, smo mu pomagali v potrebi! Če smo vse to storili v ljubezni do matere, domovine in Boga, lahko mirnega srca povzamemo za angelskim zborom v Betlehemu: MIR LJUDEM, KI SO BLAGE VOLJE! Urednika "Slov. Vestnika" Trša roka v Moskvi ? MOSKVA: 3. december, v generalnem govoru, ki je trajal trideset minut, je sovjetski vodja štev. 1, Brežnjev, rekel, da je SZ pripravljena nuditi S. Vietnamu vsakršno pomoč, ki bi lahko sprečila ameriško provokacijo na tem področju. Svoj govor je gospod Brežnjev oddržal pred 6000 najvišjimi predstavniki partije ter države, v čast češkemu premieru Novotnyu, ki je tjakaj prišel na posvetovanje o sovjetski "novi liniji" in o "novih odnosih do Kitajske". Znano je, da je češki premier Novotny edini vzhodno-evropski komunistični vladar, ki je bil na istem položaju če za časa Stalina. Voditelj sovjetskih komunistov, Brežnjev, je v svojem govoru sicer povdarjal potrebo po nadajl-nji koeksistenci z Zahodom, v generalni zunanjepolitični liniji pa se je oddaljil od načel odstavljenega Hruščovega, in je z izjavami postavljal v resen dvom dobre namere SZ za ohranitev miru. Kaj je Brežnjev povedal: — Obsodil je belgijsko padalsko akcijo v Kongu kot akcijo kolektivnega piratstva kolonialistov. — Vojaški pakt NATO, kateri bo po sklepu z nuklearnim orožjem oborožil vse članice (tudi Z. Nemčijo), je obsodil kot nevaren imperialistični instrument, ki se bo igral z ognjem. — Obsodil je ekonomsko blokado ZDA do Kube ter govoril o ogrožanju varnosti, integritete Kube iz strani ZDA. Dejal je, da to dejstvo ne ogroža miru zgolj v tem delu sveta, marveč v vsem svetu kot celoti. — OS. Vietnamu se je Brežnjev izrazil, da SZ ne more ostati ravnodušna do bratske komunistične dežele, katero ogrožajo ameriški imperialisti. "SZ mora nuditi vso pomoč S. Vietnamu, in ne zgolj to, SZ garantira varnost te dežele: Tako naj se imperialisti zavedajo, da se igrajo z ognjem!" Česa Brežnjev ni povedal: .Ker je načenjal vse važne mednarodnepolitične dogotke ter nakazal novo linijo, bi bilo pričakovati, da bi Brežnjev povedal kaj o odnosih s Kitajsko. O tem je Brežnjev molčal kot riba. Doslej je iz raznih virov znano le to, da ČU EN LAJEV nedavni obisk ni prinesel zaželenih sadov, kot jih eventualno ne bo prinesel niti obisk sovjetskih državnikov v Pekingu v začetku naslednjega leta. Eno dejstvo pa trenutno obstoja: Kot Peking tako tudi Moskva, verujeta, da se bodo njuni odnosi zboljšali. Dosedanji simptoni: Na Kitajskem je ustavljena javna propaganda proti "izdajalski" sovjetski KP, v SZ pa je Brežnjev s pričujočim govorom napovedal "tršo roko" proti im-perialistom. Stvari pa kljub temu ne bodo tekle tako gladko, niti ne izboljšanje sovjetsko-kitajskih odnosov, » CYY[ ir ljudem nei zemlji « Uredništvo "SLOVENSKEGA VESTNIKA" Uradni vestnik tržaške pokrajine v slovenščini Trst, 15. oktobra. Slovensko prebivalstvo tržaške pokrajine je danes zvedelo za dva primera, ki pričata, da le niso bila zaman prizadevanja za javno uveljavitev slovenskega jezika v krajih, kjer prebiva slovenska manjšina. Predsednik deželne vlade Berzanti je sporočil predstavniku slovenske liste skupnosti, da je njegova zahteva, o izdajanju dvojezičnega uradnega vestnika za tržaško, pozitivno rešena.. S tem je slovenski jezik tudi uradno priznan za enakopravnega, prav tako tudi v občinskih razpravah. Ugodno za Slovence je bila rešena tudi zahteva, da bo imel spomenik padlim v II. svet. vojni tudi slovenski tekst. Spomenik padlim v zadnji vojni stoji namreč na Občinah pri Trstu, in je vse do slej vseboval zgolj italijanski tekst. Za tamošnje razmere je bila to pravcata ironija, ker je vsakdo vedel, da so prav Slovenci največ doprinesli k zmagi nad fašizmom ter nacizmom. niti ne "koeksistenca z Zahodom! Sovjeti bi radi mir in ekonomsko tekmovanje s svobodnim svetom, radi bi bili starejši brat med komunisti, radi bi obdržali "kitajsko ozemlje" in uspavali Kitajce, radi bi..., tudi drugi bi radi marsikaj, ne da bi tvegali preveliko — kolektivni samomor. kk EDITORIAL Gostovanje sydnejskih pevcev Iz oddaljenega Sydneya so nam prinesli toplo domačo pesem. Gospod L. KLAKOČER je s svojimi fanti nudil tukajšnjemu občinstvu prijeten večer umetniško zapete slovenske pesmi. 2e njihov nastop je pokazal natančnost in slikovitost, značilnost večera (Koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi.) : Miren, resen, uglajen nastop pevcev in pevo-vodje oblečenih v narodne noše. Vsaka pesem je bila zapeta skrbno, glasovi so bili dobri in prekrasni pianissimo se je čudovito občutil v lepih slovenskih pesmih. Brez dvoma imeli smo priliko poslušati najboljši slovenski zbor v Avstraliji. Vsaka beseda pohvale je odveč, kajti hvalo in čast so zaslužili in dokazali sami. V Melbourne upamo le, da ne bo dolgo, ko nas bodo slovenski "škrjančki)' obiskali zopet. Prav gotovo bodo drugič zapeli pred več občinstva. V imenu vseh, ki smo poslušali sydnejske pevce, se jim lepo zahvaljujem, posebno njihovemu pe-vovodji, gospodu Ludviku KLAKOČER JU, in jim kličem: Dobrodošli še in še! Mi tukaj smo lačni iepo zapete slovenske pesmi, prinesite nam jo! PISMO SLOVENSKIH ŠKOFOV V tej številki objavljamo pismo slovenskih škofov, ki je namenjeno vsem Slovencem v svetu. Bili smo zaprošeni, da ga objavimo. Prišlo je ravno za božično dobo. Dobro bi bilo, da. se ob njem ustavimo in najdemo sami njegov pomen. Škofje nas ne prosijo ničesar. Polagajo nam na srce, vsem katoličanom, vero v Boga in vero v svoj narod. Spomnimo se tudi mi domačih cerkva, domačih potreb in iznenadimo jih ob Novem letu z majhnim darilom za potrebne cerkve v njihovih škofijah. Zato Slovenski vestnik odpira nabirko za POTREBNE CERKVE V DOMOVINI. Vsak, kdor se bi rad priključil darovom naj pošlje svoj dar na uredništvo pod označbo "SLOVENSKI VESTNIK — CERKVAM V DOMOVINI", 103 Fifth Ave., Nth. Altona, Vic. Zraven naj navede svojo škofijo doma. Darovi bodo poslani na škofije s pripombo, da je namenjeno za najpotrebnejše cerkve v škofiji. Odposlan bo tudi spisek darovalcev (zato omenite tudi svojo faro). Vsi darovi bodo objavljeni v naslednji številki tega lista. Zaradi preobremenjenosti uredništva ne moremo akcije držati dalj kot do Novega leta, nakar bomo vse darove poslali na škofije. X. OBLETNICA SDM 17. decembra je minilo deset let, odkar je bilo ustanovljeno Slovensko društvo v Melbourne. Ta jubilejna obletnica, je šla tiho mimo nas. Ta in oni trdi, dolgoletni društveni delavec se je je spomnil. Slika trdega dela, načrtov, uspehov, porazov, pridobitev — ves pomen društva — mu je švignila izpred oči. Pogled nazaj mu je vendar prinesel zadovoljstvo. Spomnil se je trdega dela. Pogledal nazaj na materialno in duhovno pridobitev in zadovoljen je bil. Pogled se mu je zmračil, ko je pogledal naprej, črte na čelu so postale hitro zopet trdne, samozavestno je pogledal v bodočnost. Vseh deset let, naslednjih deset let, je bilo pred njun: trdo delo, omahovanja, poživitve in nekje na koncu desetega leta je videl spet nekaj: "Pa le ni bilo zastonj!" — je udaril po robu mize in se odpravil k vsakdanjem delu. Tako jih je par slavilo deseto obletnico SDM. Sedaj v prvem letu drugega desetletja se spomnimo tega našega društva tudi vsi ostali. Plačajmo svojo članarino ob Novem letu — vsi Slovenci. Postavimo naše tradicionalno društvo za tribuno — tribuno Slovencev v Viktoriji. NAROČNINA SLOV. VESTNIKA V praksi se dogaja, da se naročnina za list, katerikoli, plačuje vnaprej. Naši prejemniki lista pa imajo drugo, ali da pozabijo plačati, ali pa plačujejo nazaj. Slovenci, Slovenke! SLOV. VESTNIK je vaš list, pomagajte mu. Novo v Avstraliji DRŽAVNI BLAGAJNI PRIMANJKUJE PENNIJEV ! Državna blagajna v Cannberi ima skrbi zaradi primanjkljaja pennijev. 80 milijonov novih so izdelali letos, vendar mnogi ne pridejo nazaj v denarno kroženje. "Penny je postal najbolj važen od vseh kovancev." — je izjavil Mr. F. F. Elliott, Public Relation Officer pri E, S. & A banki. V prošnji do občinstva, naj vrnejo pennije nazaj v cirkulacijo, je izjavil Mr. Elliott, da je 800 milijonov avstralskih pennov izven cirkulacije, kar pomeni povprečje 70 pennov na vsakega moškega, žensko in otroka. Prikazal je tudi, da bo 1966., ko dobi Avstralija decimalni denarni sistem, potrebno narediti milijarde in milijarde centov, kar pomeni z druge strani, delanje pennijev ne more iti več dalje. Izjavil je tudi, da ljudje ne bodo dobili en cent (1.2d) za penny ali za, dva pol-pennija, ko bo nastopila zamenjava denarja. Nihče ne bo mogel vzeti posameznega pennija. Men j ani bodo v večjem številu: ,pet centov za šest pennijev ali dvanajst polovičarjev. "Tisti, ki zanemarjajo pennije okrog, bodo izgubili svoj denar," je rekel Mr. Elliott. "To je tudi protizakonito." ■ Za kvalitetna j OČALA za pregled Vaših oči CDt^C-)^/ S obrnite se na OPTO ■ ■ s Govorimo tudi po Vaše. Tel. 63-2231 109 Swanston St., Capitol House, j 8. nadstropje, City, MELBOURNE Dražji prevozi 1965 Canbera, 11. 11. 1964. V Skupščini je bil sprejet predlog, po katerem se z novim letom 1965 zaračunava vozniško dovoljenje za avtomobile £ 1 letno, to je polovico dražje kot doslej. Prav tako je bil sprejet sklep, da se poviša kolek za avtomobilsko kupoprodajo. Po novem: £ 1 na vsakih £ 100. - * - Rekordno leto za izplačila zavarovalnine MELBOURNE — Načrti so lepi. če pa se bodo uresničili, bo dobil Melbourne na Latrobe Street impozantno zgradbo z nekakšnim miniaturnim trgom. Melbourne doslej v pravem smislu še nima trga. Po avstralskih statistikah je bilo v zadnjem letu izplačanih £ 300 milijonov za škodo povzročeno na cestah in železnicah, v industriji ter stanovanjskih objektih. Statistika škode, katero so izplačale zavarovalnice, je primerjalno z oborožitvenimi proračuni kar za 40 milijonov višja. - * - STARI IN NOVI KAMIONI, TIPPERS & SEMI-TRAILERS PREKO 80 NA IZBIRO. Smo melbournška vodeča in največja tvrdka s kamioni in distributorji novih ALBION in LEYLAND KAMIONOV Dela za tiperje in meddržavne vožnje lahko posredujemo tudi. Posredujemo posojila za kamione po dogovoru. McGINNESS TRUCK SALES Pty. Ltd. 34 LINCOLN SQUARE (Off Swanston St.), CARLTON — Tel. 34-2763 Vl'............................................................................................'•".....'■".........................................I.............i,..............i...........,.,,.....I.,..,,.,...........TT^TTTTTT Prosimo vse prejemnike lista, naj nam ob Novem letu pošljejo naročnino za leto 1965, kot je to običajno pri listih, vnaprej. Le tako bomo lahko proračunsko delali in zagotovili listu življenje. Naročnina znaša eno funto na leto in se plačuje na naslov lista; Slovenski vestnik, 103 Fifth Ave., Nth. Altona, Vic. čeki, Money orderji itd. naj bodo naslovljeni na "Slovene Messanger". Gotovino pošljite samo v registriranih pismih. že v naprej se Vam zahvaljujemo za. Vaše sodelovanje. Pošljite naročnino že takoj ali v začetku leta. TISK — ZNAK NAŠE KULTURE! je naše geslo. IWMWWIIWIlllwiwiuwyi^^ LICENCE MOTOR SCHOOL W. Mahler, bivši učitelj vožnje iz Koelna. VOZNIŠKO DOVOLJENJE (licence) dobite v najkrajšem času. šola je dovoljena od oblasti. Lahko dobite tudi TAXI dovoljenje ali dovoljenje, da ste lahko učitelj vožnje. Govorimo jugoslovanske jezike! ni nnrn Kličite kdarkoli telefonsko LrlbJd NOVICE IZ DOMOVINE Blagovna sporazuma med Jugoslavijo in ZDA BEOGRAD — V Beogradu sta bila podpisana med vladama ZDA in Jugoslavijo dva blagovna sporazuma, ki predvidevata v okviru programa "hrana za mir" prodajo kmetijskih pridelkov ZDA Jugoslaviji v približni vrednosti 40.5 miljona dolarjev. Prvi sporazum predvideva prodajo Jugoslaviji 350.000 ton pšenice in 12.000 ton loja v skupni vrednosti 19.1 miljona dolarjev, vštevši nekatere stroške prevoza z ladjami. To blago bo treba plačati v dolarjih v 17 — letih. Po drugem sporazumu bo Jugoslavija kupila od ZDA 150.000 ton pšenice. Vrednost te dobave skupaj s stroški transporta 11.4 miljona dolarjev. To pšenico bo treba plačati v dolarjih v treh letih. — Se pravi, Jugoslavija še vedno uvaža prehrambene artikle, medtem ko domača kmetijska gospodarstva sili j o v propast. Raj e kopiči dolgove, kot pa da bi sprostila iniciativo kmečkih proizvajalcev. DRUGI SPORAZUM Z ZDA V Beogradu so 5. novembra podpisali sporazum o terjatvah ZDA do Jugoslavije—je sporočil Zvezni sekretar za finance Jugosalvije, Kiro Gli-gorov. Vlado ZDA je pri sporazumu zastopal veleposlanik ZDA v Jugoslaviji Burke Elbrick. Terjatve po tem sporazumu se nanašajo na imovino državljanov ZDA, ki so jo pustili v Jugoslaviji, in je bila nacionalizirana, ali kakorkoli zaplenjena. ★ SPORAZUM MED JUGOSLAVIJO IN GRČIJO ATENE, 6. novembra. Grški premier, Papan-dreu, je podal zaključno poročilo o jugoslavan-sko—grških razgovorih, ki so se uspešno končali. Sporazum je bil dosežen, da bo odslej Jugoslavija lahko vršila svoboden tranzit v svojo prosto luko v Solunu, prav tako pa bo Grčija lahko vršila svoboden tranzit skozi Jugoslavijo v srednjeevropske države. Drugi sporazum med tema državama se nanaša na zamenjave imetij obmejnih prebivalcev iz obeh držav, tako da bodo imeli državljani ene in druge države v prihodnje imetje na svojem nacionalnem ozemlju. TITO SE JEZI BEOGRAD, 7. decembra. — Morda je prišel Kongres Kom. Partije Titu kot nalašč, da je lahko stresel svojo jezo nad dogajanji v komunističnem taboru. Vsekakor pa drži, da je Tito govoril takoj za Brežnjevim, general, sekret. kom partije SZ. ČEMU SE TITO JEZI Vodja enomiljonske komunistične zveze Jugoslavije, Tito, je v uvodnem govoru na Kongresu povedal, da novi ljudje v vodstvu SZ ne "diše po dobrem, da se previdno nagibajo na linijo Kitajske". Za to je Tito tudi smatral za potrebno, da je okrcal Kitajce in njih zlonamerno, agresivno politiko. Niti ni pozabil omenjati zahvale Hruščovu, ki da ima poleg nekih manjših spodrsljajev pozitiven in levji delež pri destalinizaciji dežele. Tito tudi sodi, da je bil Hruščov velik pobornik miru v svetu, da je trezno razmišljal o vseh svetovnih krizah. Omembe vredno je, da je odmev Titovih besed močno odjeknil v vrstah vseh evropskih komunističnih partij, ki se do danes nikakor ne morejo strinjati z načinom Hruščove odstranitve in ponovnem, čeprav rahlem nagibu na politiko sile, ki je bila. ovekovečena za časa Stalina. Tito že ve, kaj govori. In tudi Zahod ve, kaj dela. V Ljubljani pa dandanes zelo verjetno krožijo "zlonamerne" šale o "kufer gor, kufer dol— danes za Sovjete, jutri proti". Nagrada slovenskim arhitektom Ljubljanski arhitekti Edo Ravnikar, Majda Kregar, in Edo Ravnikar mlajši so na mednarodnem natečaju za ureditev zahodnega dela Benetk dobili eno od denarnih nagrad v višini 2,800.000 lir. Natečaj je razpisala občina Benetke za ureditev otoka Tronchetto. / "zidarski kontraktor li jože & lojze kranjec § 4 Heron Ave., North Sunshine, Vie. § Tel. 31-0264 H Opravljamo prvorazredno vsa zidarska dela « «lise, garaže, ograje, peči, kamine itd.) — « h kamnon ali opeko — Delamo vsa betonska H dela (cementišča). SE PRIPOROČAMO! H Razgovor s študenti Ciani UDB (Ribičič, Drulovič ter Požar) so pojasnjevali v študentskem domu v Ljubljani linijo ZKJ. Po poročilih iz Ljubljane, bodo oblasti nadaljevale s podobnimi semenarji ker da so baje koristni. Iz ljubljanskega časopisja se povzeme da so se študentje zlasti zanimali za mednacionalna ■ vprašanja v Jugoslaviji ter o spremembah v vodstvu v SZ in odnosov Jugoslavije do novega vodstva v SZ. Tema diskusije je zelo zanimiva, sploh če vemo da veljajo prav ti študentje za nekakšne upornike proti režimu. Poročali smo že o ukinjenih Perspektivah, o ukinnjeni igri "Topla greda" ter o javnem zagovoru ljubljanskih študentov v tisku. Tudi mi se strinjamo,, da bodo v bodoče taki seminarji še potrebni, odprto pa ostaja vprašanje, če bodo tudi koristni. Sprožen plaz se običajno ne ustavi! Mednacionalna vprašanja v Jugoslaviji postajajo vse bolj delikatno vprašanje " T O P S Y " restavracija SUGDEN PLACE, med William the Shoeman in Woolworth, MELBOURNE, CITY Business Lunch: meso, juha, maslo, kava ah raj 5/6. TRI VRSTE jedi samo za 7/6. (25 pripravljenih prvorazrednih jedi.) KOSILA 12-14.30 ure — VEČERJE 17-20 ure _Ob nedeljah zaprto. ' , ODLIČNA KNJIGOVEZAVA — NIZKE CENE Poročni albumi — albumi vseh vrst — Popravila knjig itd. vam usluži ceneno, odlično in hitro Janez Burgar _ 19 AUeckett St., Kew, Vic. Tel. 86-8118 ____________ ■ ■ i a ■ ■ ZABELEŽENO (Zanimiva ugotovitev, oz. morala slov. komunističnega tiska.) V ljubljanskem "Delu" sem bral članek: POLJSKI PRIRASTEK IN PREMIKI. V članku so nizani statistični podatki prebivalstva Poljske. Med nizanjem podatkov je člankar med drugim zapisal: "Ker je imela v vojnih letih hude izgube, in ker je po vojni odstopila Sovjetski zvezi nekaj vzhodnih pokrajin, kjer je takrat živelo skoraj sedem mUjonov Ukrajincev in Belorusov." Naš komentar: Morala komunističnega tiska je vredna samega Mao Ce Tunga. Taisto bi bilo, če bi nekdo natolceval, da smo Slovenci odstopili UPRAVNi ODBOR SDM se hoče tem potom javno zahvaliti gospodu F. Dimecu iz Wan-garatte za brezplačno graviranje srebrnih žličk, katere bo SDM darovalo slovenskim novorojenčkom ob krstu ter gospodu spacapanu, poznanemu lastniku podjetja "Distinction Printing" iz Brunswicka, za podarjeno znatno količino pisarniškega in razmnoževalnega papirja. Naj pri tej priliki tudi omenimo, da nam g. špacapan opravlja vsa potrebna tiskarska dela z izredno velikim popustom. Obema rojakoma naj velja ne samo zahvala upravnega odbora, nego tudi vseh članov in prijateljev našega društva. + ZBIRKA za družino pokojnega E. Tomažiča še vedno ni zaključena in darove še vedno lahko pošljete na naš naslov. + NAàA SLOVENSKA knjižnica se je obogatila za 9 slovenskih knjig, katere nam je poslal prof. Kacin iz Gorice v zameno za knjigo "Bronasti tolkač". Knjižnica je vsakomur na razpolago vsako sredo zvečer od 8 do 9.30 ure. Izposoj evalnina je malenkostna. ♦ BALINIŠČE v Slovenskem domu je odprto vsako soboto in nedeljo popoldne. Pripeljite svoje znance in prijatelje. Imeli boste prav prijetno popoldne, še posebno, ker Vam bo za potrebe želodca poskrbel naš upravitelj g. Mlinar. ♦ GOOD NEIGHBOUR COUNCIL of Victoria, bo kakor vsako leto tudi letos priredil počitniško taborišče za dečke in deklice od 10—14 let starosti. Za dečke bo od 6.—13. januarja in za deklice od 13.—20. januarja. Taborišče se nahaja pri Anglesea in otroci bodo pod striktnim nadzorstvom vzgojiteljev National Fitness Council-a. Cena je £9 po otroku in v to je vključen tudi prevoz. V slučaju, da se prijavi več otrok ene družine ali kjer je družina v posebnih finančnih težavah, je ta cena znižana. ♦ URADNE URE SDM so vsako sredo zvečer od 8—9.30 v Slovenskem, domu, 371a Park Street, Princess Hill, Carlton, telefon 38-1679. m * m Slovensko društvo Melbourne s svojim sedežem v Slovenskem Domu v 371 a Park St., North Carhon, želi svojim članom ter vsem Slovencem blagoslovljene božične praznike ter srečno, uspešno Novo leto 1965. Upravni ter Nadzor, odbor SDM ^ NA NASLOV Slovenskega doma je prišlo pismo za gospoda Stanko Siker iz Pobrežja pri Mariboru. Ako kdo bralcev pozna g. Slkerja naj nam prosimo dostavi njegov naslov ali pa ga obvesti o prejetem pismu. Marjan Persie V VESTNIKOV TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI PO: Ludvik KLAKOĆER, NSW £9/0/0 Roman PERKO, NSW ........................ £1/6/0 Neimenovani, Vic. £1/0/0 R. KOLOINI, Vic.............................. 10/0 A. URBAS ................................ 10/0 VSEM DAROVALCEM SE LEPO ZAHVALJUJEMO IN SE TUDI PRI OSTALIH PRIPOROČAMO! NADALJNJI DAROVI ZA TOMAŽIČ DRUŽINO darovi še K zbirki so se pridružili s svojimi naslednji rojaki in rojakinje: Družina MOLAN ................................................£10/0/0 Slovensko društvo Melbourne £5/0/0 g. Jože POTOČNIK £2/0/0 g. Alojz AŠENBERGER ..........................................................£1/0/0 gospa Marija PERŠIČ ....................................................£1/0/0 g. Roman PERKO ................................................................£1/0/0 Slovensko društvo se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje za rojaško in potrebno pomoč. Akcija še ni zaključena. Se priporočamo. Slovensko društvo Melbourne bo imelo: ŠTEFANOVANJE na Štefanovo, 26. dee., od 4. ure dalje s PIKNIKOM in nato ples v lepi, novi, moderni dvorani WANDEN NORTH Igra slovenski orkester. Za vse preskrbljeno. Silvestrovanje na SILVESTROVO, 31. dee. od 8. ure zveč. dalje v PENVILLE HALL 6A Connans Road, Pascoe Vale South Igra kontinentalni orkester. Vstopnina 30/- in SE ENO Silvestrovanje na SILVESTROVO, 31. dee. od 8. ure zvečer dalje v ST. ALBANS PUBLIC HALL (poleg St. Albans železniške postaje) Prireja ODSEK DOM. Igra slovenski orkester. Vstopnina 30./-. Vstopnice so že v razprodaji. Rezervirajte! Lahko dobite v Slovenskem domu in tudi na uredništvu Slov. vestnika, kakor pri vseh društvenih odbornikih. Odlično organizirano. Zakuska vključena v vstopnino. VABLJENI! - Do zgodnjih ur zjutraj! VABLJENI! 29 Hruščovih grehov -po uradni verziji Moskva, AAP. — Med delegacije komunističnih neruskih partij, ki so kar deževale v Moskvo v radovednosti, ka.j je s Hruščovim, je bila razdeljena brošura, ki je pojasnjevala krivdo bivšega premiera in šefa partije: Na 40-tih straneh omenjene brošure je v glavnem nanizanih 29 neodpustnih grehov, kateri da so odpihnili Hruščova s krmila. Naj naštejemo najznačilnejše obtožbe: Vspodbujal je kult osebnosti, to, kar je pri Stalinu kritiziral. Svojim rodbinskim sorodnikom je poverjal vodilne vloge, ne da bi se za to sporazumel s Prezidijem. Samovoljno je dvignil ali "odžagal" kateregakoli vodilnega člana KP. Vodil je nekorektno politiko do LR Kitajske, s čemer je povzročil neprijetne posledice v mednarodnem delavskem gibanju. Zagrešil je napako v primerih Sueške krize, krize v Kubi... Nepredvideno je posegal na območja zunanje politike in s tem škodoval dogovorjeni liniji, katero so vodili odgovorni za zunanjo politiko. Med svojim obiskom v skandinavskih državah se je nekonkretno vedel in zasmehoval "odžagane" državnike — Bulganin, Molotov ... Poslal je svojega zeta, Adžubeja v Z. Nemčijo s specialnim poslanstvom ne da bi se prej zato posvetoval z vlado. Ogrozil je romunske interese s tem, da je Romunijo izključil iz naftnega cevovoda, ki vodi iz SZ v vzhodnoevropske države. S tem je Romunijo še bolj potiskal v objem Zahoda. Povzročil je krize v sovjetski politiki, ter zagrešil neodpustljive napake v planski ekonomiki. Dizorgarniziral je splošno ekonomijo s tem, da jo je najprej decentraliziral, pozneje pa stvar povrnil na stari centralistični tir. Tako se vrste obtožba za obtožbo; seve, nove voditelje bo spet tožil drugi. Nekaj pa je nakljub temu pozitivnega v SZ, primerjalno s Stalinovo dobo, čistke niso krvave. "Odžaganim" dajo manj odgovorna mesta, ali penzije. Namreč po neki verziji penzionirani Hruščev prejema približno £ 120 tedenske pokojnine ter ima na razpolago državni avtomobil ter vilo v predmestju Moskve. Knjiga o bontonu bestseller v SZ Knjiga o lepem vedenju je postala pravi bestseller v Sovjetski zvezi. V uvodu avtorji knjige takole predstavljajo enciklopedijo bontona bralcem: "To je knjiga o lepem obnašanju. O taktu na javnih mestih in o načinu oblačenja. O plesu in gracioznosti. O ureditvi stanovanja, o občutku lepega. O kozmetiki in lepoti." Bonton je jel izpodrivati dobo banalnosti, ki ji je očetoval pokojni Stalin. V Aziji je bacil tuberkuloze manj nevaren Ameriški znanstveniki so zdaj potrdili indijsko teorijo, po kateri naj bi bili bacili tuberkuloze v Aziji manj agresivni kot tisti v Evropi in Ameriki. Popis vojaških obveznikov v Avstraliji Canbera, 10. novembra. Menziesova vlada je z današnjim dnem napovedala popis vseh vojno obveznih mladeničev. Vsi mladeniči, ki bodo v juniju 1965 dopolnili 20 let, bodo popisani za vojno obveznost v avstralski armadi. Tisti, ki bodo potem popisu izžrebani, se bodo morali podvreči zdravniškim pregledom in drugim vojaškim proceduram. Po sklepu avstralske vlade, bo za vojaško službo v armadi v prihodnjem letu odbranih 4.200 mladeničev, ter nadaljnja leta. vsako leto po 6.900. Vojaška služba za odbrane mladeniče bo obvezna in bo trajala 2 leti. Avstralska vlada še ni točno določila, kakšno plačo bodo prejemali mladeniči, ko bodo na odsluženju vojaškega roka. Predvideva se, da bo njihova plača nižja od 16/16/0 tedensko, seveda poleg tega pa hrana ter vse, kar pripada vojaku. Ko bodo mladeniči prestali prvo šestomesečno vežbanje, bodo avtomatsko obvezami, da se jih lahko premesti po potrebi tudi v druge države: J. Vietnam, Malezijo, Gvinejo ... Po sklepu avstralske vlade so iz vojne obveznosti izključeni tisti novo priseljenci, imigranti, ki še nimajo naturalizacije. Sklep o obvezni vojaški službi je posledica potrebe, predvsem, kar se mladeniči niso prostovoljno v dovoljni meri javljali za Armado, ter zaradi razširenjih potreb po močnejši Armadi. Reakcije v zvezi z odlokom o vojni obveznosti v Avstraliji so po svetu zelo različne: V. Britaniji, ZDA, Maleziji in drugod pozdravljajo sklep avstralske vlade, da bo povečala svojo Armado, medtem ko se sosednja Indonezija zelo razburja. Indonezija smatra, da je ta akt naperjen predvsem proti njej, ker je pričakovati da bo v bodoče udeležba avstralske vlade v Maleziji še povečana. Svarilo staršem Ker je število maturantov, ki jim starši po uspešni maturi podarijo avtomobile, vedno večje, je kuratorij za prometno varnost apeliral na starše v Avstraliji, naj v bodoče prenehajo s takimi darili, šolske zrelosti, pravijo, ne morem enačiti s pravo zrelostjo človeka. «xscxjötsoöcsxxsöesescss^ > Vseh vrst najmodernejšega pohi- 8 £ štva, TV, Hladilniki, radiogrami, S i električne svetilke, posteljnino | I lahko udobno nabavite pri s Warta Home Supplies | 206 Barkly Street, Footscray | Tel. 68-3991 | UGODNI KREDITI TRADE-INS % sxsxssssssaiaìsssi^^ De Gaulle je izgubil živce V teh dneh, ko se svetovna javnost z vprašanji ozira predvsem v Moskvo, Washington in Peking, bo nenaden izbruh doslej bolj ali manj latentne krize v Evropski gospodarski skupnosti vzbudil morda manj pozornosti, kot bi jo sicer in kot bi jo zaslužil — čeprav je v določenem smislu gotovo posledica prvih francoskih ocen novega položaja na svetu. Ultimat Bruslju (če ne bo prišlo do uskladitve kmetijske politike, kakor je bilo dog. bo Francija prenehala sodelovati v EGS) je bil nedvomo najpomembnejši sklep francoske vlade po de Gaulovi vrnitvi iz Latinske Amerike. Kaj ji je narekovalo ta dramatični korak, ki po eni strani izraža pripravljenost s skrajnimi, celo "nasilnimi" sredstvi zagotovi nadaljni razvoj Skupnega trga, po drugi strani pa resignacijo, tiho spoznanje, da je "šestorici" odzvonilo (kajti tako, "kot je bilo dogovorjeno", da kmetijske integracije ne bo prišlo, to je jasno že najmanj leto dni) ? Eden izmed vzrokov je notranjepolitične narave. Kmetijski minister Pisani se le še s posljednjim! močmi upira čedalje glasnejšim zahtevam francoskih kmetov po zvišanju cen za njihove pridelke, kar pa bi sprožilo komaj ukročeno inflacijo. Francoska vlada vidi izhod iz kmetijske zadrege edinole v vskladitvi kmetijske politike v okviru EGS, z drugimi besedami, jamstvo za sedanjo raven kmetijskih cen naj bi bila odprava vseh omejitev, tako da bi se francoske zaloge razlile po vsem evropskem tržišču. Večja trgovina bi zadovoljila francoske kmečke proizvajalce ne da bi zvišali cene in s tem tvegali inflacijo. Drugi aspekt francoskega ultimata je zunanje politični in je sestavljen iz različnih momentov. Francozi so navezali trgovino z Romunijo, s Kitajsko, kar dobro so se zasidrali v nekaterih afriških deželah ter končno de Ga,ulov obisk v Latinski Ameriki prinaša tudi nekaj rezultatov. Kaj pa prinaša Bruselj? Francozi so si na jasnem, da s kmetijsko integracijo v EGS ni nikakega upanja, preprosto, ker se ostale članice EGS ne morejo podrediti integraciji, se pravi pojavu, ki bi uničil njihove nacionalne kmetijske vire. Torej v Bruslju so se Francozi že več ko leto dni dolgočasili, sestajali brez rezultatov. Vtekakor je zadnji "opomin" iz Pariza znamenje, da je de Gaullovega potrpljenja kone nu, Bruslju ni Štrasbourgu sicer ne verjamejo, da bo Francija zares izstopila iz EGS, če do 15. decembra ne bodo uskladili žitnih cen, ni — dokaj provokativno izjavljajo, da bi razpad EGS škodoval samo Franciji; toda izjava de Gaullovega informacijskega centra je tako nedvoumna in možnosti za izpolnitev francoskih zahtev so tako majhne, da bi se nihče ne čudil, če bi francoski predsednik na svoji prihodnji tiskovni konferenci razglasil svoje alternativne rešitve. kk Med Francozi Francosko napovedovalko nedeljskih televizij-skij oddaj "Tele-Dimanche" so tudi odpustili, češ da je prelepa. prejeli smo: Pismo slovenskih škofov Dragi rojaki! Na misijonsko se spominjemo vseh tistih številnih narodov in plemen po širnem svetu, ki jim še ni zasvetila luč prave vere in ki še niso sprejeli osrečujoče Kristusove blagovesti. Mi se pa spominjamo tudi vseh tistih, ki so nam po veri in krvi blizu, a so zapustili svojo domovino ter iščejo dela med drugimi narodi ali pa si pri njih spopolnjujejo svoje znanje. žalostne skušnje preješnjih desetletij so vzrok, dragi rojaki, da nas včasih resnično skrbi, ali boste toliko stanovitni, da na tujem ohranite poučeni in vzgojeni, pa tudi ohranite drugo ne-največji darbožji: katoliško vero, v kateri ste bili izmerno dobrino: zvestobo svoji materini besedi, z njo pa zvestobo vsemu bogastvu, ki ste ga z materino govorico sprejeli. Sveta vera, ki ste jo sprejeli, je vesoljna, je za vse kraje in vse čase, ze vse narode in vse dežele ter vse celine. Sveti Pavel pravi: "En Bog, ena vera, en krst." Velika milost božja je bila, za vas, da vas je že mati, ko ste ji majhni sedeli na kolenih, učila spoznavati enega Boga v treh osebah, ki nas je ustvaxil in odrešil ter nas posvečuje, učila o Jezusu, ki nas je s svojo smrtjo na križu odrešili, učila tudi o materi Mariji, ki jo moramo prisrčno častiti in se ji priporočati in tudi o angelu varuhu, ki nas tudi med tujimi ljudmi zvesto varuje. Mati vas je prva učila, v molitvi se z Bogom pogovarjati. O vsem tem ste bili pri verouku in pri pridigah podrobneje poučeni. Brž ko ste prišli k pameti, ste svojega Očeta v nebesih tudi vzljubili, se z njim radi v redni jutarnji in večerni molitvi pogovarjali. Radi ste se ravnali po njegovih zapovedih, ker ste ga ljubili in verovali, da nas tudi on neizmerno ljubi. Prepričani ste bili in to ste še danes, da živa vera v Boga in življenje po njegovi volji, posvečavanje Gospodovih dni s sveto mašo in prejemanjem zakramentov, človeka naredi v srcu zares srečnega in zadovoljnega, čeprav mu življenje s križi in preskušnjami ne prizanaša. Tej veri in temu življenju po njej se tudi na tujem ne smete izneveriti. Nikakor se ne sme zgoditi, da bi postali kakor ovce, ki so se med tujimi ljudmi zgubile in razkropile. Zato novodošlim radi pomagajte, da najdejo tudi na tujem takoj cerkev, kamor bodo hodili k nedeljski maši, in duhovnika, ki jim bo znal v domačem jeziku oznanjati Kristusov nauk in njegove zapovedi in pri katerem bodo mogli v domačem jeziku prejemati svete zakramente. Potrebno je, da se med seboj obiskujete v krščanski ljubezni ter v stiski radi drug drugemu poma- ■Zanimivosti iz domovine Legenda o sliki Domenica Tintoretta V galeriji slik piranskega muzeja je brez dvoma najpomembnejša umetnina veliko platno (4.70 široko in 3 metra visoko) slikarja Domenica Tintoretta (1526 1. do 1637.) sina slavnejšega očeta Jacopa Robustija, imenovanega Tintoretto. Slika je nastala proti koncu 16 stoletja in je od tedaj ves čas v Piranu. Kot motiv za svoje delo si je piranski zaščitnik sv. Jurij prikazal nekemu dečku in mu naročil, naj sporoči županu, da cerkev sv. Jurija v Piranu razpada, zato naj jo obnove. Deček je bil v dvomih: "Kaj pa, če mi župan ne bo verjel, da si se mi zares prikazal?" Svetnik je odgovoril: "Oslepel bo!" župan dečku zares ni verjel in je izgubil vid, deček pa je skrivnostno izginil. Ko je čez nekaj časa veliki mestni svet sklenil, da se cerkev popravi, je župan spregledal. Tedaj se nenadoma pojavil tudi deček. Prav ta gate. Tako boste vsi lažje stanovitni v veri, ki ste jo sprejeli. Tako bodite tudi na tujem ena družina, ki jo veže ista prava vera, ki jo po milosti božji slišite oznanjati v domačem jeziku. Prav tako vas prisrčno prosimo, da ne pozabite svoje materine govorice. V tem jeziku ste se učili spoznavati Boga in svet, spoznavati na svetu najprej bogastvo in lepote naše domovine in šele potem to, kar ima veliki svet. Kakor ne morete pozabiti svojega domačega kraja in domačih ljudi, tako ohranite tudi zvesto ljubezen do svojega rodnega jezika in s tem ljubezni do domače kulture. Domači jezik in domača kultura pomeni za vas dragoceno dediščino, ki ste je podedovali od svojih očetov in ki jo morate ohraniti ter izročiti svojim otrokom. Zakaj kdo se narodno zgubi, je v veliki nevarnosti, da se zgubi tudi versko. Kdor pozabi svojo zemeljsko domovino, je v nevarnosti, da zanemari tudi svojo večno domovino, kamor nas kliče Bog. Dragi rojaki! čeprav ste daleč, smo si v duhu kot bratje v isti veri vendar vedno blizu. V svojih molitvah ne pozabite tudi svoje domovine in prosite Očeta v nebesih, da bi vsi, ki smo doma, ostali v veri stanovitni. Prav tako bomo pa tudi mi vas vklepali v svoje molitve, da bi tudi vi na tujem ohranili sveto vero in ne nehali po njej živeti. če bomo zvesti, se bomo srečni videli v skupni nebeški domovini, kamor je šel naš Gospod Kristus pred nami, da nam pripravi bivališča. Pozdrav in blagoslov vam pošiljajo Vaši slovenski škofje: Jožef Pogačnik Maksimilijan Držečnik ljubljanski nadškof mariborski škof Janez Jenko apos. administrator slov. Primorja - ★ - BOMBA J: Papež Pavel se je udeležil Evhari-stičnega kongresa v Bombaju. Predvidjeno in neuradno napovedano je bilo, da se bo papež Pavel tega kongresa udeležil čeprav je šele vdrugič pretrga stoletno tradicijo, da bi odšel papež na obisk v druge dežele. Poleg kongresnih ceremonij, .so papeža Pavla zanimali predvsem stiki s tamkajšnjimi cerkvenimi poglavarji ter z najvišjimi predstavniki oblasti. Mnoge slike in poročila iz tukajšnjega tiska pa prikazujejo papeža Pavla kot socialno čutečega, med obiski najrevnejših, ki jih v Indiji ne manjka, zlasti pa je obiskoval sirotišnice ter otroške in druge domove. trenutek je ovekovečil Domenico Tintoretto in ustvaril eno majstorskih del svetovnega slovesa. Prikazal je župana s petimi svetovalci, med njimi dečka, v ozadju pa je videti sv. Jurija in Piran. Po podatkih piranskega muzeja je bilo do leta 1801 v Piranu še ena velika slika Domenica Tintoretta, imenovana "Bitka pri Savudriji". Kopija kaže, da je prikazovala spopad galej sina Friderika Rdečebradca in Benečanov, ki so s pomočjo Pirančanov zmagali. Vendar pa zgodovina o pomorski bitki pri Savudriji, ki naj bi bila leta 1177. sploh nič ne ve. Strokovnjakom za piransko zgodovino se do zdaj še ni posrečilo odkriti, kje je Tintorettova "Bitka pri Savudriji". Samo to vedo, da so jo leta 1801 odpeljali v Avstrijo. •k čeprav je Picasso znan kot nasprotnik Fran-covega režima in mu predstavniki tega režima doslej niso posvečali nobene pozornosti, so zdaj popustili oboji. Pred veliko svetovno razstavo v New Yorku so kupili predstavniki Francove vlade tri slike, ki bodo visele skupaj z deli Valas-quesa, El Greca, Dalija in Miroja. Cena neznana. Slovenske službe božje za Victor i jo Sloveskl verniki v Melbournu in okolici imajo naslednji razpored v BOŽIČNI DOBI: Sobota, 18. dec. — Spovedovanje popoldne v Kew pri Mariji Pomagaj. Nedelja, 19. dec. — Spovedovanje od 7. ure zjutraj naprej v Kew pri Mariji Pomagaj. Od 4. ure popldne v hrvaški cerkvi, Clifton Hill. Služba božja ob 5. uri popoldne v isti cerkvi. Vigilija, 24. dec. — Spovedovanje 3—6. ure popoldne v Kew pri Mariji Pomagaj. Polnočnica v Kew pri Lurški votlini. Obredi in spoved od 9. ure zvečer naprej. Božič — Pete litanije pri Mariji Pomagaj, Kew. zvečer kot po navadi. Novo leto — Služba božja s spovedanjem ob 5. uri popoldne v hrvaški cerkvi v Clifton Hillu. Nedelja po Božiču — Maša ob 10. uri dopoldne pri Lurški votlini v Kew. Zvečer ob 6. uri Pete litanije v St. Albansu, Sacred Heart. V Adelaide bo slovenska maša ob 4. uri popoldne kot po navadi vsako leto na božični dan. Za spoved lahko tudi telefonirate slovenskim duhovnikom v Kew, tel. 86-8118, stojijo na razpolago vsak čas. Slovenska tiskarna "Distinction" S. ŠPACAPAN 171 Nicholson St., E. Brunswick, Tel. 38-6110 ŽELI VSEM SLOVENCEM SIROM AVSTRALIJE VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO 1965. Velese Božične praznike ter srečno Novo leto 1965 želita vsem Slovencem DRAGICA in GOMIZELJ VIRGILIJ Vesele Božične praznike ter srečno Novo leto 1965 želi FRANC GOMIZELJ Zidarski kontraktor — Telefon 37-4183 Vesele božične praznike ter srečno Novo leto 1965 Vam želi DELIKATESNA TRGOCINA KRAŠOVEC FRANK 54 Maxwell St., Ardeer, Vic. - SAMOKRITIKA IZ DOMOVINE: "Osebni avtomobili namesto strojev (III.) Uredništvo ponatiskuje članek, ki obravnava kmečke odnose v domovini, članek je značilen v tem, ker izhaja izpod peresa komunista. Pravijo da je v Brdih okrog 130 avtomobilov, osebnih, dostavnih in drugačnih, ki jih uporabijo mnogi Brici za prevoz sadja in drugih pridelkov v Ljubljano na tržišča. Mnogi so torej ubrali pot, po kateri jim narašča dohodek ne tolikanj zaradi večje proizvodnje, temveč predvsem zavoljo velikih razlik med odkupnimi in maloprodajnimi cenami. K laki usmerjenosti v marsičem prispeva tudi dejstvo, da kmet težko pride do majhnih kmetijSiCin strojev, ki bi mu olajšali obdelovanje zemlje. "Mehanizira" se pač tako, kakor mu to razmere dopuščajo. Napak bi bilo, če bi jih kakorkoli obsojali. Pomagajo si tako, kakor vedo in znajo. Objektivne razmere jim omogočajo, da živijo bolj od trgovine kot od kmetovanja. Gotovo pa to ni perspektivno za kmeta in tudi za skupnost to ni koristno. Kmet bo tako zanemaril kmetijo. Kasneje, ko bo spoznal, da se od nihanj cen anomali na tržišču ne da trajno živeti, bo težko nadomestil zamujeno. Skupnosti pa tudi ne sme biti vseeno, zlasti sedaj, ko še marsičesa na tržišču manjka, ali so kmetijske površine izrabljene v mejah možnosti ali ne. Vsekakor bi bilo bolje, če bi si kmet lahko kupil majhne kmetijske stroje, da bi si z njimi pomagal pri obdelavi, in da bi mu pomagali odkrivati perspektivo v večji in kvalitetnejši proizvodnji. Od tega bi imela korist obenem, — on in skupnost. Vsekakor je tudi za kmeta bolje, perspektivnejše, da postaja sodoben proizvajalec, kakor pa da "investira" v avtomobile in se tako spreminja v trgovca in prevoznika. Kmetje so kupili nekaj manjših kmetijskih strojev v sosenji Italiji, vendar samo tisti, ki so zmogli tako visoko carino, za kosilnico, na primer, okrog 150.000 dinarjev. To je posebno poglavje. čemu tako visoka carina? Ali morda ščitimo s tem domačega, proizvajalca kmetijskih strojev? To menda ni potrebno, saj vemo, da naša industrija majhnih strojev sploh ne izdeluje, kakor da Jugoslavija ni pretežno hribovita dežela. Kaj pravzaprav dosežemo s tem? Predvsem to, da kupujejo ljudje za denar, ki ga kot koristniki maloobmejnega prometa lahko vzamejo s seboj ali pa pridejo do njega kako drugače, razno manjvredno blago, namesto da bi si kupili majhne kmetijske stroje, ki jih nujno potrebujejo v proizvodnji. Zdaj smo menda že preboleli otroško bolezen in se otresli pojmovanja, da bo kmet zaradi tega preveč obogatel in se prelevil v kapitalista. Ob sedanjih razmerah na tržišču Opravljamo vsa krojaška dela prvorazredno, ceneno in kvalitetno! Priporoča se A. LADVIK & A. LOGAR 222 Gertrude St., Fitzroy, Vic., Tel. 41-5735 P Prodajate? Kupujete? jj ■ Hišo? Zemljišče? i Obrnite se na poznano tvrdko Eden Real Estate 4 Pascoe Vale Rd., Moonee Ponds Tel. 37-5104 in zahtevajte slovenskega zastopnika MAKSA HARTMANA Po urah kličite 36-6432 je mogoče "obogateti" prej s prevozom, denimo, grozdja iz kraja, kjer je po 70 dinarjev, v večje potrošno središče, kjer ga plačuje potrošnik celo po 200 dinarjev za kilogram. Kmetu, ki ima kot kooperant perspektivo dopolnilnega pridelovalca, torej kmetu, tesno povezanemu s kmetijsko zadrugo z močno ekonomsko, kadrovsko in tehnično bazo, je treba omogočiti, da si bo izboljšal svoje deiovne pogoje. To je potrebno še ziasci zato, ker je na vasi čedalje manj deioviun moci. ludi miadmo bo mogoče navdu-siti za Kmetijstvo le s pogojem, da pogoji dela ne Duuo dosti siabsi kot v industriji, če ji tega ne bomo zgotovili, do odhajala v mesta, in to bolj, kakor pa bi bilo to normalno. Samo starejši ljudje ne bodo mogli dobro obdelovati svojih kmetij. ludi v zasebni kmetijski proizvodnji, čeprav VKij učeni v kooperacijski odnos, bodo še zmeraj potrebne mlade roke. Ko postane enkrat jasno, za desetletje naprej razmejeno, katere površine bo zajel družbeni sektor kmetijstva, mora biti tudi jasno, da na drugih površinah, kjer bo kmetoval privatnik, ne bo mogoče več dolgo obdelovati zemlje s primitivnimi sredstvi. Vsega namreč ni mogoče opraviti z velikimi stroji. Na kmetih je še veliko drobnega dela, ki sploh ni zanimivo za strojne odseke zadrug. Marsikje veliki stroji odpovedo. V zelo hribovitih predelih ni mogoče orati s traktorjem in kositi s kosilnim strojem. Ali bi se res pregrešil proti načelom, če bi omogočil takim kmetovalcem nakup majhne kosilnice, enoosnega traktorja, motorne škropilnice ali česa podobnega? če še ni pogojev, da bi naša domača industrija izdelovala majhne kmetijske stroje, v kar pa ne verjamem, bi morali vsaj dovoliti ugodnejši uvoz — z nižjo carinsko stopnjo, če lahko velja taka ugodnost za glasbene avtomate, zakaj ne bi mogli narediti takih izjem še za majhne kmetijske stroje?" F. ŠETINC Obnova Valvasorjeve hiše V Krškem je več starih stavb, ki so pred propadanjem. Med te sodi brez dvoma Valvasorjeva hiša na koncu mesta, za katero piše nad spodboji vhodnimi vrati, da je bila zgrajena leta 1609. Stavba je v precej slabem stanju. Po načrtu, ki ga je napravila občinska skupnost, bo obnova stavbe stala tri miljone dinarjev. Menijo, naj bi hiša v bodoče služila za kulturne namene, med drugim 'za krajevno muzejsko zbirko. Brezobrestna posojila za študij V Ajdovščini na Primorskem so prišli na dan z novo idejo: brezobrestna posojil za študij. Novo idejo je prinesel občinski odbor za štipendiranja. Pravico da posojila imajo vsi dijaki in študentje občine. Pravilnik določa, da se dijakom z odličnim uspehom zmanjša obveznost vračanja posojila za 70%, s prav dobrim za 40%, z dobrim uspehom za 20%, če dokončajo v rednem roku. študentom pa se zmanjša obveznost vračanja posojila za 75%, če končajo študij v rednem roku, in za 40%, če ga zaključijo v šestih mesecih po rednem roku. Značilna turistična statistika V prvih osmih mesecih tega leta so Slovenci, ki so potovali v tujino, kupili v banki za 536 miljonov dolarjev tujih valut, kar realno znese 714 tisoč dolarjev. V istem času, to je od 1. januarja da 31. avgusta pa je znašal devizni priliv inozemskega turizma v Sloveniji nad 10 miljard dinarjev, ali 14.3 miljona dolarjev. Po približnih ocenah trdijo, da je gibanje potnikov na relaciji Jugoslavija—inozemstvo v nekakšnem razmerju 1:10 v korist inozemcev. Ista statistika tudi kritizira omejitev jugoslovanskih oblasti, ki izdajajo zgolj 30 dolarjev znatno premalo, ter da, je v bodoče računati z dvosmernim prometom. PORAVNAJTE ČLANARINO! SLOVENCI V GEELONGU IN OKOLICI KUPUJTE PRI GERALD W. TATE 78 Ryrie Street, Geelong • Vseh vrst igračke • Velika izbira lutk • Vozički za otroke • Vseh vrst Cyclops igračke • Vsakovrstne igračke za otroke vsake starosti • Vozički za otroke • Kolesa Gerald Tate in Malvern Star izdelave. V Sloveniji v gradnji trije pomembni objekti • Slovenija bo dobila letos letališče "A kate gorije", na katerega bodo lahko pristajali najtežji letalski orjaki. To bo drugo tovrstno leta lišče v Jugoslaviji Ljubljana—Beograd. Ljubljansko letališče na Brniku bo v najkrajšem času izročeno prometu A kategorije. Na letališčnem objektu zovršujejo zadnja dela v po-dalševanju vzletišča, ki bo poslej tri kilometre dolgo in po sposobno za pristajanje in vzletanje najtežih letal, kot so: TUPOLJEV—104, BOE-INGI 707, DOUGLASI DC—8 in drugi reaktivci. Drugi važen objekt bo brez dvoma hidroelektrarna Trnovo pri Bovcu. Nova elektrarna Tr novo, ki naj bo zgrajena v nekaj letih, bo brez dvoma največja, elektrarna v Sloveniji, saj bo ze deset krat močnejša od vseh skupaj dosedanjih na Posočju. (Doblar, Plave ...) Značilnost nove elektrarne pa ne bo zgolj v svoji jakosti, marveč v umetnem jezeru, ki bo poplavilo nekaj vasi, vključno čezsočo pri Bovcu. Umetno jezero s svojim značilnim jezom bo tudi nekakšen regulator vodovja na vsej Soči, tako da bodo tudi dosedanje elektrarne skozi vse lete lahko obratovale v vso zmogljivostjo. Po načrtih strokovnjakov, bo jezero (največje v Sloveniji) služilo ne zgolj potrebam nove elektrarne Trnovo ter regulaciji Soče, marveč bo poleg tega tudi najpomembnejši turistički objekt v Sloveniji. Jezero, obdano s Triglavom, Bogatinom in verigo drugih hribov, bo posejano na plažah s turističnimi objekti, hoteli in moteli ter bo idealna točka ze smučanje na vodi. Tretji pomemben objekt v gradnji je brez dvoma zajezitev upadanja Cerkniškega jezera. Znano je ,da je doslej Cerkniško jezero zgi-njalo, v letnem času je usahnilo. Poslej naj bi bilo jezero vedno polno, namenjeno predvsem tistim turistom, ki bi radi nedaleč od Ljubljane našli nadomestilo morja, kopanja... Ta objekt bo poleg tega služili ondotnemu kmetijstvu. GRADBENO PODJETJE "VEYVODA" 211 Military Road, Avondale Heights, Tel. 317-9929 želi vsej slovenski skupnosti vesele božične praznike ter srečno Novo leto 1965! S svojim podjetjem se priporočam za gradnje stanovanjskih i ter drugih objektov. SOLIDNA IZDELAVA. — ZMERNE CENE. Za vse informacije me kličite po telefonu. Slovenci Vam č< DRUŽINA VAH IZ ST. ALBANSA DRUŽINA GRUBER & HUDOVERNIK žele vsem Slovencem vesele BOŽIČNE PRAZNIKE ter SREČNO NOVO LETO 1965. Družina Čepon iz Yarraville, Vic. želi vsem Slovencem v Avstraliji VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ter srečno Novo leto 1965 Družina VILKO SKAČEJ iz Richmonda, Vic. želi zares vesele Božične, praznike ter srečno Novo leto 1965 vsem Slovencem širom nove domovine. DRUŽINA ČRETNIK I iz Pascoe Vale, Vic. vošči vesele praznike ter srečno Novo leto 1965 vsem Slovencem v Avstraliji. DRUŽINA J. GORUPIČ želi vesele Božične praznike ter srečno Novo leto 1965 vsem Slovencem v Avstraliji. MIGLIČ DR. EMIL DRUŽINA želi vsem Slovencem vesele božične praznike ter uspešno Novo leto 1965. Družina R. Perko iz Sydneya želi vsem Slovencem širom Avstralije vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno Novo leto 1965. Slovensko podjetje za cementišča in vsakovrstna cementarska dela ANTON KNAP 23 Grace Park Ave., Spring Vale, Vic., Tel. 546-7089 želi vsem rojakom vesele Božične praznike ter uspešno Novo leto 1965. Med rojaki se priporočam za izdelavo cementišč Izdelava solidna — Cene zmerne. Z DOBRO VOLJO K NOVIM USPEHOM V NOVO LETO PEČARSKO (TILE LAYER) PODJETJE M. ADAMIČ, 8 Dixon St., E. Malvern, Vic. Tel. 50-3905 ŽELI VSEM ROJAKOM PRAV LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO 1965! Rojakom priporočam svojo solidno izdelavo: oblaganje stenskih keramičnih ploščic, terace, ognjišča, stenski in talni mozaiki z različnimi ploščicami itd. Informacije dajem brezplačno. Dovolj bo, da zavrtite mojo telefonsko številko. DRUŽINA ROMAN URŠIČ iz Yarraville, Vic. želi vsem Slovencem širom Avstralije VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ter SREČNO NOVO LETO 1965. Družina K. MIGLIČ iz St. Kilde, Vic. želi vsem znancem in prijateljem ter vsem Slovencem v Avstraliji vesele božične praznike ter srečno Novo leto 1965! Družina M. Hartman iz Brunswicka, Vic. želi vesele božične praznike ter srečno Novo leto 1965 prav vsem Slovencem. Slovensko gradbeno podjetje TRIGLAV 49 Lucas St., East Brighton, Vic. Tel. 92-5719 (gospoda M. Muršič & J. Horvat; želita vsem Slovencem širom Avstralije vesele božične praznike ter srečno Novo leto 1965. Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto želita prijateljem, znancem in vsem Slovencem ZIDARSKA KONTRAKTORJA A. MARKIČ in R. KOLOINI iz Kew, Melbourne Priporočamo se za vsa zidarska dela. Tel. 86-8118 Blagoslovljen Božič in uspeha polno Novo leto želi vsem Slovencem v Avstraliji JANEZ BURGAR (Knjigovezec) Priporočam se za vezavo knjig, popravilo knjig in izdelavo vseh vrst albumov. Tel. 86-8118 BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO 1965 žele vsem Slovencem širom Avstralije: čestita o. BAZILIJ VALENTIN, O.F.M. o. ODILO HANJ5EK, OFM ter vsi slovenski fantje ter vse osebje "Baragovega doma iz Kew, Melbourne. ; ■ Slovensko pleskarsko podjetje FILIP OBLAK — Painter in Decorator •od St., North Sunshine, Vic. — Tel. 311-3700 ìem Slovencem širom Avstralije prav vesele praznike ter srečno Novo leto. ročam se za vsa pleskarska dela, obešanje stenskega papirja in tekstilj . . . "ADRIA BUTCHERS" MESARIJA (Bivši "Maribor") Hlede Ivan, 87 Smith St. & Gertrude St., Carlton, Vic. Tel. 34-1021 želi vsem Slovencem širom Avstralije vesele božične praznike ter srečno Novo leto 1965. Priporočamo se za svoje kvalitetne izdelke, po zmernih cenah. Slovensko podjetje BERIČ PAINTING & DECORATING 14 Goodrich Street, Sth. Oakleigh — Tel. 57-5893 Vsakovrstna pleskarska in dekorativna dela. Obešamo stenski papir — škropilno pleskanje za delavnice itd. Vesele Božične praznike ter srečno Novo leto 1965 vsem Slovencem širom Avstralije. Slovensko podjetje WESTONA PAVING CO. 23 Sixth Avenue, North Altona, Vic. želi vsem Slovencem v Avstraliji vesele božične praznike ter srečno Novo leto 1965. Priporočamo se za izdelavo vseh vrst cementarskih del! stitajo ! Vesele Božične praznike ter srečno Novo leto 1965 želi S. MLINAR — Tel. 38-1679 Rojakom dajem na razpolago dvojno balinišče v Slovenskem domu. Odlična hrana in osvežujoče pijače, kava . . . Rojaki, obiščite Slovenski dom zlasti v času počitnic. Vesele Božične praznike ter uspešno Novo leto 1965 želi vsem Slovencem širom Avstralije slovensko podjetje BANYULE RADIO & TV SERVICE Tone Slavič — Tel. 45-7084 68 Baverley Road, Rosanna, Melbourne Slovenci v tem delu Melbourna obiščite mojo trgovino. Priporočam se tudi za vsakovrstna popravila TV in Radio aparatov. Continent. Small Goods & Butcher IVANKA BRODEJ, Sunshine, Vic. — Tel. 311-1855 želi vesele praznike ter srečno Novo leto vsem Slovencem v Avstraliji. Slovenska špecerijska trgovina (Liquor Licenced Grocery) A. & L. KOZOLE 77 Wheatsheaf Rd., Glenroy, Vic. želi vesele praznike ter srečno Novo leto 1965 vsem Slovencem v Avstraliji. Se priporočamo - kvalitetno blago -cene konkurenčne Zidarski kontraktor g. TOMAŽIČ 10 Hilton St., Glenroy, Vic,, 359-2094 želi vsem Slovencem vesele božične praznike ter srečno Novo leto 1965 Se priporočam za zidarska dela. JVENSKA ROJAKA S. ŠUŠELJ TER V. STA VAR vsem Slovencem vesele božične praznike ter srečno Novo leto 1965. Zainteresirane Slovence obveščamo: da dajeva v prodajo svoje podjetje "RAPID PANEL WORKS" %eet, Kew, Vic. — Tel. 86-9945, priv. 47-3614 ajava nepremičnine vključno z vsem orodjem itd. [re v prodajo zaradi prevzema novih poslov, in je kot tako zelo dobro vpeljano. formacije se obrnite na naslov podjetja, ali nas kličite po telefonu. Vesele božične praznike in uspehapolno Novo leto želi vsem Slovencem v Avstraliji PHOTO STUDIO "AURORA" (Lastnik Simon NOVAK) 624A Barkly St., W. FOOTSCRAY, 68-6108 Med rojaki se priporočam za slikanje na porokah, za albume v barvnem in naravnem tonu, slikanje izletov in raznih drugih družinskih ali osebnih svečanosti. Gradbeno podjetje J. GOLENKO 5 Condar St., Hawthorn, Vic., 82-5997 želi Slovencem širom Avstralije vesele praznike ter srečno Novo leto. Priporočam se za kvalitetno gradnjo vseh vrst stavbenih objektov. Blagoslovljen Božič in uspehapolno Novo leto želi vsem Slovencem J. KAPUŠIN in K. KODRIČ Editori Slov. vestnika MLADO BRSTJE Punčka in rak Morski rak se je skobacal iz vode, sedel na skalo in si pomencal oči. Povsod je bila tišina, le na bližnji cipresi je pela. ptica. Maščevalnost je žarela iz rakovega pogleda. A ne za dolgo. Začudeno je strmel v razpoko na skali. Poznal je otroke in odrasle ljudi, a kaj takega še nikoli ni videl. Imelo je oči, nosek in usta, le rok ni bilo videti tudi premaknilo se ni iz mesta. Močno se je oprl v tla in tiho vprašal: "Ne poznam te, a kdorkoli si, ali hočeš z mano na sprehod?" Ker ni dočakal odgovora, je pogumno stopil dalje in ponovno vprašal... "Kdo me kliče?" je zaspano spregovorilo drobceno bitje v razpoki. Raka so spreleteli mravljinci po hrbtu, vendar je potajil strah in ponovno spregovoril: "Jaz sem, pogumni morski rak." "Kaj hočeš? če mi boš nagajal bom povedala mami." "Ali tudi ti pripadaš človeškemu rodu?" se je začudil rak. "Jaz sem majhna punčka in imam svojo mamo." "Ne vidim je, kje pa je?" Bitje v razpoki je zajokalo. "Ne joči," je sočutno odvrnil rak. "Če te je strah bom ostal pri tebi vso noč." "Kje pa sem?" "Odpri oči in pogledaj okoli sebe. Vse to, kar vidiš, je morje." "Morje? Pa me ne boš vrgel vanj?" "Slabo sodiš o meni. Nisem sicer lep. toda zapomni si: ni vse samo zunanjost. Kljub temu imam lahko dobro srce." "Oprosti, nisem te hotela žaliti. A saj veš noč je in jaz sem tako sama." "Zakaj si ostala tukaj? Se potepaš?" Drobceno bitje v razpoki si je obrisalo solze in odgovorilo: "Popoldne me je mama prinesla semkaj in se igrala z menoj. Tudi skopala me je. V kotanji, ki jo je obložila z drobnim kamenjem. Potem me je položila v to razpoko in pozabila name." Rak je nekaj časa premišljeval ter nato rekel: "Najboljša tvoja mama že ni, ker te je pustila samo." "Vseeno jo imam rada. Vem, da ji bo hudo po meni. Vso noč ne bo mogla zaspati." "če je tako, kot praviš, nisem več jezen nanjo," je odvrnil rak, se ji približal in vprašal: "Ali poj deva na sprehod?" "Grem, če mi ne boš nagajal." Rak je z drobcenim bitjem zaplaval ob obali. Bilo je tako veselo, da se jima je še mesec smejal z neba. Potem je rak položil bitje nazaj v razpoko in ostal na straži vso noč. Zjutraj je prišla na obalo deklica. Tekla je med skalami in nenadoma vzkliknila: "Oh, kako sem bila v skrbeh! Sanjalo se mi je, da si utonila." Rak, ki je vse to slišal, je zadovoljen zaplaval v zaliv. A. M. SLOMŠEK: SEDANJI SVET Nas poštenost zapustila je pobožnost v kot se skrila, hi odkritosrčnost spi, za pravico pota ni. Zdaj ljubezen omaguje, dobrotljivost v ječi je, prava vera z'zlo ugašuje, čednost pa za kruhom gre. Zdaj resnica pokopana in zaupanje nori, sramežljivost je zaspana in na steni vest visi. "Mlado brstje" priredil K. Kodrič pisma IIIIIIIIIIITITITITIIHTTIIIITIITim Svojemu pozdravu "Slov. vestniku" prilagam £1 za letošnjo naročnino na list. Sem pravzaprav nekoliko pozen, kajne? Ne zamerite moji lenobi. Ob tej priložnosti bi vas prosil za nasvet, če mi ga lahko daste: Na vrtu imam nekaj vinskih trti, katere pa ne uspevajo, po mojem, pravilno. Vsako leto jih napade neka bolezen. (Znake opisane bolezni vključujem v svoj odgovor. (Ur.) R. Koželj "Bradavice" na pravi strani trtnega lista povzroča trtna plesen, ki izhaja iz preobilice vlage pri koreninah. Pod "bradavico" je "bradavične" velikosti vdolbinica pokrita z belimi dlakicami. To je plesen. Bolezen se poraja zlasti v pomladnem času zaradi preobilice deževja in ilovnate zemlje, ki ne pronica vode. Sredstvo proti tej bolezni je modra galica. Tukajšnje ime: Bourdeux powder. Prašek raztopite v vodi po navodilih na ovoju ter škropite izdatno v dveh do treh deestdnevnih inntervalih Glede gnitja grozdnih jagod-kot omenjate — smo mnenja, da vam ptice najprej okljuvajo grozje, seve zatem je tako jagoda podvržena gnitju, če boste trte škropili in grozde zadostno izpostavili soncu, s tem da boste čistili odvišne liste, ki delajo grozdom senco, boste gnitje preprečil. Ur. POMAGAJTE UPRAVI VESTNIKA: JAVITE SPREMENJENI NASLOV! Hočete najsodobnejšo slovensko revijo? Naročite se na M O S T ! Vse informacije na uredništvu Slov. vestnika. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO v I . ) zeli F. & E. DE MARCHIS < ZA BREZPLAČNO DOSTAVO NA DOM VSEH ALKOHOLNIH PIJAČ KAMORKOLI 137-139 Gertrude St., FITZROY, Vic. Tel. 41-3608 AVSTRALSKI AGENTJE "SLOVENIJA VINO" IZ LJUBLJANE Stock — hruškovec — maraskino — slivovica — žganje — prokupac črni gusar — pelin-kovec — vinjak v čuturah — merlot — refoško — beli burgundec — šipon itd., so speciali-tete, ki Vam jih nudimo po najnižjih cenah na kontinentu. Za bankete, gostije in podobno naročite pri nas. Vse kar Vam ostane, vzamemo nazaj in Vam obračunamo pri Vašem računu. PRI NAS NABAVLJA PIJAČE SLOVENSKO DRUŠTVO. Obiščite nas! lumiiinmiiiiiiaiiiaiinaiiBiiiBBiiviiimiiiaiaiiVTCiiniiiiinNanvvfiiiiiiaininiivaiiiaiiiiaimaiiniiifliiiiaHvivvvniiii -j-,- Vzroki in vrste otroških laži Kaj hoče otrok doseči z lažjo? Ali je skrb staršev takih otrok upravičena? Zakaj nimajo pri odpravljanju otroške laži uspeha? Takšna in podobna vprašanja nas pogosto vznemirjajo, največkrat pa nanje ne najdemo pravilnega odgovora, zato tudi pri odpravljanju otroške laži nimamo uspeha, če poznamo prave vzroke, bomo lažje našli pravilen prijem, da laž odpravimo. Pogosto nam štiriletni otrok pripoveduje vse mogoče. Ali laže? če se poglobimo v njegovo razvijajočo se duševnost, pridemo do zaključka, da naš štiriletni junak le naivno laže. Otrok v tem obdobju še ni toliko duševno razvit, da bi mogel točno razlikovati trenutni doživljaj od prejšnjih doživljajev. K temu se pridružijo še otrokove želje in tako pride do predstav, v katerih otrok ne loči, kaj se je zgodilo prej in kaj kasneje, oziroma kaj si smo želeli, da bi se zgodilo. Kritično mišljenje, ki bi preprečilo zamenjavo, pri otroku v tem razvojnem obdobju še ni razvito. Zavoljo tega takšne otrokove izjave ne smemo smatrati za pravo laž, temveč jo imenujemo naivno laž, ki se bistveno loči od prave laži. Ta oblika laži pri otroku preneha, ko doseže določeno stopnjo duševnega razvoja. Kako pa naj v takem primeru ravnamo? Posmeh ali kaznovanje nista na mestu. Otrok v tem obdobju živi v svojem svetu, svetu pravljic, ki mu tudi verjame. Otroku pa lahko pomagamo s tem, da ga navajamo v igri in razgovoru k točnemu opazovanju, ga usposobimo, da bo znal ločiti utvaro od resničnosti, in ga naučimo, da bo znal, kolikor je pač na tej stopnji možno, kritično ocenjevati svoje izjave in pripovedovanje. Naivno laž srečamo še pri šolskem otroku, toda javlja se vedno bolj poredko. Solar daje neresnične izjave že zavestno, da bi druge prevaril. Največkrat se hoče otrok s takimi izjavami — lažmi — izogniti kakim neugodnostim. Na pr. če otroka vprašamo: "Ali si si umil noge pred spanjem," nam večkrat pritrdilno odgovori, čeprav ni res, samo da mu se ne bi treba umivati. V takem primeru imamo opravka z namerno lažjo, če otroku večkrat uspe na tak način starše prevariti, se bo pogosto izognil na tak način raznim nevšečnostim in obveznostim. Izredno bistri otroci na tak način reagirajo že od petega leta dalje. Mnogokrat pa namerna laž izvira iz strahu pred kaznijo, zlasti pri mlajših otrokih. Deček pri igri v sobi prevrne vazo, ki se razbije. Ko mati išče krivca, pravi, da on ni bil v sobi ali pa, da je bila vaza razbita že včeraj. Pri laži ga vodi želja, da ne bi bil kaznovan. Otroci prikrivajo tudi resnico, če starši uporabljajo telesne kazni, ker se le-teh boje. Zato v takih primerih s telesno kaznijo le malo opravimo, ker strah pred kaznijo sili otroka v vedno večjo laž. Posebno napak ravnajo starši ali vzgojitelji, ki otroku obljubijo, da ne bo kaznovan, če bo povedal resnico. Ko pa na ta način pridejo do resnice, otroka kaznujejo. S takim ravnanjem, ko starši sami lažejo in niso dosledni v svojih izjavah, navajajo otroka na laž. že po tem lahko zaključimo, da je namerna laž pri otroku v veliki meri odvisna od vzgojnega sistema doma. Namerna laž pa ima tudi še druge vzroke. Včasih bi se otrok rad uveljavil pri sovrstnikih. In tako pripoveduje deček, da mu bo oče s potovanja prinesel prave, pravcate kavboj ke z velikimi zlatimi gumbi. Taka laž ni znamenje otrokove pokvarjenosti, ampak mu služi le za uveljavljanje in za dosego priznanja med otroki. Nam odraslim se zdijo take izjave smešne, vendar pri otroku ni tako. Njegovo osebno počutje je v veliki meri odvisno od tega, kako se počuti med drugimi otroki; ali jim je enak ali pa se počuti manj vrednega. Zavedati se moramo, da otrok stvari drugače vrednoti kakor mi odrasli. Zato si otrok v težnji, da bi bil drugim enak in da bi ga cenili, izmišlja stvari, ki so za nas odrasle neverjetne. S takim ravnanjem otrok ustvarja v svoji osebnosti ravnotežje in se zaradi tega bolje počuti. Težava pa nestane šele takrat, kadar nastopi otrok s takimi izjavami vsepovsod, tudi tam, kjer imajo zanj razumevanje. Takemu otroku moramo omogočiti, da se uveljavi na kakem koristnem področju in mu moramo dati vpričo drugih priznanje. Kaznovanje tudi v takih primerih ne more odpraviti laži, ker z njim ne odpravimo vzroka, ki sili otroka v laž. Star pregovor pravi, da vzgledi vlečejo. Otrok kaj kmalu spozna, če starši ravnajo drugače, kot od njega zahtevajo. Pri pubertetnikih izgube starši s takim ravnanjem ves ugled. Prepričljivo je to opisala v svojem dnevniku trinajstletna deklica: Na obisk je prišla mamina znanka. Mama je bila nadsve prijazna in ustrežljiva. Ustvarjala je z besedami in vedenjem vtis, da obiskovalko zelo ceni. Ko pa se je obiskovalka poslovila, se je izražala o njej z najslabšimi besedami. Mama mi vselej pripoveduje, da moram biti iskrena, a ona sama krši te nauke. Taki in podobni primeri niso osamljeni. Otrok se kaj gmalu takim staršem upre ali pa ravna tako kot oni. Vzrokov, zakaj otrok ne govori resnice, je torej več. če se bomo potrudili, jih bomo lahko našli. Odkritosrčnega in zaupljivega otroka imamo vsi radi, medtem ko nam je ne odkrit in vase zaprt otrok nesimpatičen. Vendar pa je ravno ta otrok potreben naše ljubezni in uvidevnosti, saj se je zatekel k takemu obnašanju prav zaradi tega, ker si je želel naklonjenosti in ljubezni. Vsekakor je odkritost vedno v tesni zvezi z zaupanjem, če so medsebojni odnosi v družini urejeni, če slone na medsebojnem spoštovanju, bo imel otrok občutek varnosti in zaupanja. SLA VICA POGAČNIK Restavracija " Z R I M E C " v srcu Melbourna Caledonian Line (blizu vagala Little Bourke Street & Swanston Street.) MALICE — KOSILA — OKREPČILA ipt. NIČ NAD 5/-Odprto vsak delavnik od 10. - 16. ure. PRIPOROČAMO! PLESKARSKO PODJETJE M. POTOČNIK — Tel. 45-5571 16 RUTHVEN ST., W. MACLEOD, VIC. ŽELI SLOVENCEM ŠIROM AVSTRALIJE VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO NOVO LETO 1965. M. ŠIRCA GRADBENO PODJETJE 48 Fairview St., Glenroy, Vic. Tel. 306-7413 želi vesele Božične praznike ter srečno Novo leto 1965 vsem Slovencem v Avstraliji. Vesele Božične praznike ter srečno Novo leto 1965 želi slovensko podjetje J. KOROŠEC — TEL. 311-1040 7 KEVIN ST., SUNSHINE, VIC. Priporočam se za vsakovrstna pleskarska dela. Točnost — solidnost — zmerne cene. Kličite me po telefonu za predceno, brez obveznosti. PLESKARSKO-ČRKOSLIKARSKO PODJETJE 78 Porter Rd.f West Heidelberg Tel. 45-5303 Marjan Lauko Zeli Slovencem Sirom avstralije vesele božične praznike ter uspešno novo leto 1965 ! Vesele Božične praznike ter srečno Novo leto 1965 želi Fleet Wings I Lastnik: T. Zagore Geelong Road, Laverton — Tel. 68-0363 (garaža pri letalu ob cesti) Svoje dosedanje kliente obveščam, da sem Service Station v W. Footscrayu oddal ter odprl novi Service na gornjem naslovu. Se priporočam za kvalitetno izvajanje vseh pleskarsko in črkoslikarskih del. Slovenci, ko potujete v Geelong ali obratno, ne pozabite se ustaviti pri letalu. Popolen servis za vaš avtomobil — gorivo — vsakovrstna popravila. Grof poneveril 711; milijonov lir V Benetkah so te dni zaprli znano osebnost iz tamošnjih plemenitaških krogov, grofa Alberta Tommasija di Vignano. Nesrečni grof je prav nemarno pregrešil čez modro kri, še bolj pa čez italijanske zakone. V treh letih je namreč poneveril v družbi ALCEA, kjer je bil direktor, nič več in nič manj kakor okroglih 711 milijonov lir. Grofa sta prijavila njegova bivša partnerja doktor Pietro Giusto in doktor Francesco Far-bis Favaro. Ko pa so policisti prišli na grofovo stanovanje v beneškem predmestju Mestre, grofa ni bilo tam. Domači so vedeli povedati, da je v inozemstvu in da ne ve, da ga išče policija. Drugi pa so trdili, da je prestrašeni grof stisnil rep med noge ter jo potegnil na varno. Grofov opis so dali vsem policijskim postajam v Italiji ko so govorili, da so našli njegovo skrivališče, se je grof prišel sam prijavit na policijo, kjer so ga nemudoma priprli. Družbo ALCEA — podjetje za predelavo in prevoz goriv — sta Giusto in Fabris skupaj s Tommasijem ustanovila leta 1960. Tommasi je bil soudeležen z dvajsetimi odsttotki, vendar svojega deleža dejansko ni nikdar vplačal. Postal je takoj edini direktor podjetja in sprva so posli kazali prav dobro. Sem ter tja sta oba partnerja sicer opazila kako računsko pomoto, vendar sta to pripisala grofovi skromni upravni praksi. Kljub temu pa se jima je zazdelo, da bi nemara kazalo nastaviti poklicnega računovodjo. Res sta v septembru leta 1962 prepričala grofa, da je najel računovodjo Maurizia Bottinija, razen tega pa so nabavili tudi računski stroj, ki je vsak večer napravil obračun dnevnega prometa. Računvodja je kmalu odkril primanj- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■UH ■■■■■■■■■■■■> Zločin stoletja V Stockholmu so odkrili zločin, ki bi bil tudi za najhujši kriminalni film ali roman preveč okruten. Pravni zastopnik neke banke je umoril in potem sežgal nekega klienta, da bi se tako polastil njegovega denarja. Morilec je ugledni triinpede-setletni odvetnik Wilhelm Rodius. Zločin je priznal kmalu po aretaciji, žrtev je triinsedemdeset-letni dentist Robert Aspelin, ki je imel globoko zaupanje v odvetnika Rodiusa. Ko je dentist Aspelin prišel že toliko v leta, da da ni mogel več opravljati svojega poklica, je prišel k Rodiusu in mu izročil vse svoje prihranke, ki so znašali okoli trideset tisoč funtov v aust. funtam. Aspelin ni imel nobenih izkušenj s finančnim poslovanjem in je prepustil Rodiusu pri tem proste roke. Za Aspelina je bilo pomembno samo to, da bo mogel mirno živeti do smrti in da: ne bo imel denarnih težav. Skupaj sta sklenila, da bo dobival Aspelin dosmrtno rento, banka pa bo delič njegovega premoženja. Vse je šlo v najlepšem redu. Rodius in Aspelin sta bila v stalnih stiskih in sta si tudi zmeraj bolj zaupala, kar je veljalo seveda predvsem za Aspelina. , Stari dentist pa se je počutil še posebej srečnega in počaščenega, ko ga je advokat povabil na kosilo v svojo razkošno vilo. Za Aspelina je bil prijeten izlet iz sive vsakdanjosti. Za kosilo sta se dogovorila za lep spomladanski dan leta 1960. Odvetnik je sprejel svojega gosta ves ljubezniv in nasmejan. Odpeljal ga je v jedilnico in ga posadil za pogrnjeno mizo. Ko pa je Aspelin mislil, da je stopil odvetnik za njegov hrbet, ker mu hoče prinesti jedila, je nenadoma začutil močan udarec. Rodius ga je udaril s palico po glavi. Stari dentist je omedlel in Rodius ga je odvlekel v kopalnico. Aspelin se je ravno zavedel, ko je Rodius zamahnil s sekiro. Umrl je brez krika. Odvetnik mu je odsekal glavo, potem pa sesekal truplo na kose in ga sežgal v peči. Tako stari dentist Aspelin ni nikoli zvedel, da je odvetnik Rodius že zdavnaj zapravil ves njegov denar. kljaj 25 milijonov lir. A partnerja se zaradi tega nista kdove kako vznemirjala zlasti še, ker so bila osnovna sredstva v obračunu upoštevana z manjšo vrednostjo od dejanske. Poravnala sta primanjkljaj in celo jamčila Tommasiju, da je lahko najel nove kredite, ki jih je po njegovih izjavah potreboval za razširitev poslovanja in utrditev podjetja. V januarju 1963 pa so napravili nov obračun, ker sta Fabris in Giusto nameravala vključiti v podjetje še četrtega partnerja. Na svoje veliko presenečenje sta ugotovila da ima podjetje okroglo pol milijarde lir primankljaja. Večmesečne natančne preiskave so pokazale, de je primankljaj celo večji — 711 milijonov lir. Po tej ugotovitvi sta se odločila, da bosta Tommasija prijavila policiji. Po nekaterih virih sta primanjklaj pokrila iz drugih kapitalov, medtem ko drugi vedo povedati, da sta lahko pokrila le 250 milijonov. Seveda je čudno, kako da nihče ni že prej opazil primankljaja. Vendar je bil značaj dela tak, da je bilo težko delati dnevne obračune. Podjetje je imelo namreč dokaj razgibano dejavnost — med drugim je imelo tudi 40 avto-cistern in 80 šoferjev za prevoz goriv. Drugo vprašanje, ki si ga zastavljajo, je vsekakor, kako je grof Tommasi denar zapravil. Tisti, ki so o tem poučeni, pravijo, da je zapravil ogromne vsote na konjskih dirkah, razen tega pa je bil tudi strasten igralec. Govore tudi, da je imel že pred leti težave zaradi nekih finančnih manipulacij v Brescii. Moda anonimnih društev ločencev V Veliki Britaniji je nenadoma izbruhala moda anonimnih društev ali bolje društev anonimnih: za "Anonimnim društvom hazarderjev", ki so ga osnovali po izgledu slavnega ameriškega "Anonimnega drdštva alkoholnikov", so , še "Anonimno društvo nevrapatov" in "Anonimno društvo ločencev". Očitno Angleži iščejo rešitve svojih intimnih problemov v izmenjavi izpovedi in mnenj z drugimi "bolniki". Ustanovitelj "Anonimnega društva nevropa-tov" neki John Yale zagotavlja, da ima njegovo društvo že več sto članov, ki izmenjujejo izkušnje ter iščejo "ozdravitve" intimnih in osebnih problemov, kot so odnosi med zakonci, drobne manije in celo dvomljiva nagnjenja. Predsednik "Anonimnega društva za ločence" pa je psihiater madžarskega rodu Michel Karoly. V tem društvu člani izmenjujejo "izkušnje in stališča" v zvezi s postločitvenimi problemi. Nasljednje anonimno društvo... no, tega še ni. Vsekakor pa lahko pričakujemo, da ga bodo ustanovili v kratkem. Alkoholne pijače za Vaš Božič Kupite direktno od uvoznika, s tem prištedite South Australian BRANDY 17/9 "Old Sturt" 26 ozs. imported SCOTCH WHISKY 29/6 "Crown Charter" 26 ozs. Imported French NAPOLEON BRANDY Not 50:50, but Ì 00% French 27/6 100% French Imported COGNAC 29/6 "Combeau" English Imported GIN 19/9 "White Friars" Imported FRENCH BRANDY 21/- "Cortell" 100% French Fully Imported FRENCH CHAMPAGNE "Club Prestige" 19/9 Bottled in France Perret CHERRY BRANDY 29/6 Bottled in Denmark Galatea BLACK CURRANT LIQUEUR 29/6 Bottled in Denmark Morelli CHERRY or BLACKCURRANT 11 /9 WINE each Bottled in Denmark MARSALA AL'UOVO 6/11 HALF GALON CLARET 5/6 (Vino Roso) Plus Dep. SWEET SHERRY CREAM SHERRY MUSCAT 4/9 OLD PORT each SWEET VERMOUTH Nudimo Vam vsakovrstna vina in likerje ter žgane pijače kakor tudi pivo v steklenicah in konzervah Dostavijamo brezplačno, kamorkoli v Melbournu Obiščite naš Self service na istem naslovu. Cene konkurenčne. Kličite nas po telefonu: 314 6281 ali 314 6370 J. Kinda & Co. ™ Wine and Spirits Merchants 104 Millers Rd., Nth. Aitona ------— film OB DVEH NAGRADAH V BENETKAH: DVOjllS KekČeVS USOCtcl Stara novica: * slovenski fUm "Srečno, Kekec" ni dobil vstopne vize za areno Pulskega festivala 1964. •k medtem ko je imel isti film "Srečno, Kekec" srečo v Benetkah, kjer je dobil na festivalu izredno priznanje — bronastega leva in prvo nagrado mednarodnega komiteja za mladinski film "MINERVA D' ARGENTE". Pulska ugotovitev o "Kekcu": Film je nehuman in pesimističen, kar je za mladino neprimerno". Beneška ugotovitev o "Kekcu": Film izžareva izreden humanizem, prežet je s toplino in optimizmom, kar je za mladino zelo važno..." Po prejemu dveh beneških nagrad je tednik TT iz Ljubljane intervjuval režiserja slov. filma "KEKEC" ter ga med drugim pobaral, kaj je narobe s kriteriji komisije na Puljskem festivalu, da so "KEKCA" odklonili, medtem ko so ga v Benetkah toplo sprejeli in mu dodelili kar dvojno nagrado. Režiser Jože Gale se je v interjuvu posmehnil ter dodal: "Kot vidite, je v Pulju bilo nekaj nezdravega. To pa se ne odraža zgolj pri, ali za film "Kekec", marveč za vso slovensko in jugoslovansko filmsko proizvodnjo. Ljubosumja, intrige, familijarnosti in podobne bolezni razjedajo to zvrst umetnosti v Jugoslaviji." Izmena Idolov? Francozi že kar nestrpno potiskajo Brigite Bar-dot z njenega piedestala. — čas je, pravijo, da se umakne novemu "tipu" in mlajši generaciji. Tako se je v Franciji zdaj razvilo pravcato tekmovanje za "drugačen tip", pri čemer imajo besedo mnogi strici, od pariških krojačev do filmar j ev ... Trenutno nekdo spretno lansira Syl-vio Vartan, potem ko jo je prej v družbi J. Hal-lydaya. Nasilnost v tem boju za nasledstvo dosega že svoj vrhunec. Nova kandidatka ima kar je res, je res — imenitnega menagerja, to je njen brat, muzikant. Naslednica mora biti čisto "drugačna" od BB. In to S. Vartan je. Sylvia je romantična, kakor pišejo. In je krepostna, kakor je všeč mladini v Ameriki in Evropi. Predvsem ima dvajset let in tudi poje. Glasu sicer nima in peti ne zna, vendar pa ima posluh za ritem, kakor trdi njen brat. No, vse se da naučiti, jo tolažijo. Po rodu je Bolgarka. in je prišla s celo družino pred desetimi leti v Pariz, se naučila francoščine in se zaročila z J. Hallydayem. Potem je sklenila, ali so drugi sklenili, da bo nov tip, in to brez oblin in veličanstvene grive, čeprav ji je bilo to spočetka zelo všeč.' Skratka: Sylvia je sedaj pridna mala deklica s paževsko glavo in mišjimi zobmf, zapeta v spodobno oblekico in je krepostna v vsakem pogledu. Njena največja vrlina je, da zna kuhati, šivati..., skratka Johny je dobil pridno gospodinjico. Seveda, mala Sylvie sedaj, ko je tip, ne šiva več sama, ne kuha, ne krpa.... — preprosto, čas ji ne preostaja, ker se mora vsa, prav vsa posvetiti "tipu". No, in značile razlike med "tipoma" po njunih lastnih izjavah: B. Bardot o sebi: — Najvažnejše v življenju je ljubezen. Verjamem v to in sem zaradi tega srečna. To pa sem zelo pogosto drago plačati. Toda izkušnje pač niso poceni. Za ljubezen sem zmeraj pripravljena dati tudi košček sebe — — ... Zame ni idealnega moškega. Nikoli ne bi mogla reči: "Visok naj bo in svetlolas, z modrimi očmi in rameni kot omara. Nikoli si še. nisem ustvarila podobe moškega, ki bi ga lahko ljubila.— — če moški resnično ljubi, mora biti ljubosumen.— — ... Nikoli ne ver j amen v absolutno avtoriteto moškega, zlasti ne v današnjem času,— Sylvie Vartan o sebi: — Jaz nisem zvezda. Samo mlada deklica sem, ki rada prepeva in ima pri tem svoje veselje, če jo mnogi radi poslušajo, je tem lepše. Ampak, več ko imam uspeha, bolj se ga bojim. — Edini moj problem sem jaz sama. Tako težko je spoznati samo sebe. — — Zame je en sam idealni moški — moj zaročenec J. Hallyday.— — Če se dva ljubita, potem naj to traja celo življenje. Ne bi mogla prenesti, da bi Johny ljubil tudi drugo deklico. Rajši bi umrla,— Nova Julija in Romeo bosta Audrey Hepburn in Albert Finey ("V soboto zvečer in nedeljo zjutraj"). Zahodni tisk z navdušenjem pozdravlja to zasedbo, ki naj bi končno dala pravo shakesperiansko podobo nesmrtnih veronskih ljubimcev. Vendar pa je to, seveda, predvsem odvisno od režiserjevega koncepta ... J. Wayne mornar J. Wayne v svojem novem filmu ne bo šerif niti kavboj, ampak admiral ladje, ki je bila v Pearl Harbouru, ko so ga napadli Japonci. Play-boyske ambicije Nemški bogataš in playboy Gunther Sachß, --ki nima drugega dela, se bo pozabaval s filmom. V Švici je ustanovil lastno producentsko hišo in sam bo poskrbel tudi za vse ostalo: režiral bo prvi film in igral bo v njem glavno vlogo — kajpak samega sebe. Strašno zanimivo... Ze§o malo ... Zelo malo je potrebno za odpreti hranilno knjižico za vsakega člana Vaše družine pri E. S. & A. Bank. Regularno varčevanje je zagotovljena in najboljša pot za pridobitev stvari, ki jih želite zase in za svojo družino. Ustavi se še danes pri najbližji E. S. & A. banki in videl boš kako enostavno je odpreti hranilni konto. E. S. & A. SAVINGS BANK LTD. Prihrani danes za jutri . . . seveda pri banki E. S. & A. — Poroka? Treba je znati čakati. Zakon je že nekaj posebnega. Treba je dolgo premišljevati, preden se odločiš za tak korak, celo če nisi našel pravega partnerja.— Filmski paberki Bryan Forbes, pisatelj, režiser in eden glavnih stebrov sodobnega angleškega filma je napisal scenarij in sam tudi režiral film "Seansa nekega deževnega popoldneva". Glavni vlogi igrata Kim Stanley in Richard Attenborough. Film je razburljiv in napet, obenem pa je globoka psihološka študija odnosov med možem in ženo. ★ Po romanu Howarda Fasta "človek v sredini" so Angleži posneli film z istim imenom. Dogotki se razpletajo v taborišču v indijski džungli med drugo svetovno vojno. Robert Mitchum igra na svoj očarlj ivo-zaspani način vlogo ameriškega polkovnika. * Pet tednov bodo v Bariju snemali film "Visoko, svetlo sonce", dokončali pa ga bodo v Pinewoodu blizu Londona. Zgodba se bo odvijala na Cipru iz poznih pedesetih let. V glavnih vlogah bodo nastopal Dirk Bogard, George Chakiris (Zgodba z zapadne strani) in Susan Strasberg. ★ Peter Ustinov bo napisal scenarij in režiral film, ki mu bo služil za podlago roman R. Garyja "Lady L". Naslovno vlogo bo odigrala Sophia Loren, Paul Newman in David Niven pa bosta nastopala v glavnih moških vlogah. Pisatelj Ro-main Gary je za svoja dela prejel francosko nagrado kritikov in najvišjo francosko nagrado literarno Prix Goncourt. ★ Govorilo se je o ljubezni med Williamom Hol-denom in Capucine. Skupaj sta posnela film "Sedmo svitanje", ki se dogadja na Malaji leta 1953. ★ S popularno britansko serijo filmov "Zdravnik" so zašeli že pred desetmi leti. Zdaj so na to temo posneli že peti film. igralska ekipa je ista. Dr. Simona Sparrowa igra spet Dirk Bogard in James Robertson Justice je sir Lancelot Spratt. ★ Elke Sommer ima v Združ. državah iz dneva v dan več občudovalcev. Kritiki pa ji kljub temu niso preveč naklonjeni. Vendar si Elke ne dela sivih las. "Ah, kritiki! če bi morala živeti od njihove milosti, bi mi ne bilo treba shujsevalnih kur — že davno bi bila umrla od lakote ..." ★ Orson Wallesu zavidajo tisti filmski kolegi, ki morajo paziti na vitko linijo. Orson lahko je in pije, kar in kolikor se mu zljubi: igral bo namreč filmsko vlogo Falstaffa. še malo se mora zrediti, da bo težak približno 114 kilogramov. Zato poje razen drugih dobrot vsak dan še pet velikih zrezkov. ★ Greta Garbo se je preselila iz New Yorka v Hollywood. Sidney Guilarof, režiser družbe Metro-Goldwyn-Mayer, je našel veliko igralko v kotu neke vegeterijanske restavracije, ko je jedla solato. Izkoristil je priložnost in ji ponudil vlogo. Vendar je Greta Garbo, ki bo septembra dopolnila 58 let. odklonila "Prišla sem v Hollywood, da bi poiskala svojo mladost, ne pa da pustim mladosti norčevati iz mene." PROTOiVVI^iniV 299Sml,hStreet Fi,zroV'Vic w V 1 v 11 T 1 JI Vil Telefon: 41-1771, po urah: 92-5432 Prodajamo po najpovoljnejših cenah TELEVIZORJE - HLADILNIKE - PRALNE STROJE itd. f Pri nas dobite tudi vso hišno opremo (spalnice, sprejemnice itd.) Po konkurenčnih cenah prodajamo magnetofone, stroje za rezanje trave itd. Edinstvena trgovina v Melbournu, ki Vam ustreže udobno in Vam prihrani — denar in denar pri nakupu blaga. UGODNA ODPLAČILA — MAJHEN DEPOZIT ALI TUDI BREZ DEPOZITA! — ZA SMEH - Novinee-pilot je prvič letel nad sovražnimi postojankami, ko je opazil, da ga protiletalski topovi obstreljujejo. "Hoj, kapitan", je zaklical v mikrofon, "streljajo na nas!" "V redu, fant", je odgovoril kapitan, "to smejo". ★ "Ali vidite tisto svetlolasko tam pri vratih? Zaljubljen sem vanjo že lep cas. Ko bi le smel upati?" "To je težko reči. Toda povejte mi, prosim, če boste imeli uspeh pri njej." "Zakaj pa vas to zanima?" "Sem namreč njen mož." ★ "Povej mi no, Ančka, ali se ti Marko še ni izpovedal?" "Ne, tako strašno počasen je! Najprej je vedno jemal družinski album na kolena, prejšnji teden že našega psa Flokija, včeraj mojega malega brata — zdaj, upam, da bom le počasi prišla na vrsto jaz. ★ — Babica, končno imam novo stanovanje, — razlaga mali vnukec, — jaz imam svojo sobo, tudi Jelka jo ima, in očka..., da ta pa mora še vnaprej spati z mamo.— ★ — Ali ste z obtoženim kaj v sorodstvu? — vpraša sodnik pričo. — Da, gospod sodnik, — odvrne lepa priča. — Z njim imam sina, z njegovim sinom pa dve hčerki.— — Da, da,... kako? — se prične razburjati sodnik. — Tega pa ne razumem?— — čisto enostavno! Obtoženi je namreč moj tast. — PREIZKUSNI KUNCI Pripadniki verske sekte "Adventisti sedmih dni", ki ne uživajo alkohola, teina, kofeina, nikotina in mesa, so v Ameriki postali predmet medicinskih raziskav. Ugotovili so, da je srčni infrakt, kateremu so drugače podvrženi predvsem moški, enakomerno razširjen pri obeh spolih te sekte. Iz tega sklepajo, da srčni infrakt pri moških ni posledica haxmonalnih motenj, kot so menili doslej. Z več poizkusi na članih te sekte so tudi ugotovili, da so bolj podvrženi levkemiji, kot so sicer tisti, ki se ne vzdržujejo uživanju alkohola, nikotina... ★ Konkurenca za Beatlese Beatlesi so dobili konkurenco: "Mersey Monsters". Pojoči mladeniči se od podobnih ansamblov razlikujejo tudi po tem, da ob prihodu na oder rožljajo z verigami, pod kapucami pa nosijo mrtvaške maske. Klub občudovalcev "Mersey Monsters" ima že nad 8.000 članov. Torej je le vprašanje časa, kdaj Beatlesi tonejo v pozabo in dajo mesto novim norostim. Bel slamnik boste najlepše očistile, če ga najprej previdno ovlažite z mešanico polovice vode in polovice limoninega soka. Potem ga narahlo potresite z žveplenim prahom in pustite, da se posuši. Preden ga spravite, ga dobro skrtačite. ★ Roke vam neprijetno diše po čebuli. Umijte jih v mlačni salmijakovi vodi in dobro splaknite v mlačni vodi. ★ Posušeno pasto za čevlje boste spet lahko rabili, če ji prilijete nekaj kapljic toplega mleka. ★ Preprogo dobro očistimo tudi z žaganjem, namočenim v vodi, ki ste ji prilili nekaj kapljic salmijaka. žaganje potresemo po preprogi in ga z metlico drgnemo na vse strani, žaganje bo vpilo ves prah. Po čiščenju preprogo še dobro stresemo. ★ Mehka voda zahteva pri pranju ali umivanju manj mila kot trda, apnenčasta. Zato dodajte vodi za pranje na vsak liter po 3 grama sode, vodi za umivanje pa po 3 grame boraksa. Medeninasta posoda se bo lepo svetila, če Jo očistite s kisom in soljo. ★ Apnener, ki se nabere na dnu kotlička za vodo, otstranite, če nekaj časa kuhate v njem presne krompirjeve olupke. ★ Modra barva odbija mrčes. Zagrnite torej okna z modrim blagom in imeli boste mir pred muhami in drugim nadležnim mrčesom. ★ Ko boste prale obleko s kovinastimi gumbi ali zaponkami, jih poprej ovijte s krpico, da ne bo rje na obleki. Tako ovite pustite še pri likanju. ★ KOZMETIČNA MASKA IZ ALG Iz Francije poročajo o novosti kozmetične maske iz alg. Ko po dveh minutah snameš sluzasto nesnago, je obraz svež. Podoben uspeh dosežeš, če se dve minuti umivaš z mrzlo vodo, kar je ceneje. ALI SI PRISPEVAL-A ŽE V TISKOVNI SKLAD SLOV. VESTNIKA ? VESELE PRAZNIKE IN USPEHAPOLNO NOVO LETO Potuj z veselimi ljudmi —Potuj s Sitmar v Napelj Obiščite Vam najbližji Potniški urad in vprašajte za vse podatke: za potne cene in rezervacije na štirih enorazrednih popolnoma za Vašo udobnost urejenih Sitmar jevih prekooceankah : "Fairsea", Fair Sky", "Castel Felice", "Fairstar". AIVII SL n Sitmar Line, C.MX. Building, 3^1 I uri li K 330 Collins Street, Melbourne, Vie. ■ IH«!! 16 Bridge Street, Sydney, N.S.W. Karel Kodrič: STRELICI Piscu Drži: Boštjan Macola je kar dober pisec, sodnik in kritik v enem. čemu se pa za vraga ženem? . . . O, da: ker kolne "črno-belo partizanstvo", a sam s konjičkom dirja v enostranstvo. Neki "pesnici" Kako bit hočeš poet in ti pretežko brez časti je vihtet pero! (Po Prešernu). Zahvala slovenskim podjetjem Uredništvo Slov. vestnika se javno zahvaljuje vsem slovenskim podjetjem, ustanovam ter trgovinam za velikodušno razumevanje in podporo našemu listu, ki so jo nudili s tem, da so rojakom širom Avstralije sporočili praznične čestitke in najboljše želje za Novo leto 1965. Najlepša hvala Vam, obenem pa se piporočamo za v bodoče, da bi zares vsi slovenski podjetniki širom Avstralije oglašali v našem listu, in mu s tem pomagali pri nadaljnjem poslanstvu med slovensko skupnostjo v Avstraliji. Ob tej priliki se zahvaljujemo tudi vsem zasebnikom in Slovencem, ki so prav tako velikodušno priobčili v listu svoja voščila in želje. Najlepša hvala! Uredništvo. Balinjanje v Slov. domu Pripravlja se tekmovanje posameznikov in ekip. Najboljši bodo nagrajeni. Prijavite se g. Mlinarju. Balinišče je odprto vse praznike, sobote in nedelje cel dan. Lahko igrate tudi druge igre. Domača hrana in pijača, črna kava, knjižnica. Odprta bo tudi čitalnica. Vstopnine ni! VABLJENI! Drobne vesti CARIGRAD — Na progi Carigrad—Belikesir se je iztiril brzec. Na kraju nesreče je izdihnilo pet potnikov, devetnajst ranjencev pa so prepeljali v bolnišnico. VALLETTA — Okoli sto milj severovzodno od Malte je izbruhnil požor na panamski tovorni ladji "Giannis". Po poročilih tuniškega radia je engleska ladja, ki prevaža rudo, vzela na krov vse panamske mornarje. Na kraj požara so takoj poslali britansko fregato "Torquay". KATMANDU — Japonska, alpinistična odprava, ki šteje sedem članov, se je povzpela na "Belo goro" (7255 m) v Himalaji. STOCKHOLM — Po podatkih britanske revije "Motor Ship" je Švedska v prvi polovici letošnjega leta obdržala drugo mesto na svetovni lestvici graditeljic ladij. Na prvem mestu je Japonska, katere industrija je prevzela 36 odstotkov za njo se zvrstijo: Švedska (13,5), Vel. Britanija vseh naročil za nove ladje, težje od 200 ton. Za (10,5), ZR Nemčija (9,1), Norveška (4,6), Italija (4,3) in Francija (4,2 odstotka). OSLO — Angležija Dowding, ki se je odzvala vabilu norveškega združenja za zaščito živali, je nosila med predavanjem v okviru kampanje "Lepota brez krutosti" obleko iz sintetičnih vlaken, hkrati pa je kozmetična sredstva iz rastlinski maž in olj. NEW YORK — "Provprečna ameriška družina presedi šest ur dnevno pri televizijskem sprejemniku," je ugotovil ravnatelj televizijskega oddelka "Columbia BC", največje ameriške družbe RTV. "Pri 86 odstotkih ameriških družin se je uvrstila televizija med vsakdanje navade in potrebe. FINANČNO LETO SLOV. VESTNIKA Kole-kole, koledo, Novo leto je prišlo in sto funtov deficita. Ti blagajna, nikdar sita! V februarju z naročnino smo mašili razpoklino; vlekli marca smo za lase deficit naž med oglase. Je aprila sonce nam sijalo, nam za "namber" društvo dalo; kaj, ko maja v blokado prišli smo tako nerado! Junij s skupščinsko šarado nam naredil je rokado; julij, ko se klasje žanje, je ustvaril velike lobanje. Spet z oglasov lepo vrsto nam avgust razbil je krsto in septembra z javno prošnjo smo opravili še košnjo. že oktobra, ko se vino dela, Vestniku je huda pela, da v novembru še Vsi sveti niso mogli "numerce" odšteti. Pa decembra žlahtna vsa. podjetja so nam dala mal' imetja. Al' pa naročnine bode, , — hitro pošljite, ne rode! Zdaj za praznike vesele purane Vam želim debele; jaz ostajam trde kože, Vaš urednik — ubogi Jože. PARIZ — Po statističnih podatkih strokovne revije "Moniteur des Pharmeciens" ima Francija svetovni rekord glede izbire in števila raznih sredstev za hujšanje. Francoska farmacevtska industrija izdeluje 684 teh kroglic, praškov in tablet. Primerjaj z drugimi naše fotoaparate s pet let garancije MAMIYAFLEX C2 SANILYD 8mm 200 mm RETINA 1135 35 mm £55 £58 £39/10/- J. EKSELMAN STUDIO RETINA 1115 35 mm £30 35 mm FOTOAPARATI OD £7/10/-8 mm MOVIE APARATI £12 MELBOURNE, C.1 — Tel. 32-1005 252 Elizabeth St. (zraven Myerja) NEW AUSTRAL CO. Najlepša darila za drage — Velika izbira predvsem slovenskih in vsakovrstnih gramofonskih plošč. 44-46 Elizabeth St., Melbourne Tel. 63-9844 "iiliiMtaiiiiaiitiiaiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuaaiiii tulli ■■■■■■■uiiituiiillilliiifcuiaiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiailllliliiiiaBiiiiiiuillalliilillf Mali oglasi KNJIGE — SLOVARJI — ČASOPISJE — GRAMOFONSKE PLOŠČE Da, vse to, in še tisoč drugih stvari v Vašem materinskem jeziku, boste dobili v Vaši trgovini BALKAN I A KJER GOVORIMO V VAŠEM JEZIKU. Balkania je takorekoč majhen kotiček Vaše lepe daljne domovine. Prav to v daljnem svetu — v srcu Sydneya. Za Vaše BOŽIČNO ali kasnejše kupovanje ali za kakršnekoli informacije OBIŠČITE ALI TELEFONIRAJTE Vaši trgovini BALKANIA. BALKA-NIJI bo zelo drago usrečiti Vas. Ravno te dni je prispel velik izbor časopisja, knjig, slovarjev in učbenikov za angleščino ter drugih jezikov, kot tudi gramofonskih lingva plošč, PLOŠČ NARODNIH PESMI IN GLASBE, ZABAVNIH MELODIJ IN POPEVK, RAZGLEDNIC in božičnih čestitk, daril itd. Ne zgubite asa, ker s tem zgubite na denarju! Obiščite še danes BALKANIO. Pričakujemo Vas z veseljem in smo Vam na uslugi ter Vam čestitamo VESELE BOŽIČNE PR ANIKE IN SREČNO NOVO LETO 1965! BALKANIA Continental Music & Book House 33 Campbell Street, Sydney, Tel. 211-3956 SLOVENSKO PLESKARSKO PODJETJE M. LAUKO, 78 Porter Rd., W. Heidelberg, Vic., Tel. 45-5303 IŠČE VAJENCA ZA PLESKARSKO-ČRKOSLIKARSKA DELA Poboji: Interesant mora biti zdrav in voljan se izučiti kot praktičnih del, tako tudi posečati nadaljnje strokovne šole. Nadalje interesant je moral dovršiti 3 High School ali temu sorodne šole. Vse informacije dobite na naslovu podjetja. Solidno podjetje — Vajenec bo v dobrih, strokovnih rokah slovenskega podjetja. laiaiajs/aia Darilne pošiljke, ladijske in letalske vozovnice je najugodneje naročiti pri znani slovenski tvrdki Dr. J. KOCE 37 Heidelberg Rd., Clifton Hill, Vic. Tel. 48-6759 Priporočamo se za posredovanje pri vpoklicu deklet iz domovine, sorodnikov ter sploh za vsa posredovalna dela, prevode listin itd. Posredujemo z najboljšimi pogoji vseh vrst zavarovanja: življensko, hiše, avtomobile in drugo. Posebna vest: pri podjetju J. Hojnik v Fitz-royu (glejte Hojnikov oglas v S. Vestniku) je v zalogi pristno Štajersko bučno olje. Zastopnik za Victorijo: Mr. J. VA H, 2 Kodre St., St. Albans, 65-9378 Zastopnik za NSW: Mr. OLIP, 65 Moncur St., Woollahra, NSW, Tel. 32-4806 čMSMiMaičJlč!!^ CONTINENTAL SMALL GOODS JOHN HOJXIEt 213 ST. GEORGE RD., NTH. FITZROY Tel. JW 6656 Vam nudi najrazličnejše mesne izdelke! HRENOVKE, KRANJSKE KLOBASE IN SPECIALITETE : STRASSBURGER, GALIC, LEBERWURST, ITD. Politični dogodki skozi mesec V najkrajšem času sestanek Španije in EGS Iz diplomatskih virov se je zvedelo, da bo kmalu prvi sestanek zastopnikov Španije in EGS, posvečen nadaljnim medsobojnim stikom. Pred časom se je šest zunanjih ministrov držav Skupnega trga sporazumelo, da bodo začeli preliminarne razgovore s Španijo o gospodarskih problemih, ki izhajajo iz ustanovitve trgovinskega bloka šestih držav. Franco Pred dvema letoma je Španija zahtevala, da jo sprejmejo za pridruženega, morda pa tudi enakopravnega člana evropske gospodarske skupnosti. Italija, Nizozemska in Belgija vstrajajo, da pogajanja ne morejo pripeljati do močnejših stikov kot bi bil trgovinski sporazum, medtem ko se Francija in ZRN Nemčija zavzemata za pridružitev in kasnejše članstvo Španije v EGS. MOSKVA: Po odstavitvi Hruščova se v SZ vse bolj opaža prodiranje mlajše, tehnokratske generacije: V CK KPSZ so bili izvoljeni naslednji: Aleksander N. Shelepin in Peter J. Shelest. Nadalje je bil provizoricno sprejet (poiskusno) Peter N. Demicev. Izključena iz CK KP sta bila Vasilij I. Poljakov, bivši Hrusčov ekspert za agrikulturo ter Frol R. Kozlov, Hruščova desna roka in eventualen Hruš-cov naslednik, če bi Hruščov ne bil odstavljen. Napredovanje Shelepina je bilo nekako predvideno, saj je bil predsednik državnega varnostnega komiteja (KGB) ter predsednik partijske in državne kontrolne komisije, ki je že prej kontrolirala vse življenje in vsakršno dejavnost v SZ. Vse bolj se tudi ugotavlja, da je Shelepin odigral zelo važno vlogo pri odstranitvi Hruščova. DJAKARTA: 27. novembra je nepredvideno prispel v Djakarto kitajski maršal Chen Yi, zunanji minister. Uradno poročilo o tem prihodu ni bilo objavljeno, predvidevajo pa, da bo Kitajec pomagal predvsem pri ugladitvi kitajsko-indone-zijskih odnosih, poleg tega pa bo indonezijcem lahko zgotovil kitajsko solidarnost in eventualno pomoč pri akciji "Crush Malaisya". Na Djakart-skem letališču je poleg visokih indonezijskih predstavnikov Kitajca pričakal tudi sovjetski veleposlanik v Djakarti g. Mihajlov. Po odhodu kitajskega zunanjega ministra iz Djakarte, je Kitajska podala izjavo, da se strinja in da bo tudi delala na tem, da propade "neokolo-nialistična" tvorba Malazija. LEOPOLD VILE : Zadnje dni novembra je započela akcija proti kongoaškim partizanom katero je nekoliko prej napovedal premier uradne kon-goške vlade, M. Chombe. Znano je, da so severovzhod, vključno metropolo Stanleyville, držali v rokah gverilci, vodeni po komunističnih agentih iz Moskve in predvsem iz Pekinga. Od tamkaj so gverilci dobivali tudi orožje ter kemična poživila (heroin), da so se omamljeni lahko tembolj posvetili orgijam nad belim prebivalstvom, zdravnikom, duhovnikom, redovnicami . . . Ko so kongoške čete, predvsem z naprošeno pomočjo belgijskih padalcev, započele napad na "ozemljepartizanov", so se razuzduni gverilci lo- tili moriti bele ljudi. Posilstva, klanje ter streljanje je terjalo na stotine žrtev. V času, ko je pisano poročilo, še akcija ni završena. Gverilci se še po nekod bore proti vladnim četam, medtem ko organizirani transporti odvažajo ogroženo prebivalstvo na varno. MOSKVA: Okrog 2.000 najetih študentov je v Moskvi napadlo ambasade ZDA, V. Britanije ter belgijsko ambasado v znak protesta in solidarnosti s kongoškimi partizani. Nahujskani demonstrant] e so razbili okna ambasad ter demolirali prostor uradov kongoskega predstavništva. WASHINGTON: Zednje mesece, odkar stopnjujejo človeške žrtve ameriških vojakov in svetovalcev v boju južnovietnamski gverilji, se je mnogo šušljalo o nameri ZDA, da bo izvedla vojaško akcijo proti oskrbovalnim in rekrutnim bazam v S. Vietnamu. Zadnje dni novembra pa je ameriški prezident Johnson podal izjavo, da do take ali podobne akcije ne bo prišlo, da pa bo zmaga nad gveriljo vseeno izbojevana. V isti izjavi je ameriški prezident tudi izrazil željo, naj bi se V. Britanija bolj vmešala v napore v J. Vietnamu ter namignil, da bi bila to nekakšna protiusluga za "trdno stališče ZDA", ki so pripravljene braniti Malezijo. ......COLOMBO: V najkrajšem času bodo v Cejlonu sklicane nepredvidene volitve, ker je vlada zaradi nezaupnice v parlamentu propadla. Dosedanji predsednik vlade, ki je dobil nezaupnico samo z razliko enega glasu, je bila ženska, ga. Banda-ranajke, edina ženska državni poglavar v svetu. KUALA LAMPUR: Iz malezijskih uradnih virov poročajo, da so v glavnem že likvidirane vse skupine indonezijskih plačanih saboter j ev in diver -zantov, ki operirajo na ozemlju Malezije. Pri zasliševanjih ujetih plačencev so Malezijske oblasti ugotovile, da se gre predvsem za znane gangster j e iz malezijskega podzemlja, kateri so po narodnosti Kitajci. Beirut: Kralja Sauda je zamenjal FeisaJ. Radio Mecca je 2. novembra sporočil, da je sklep o ostavi tvi bivšega kralja Sauda sprejel ministrski svet na svoji skupščini, kateri je hkratu proglasil kronskega princa Feisal A. Aziza, dosedenje-ga ministrskega predsednika za novega kralja. Novi kralj je brat odstavljenenega kralja Sauda. Havana: Dr. F. Castro je tukaj izjavil, da se morajo kubanski gospodarstveniki učiti od kapitalistov, zlasti ameriških, kako treba voditi boj proti vsakovrstnem razsipništvu v gospodarstvu. Komunisti, naj se vzglejujejo po kapitalistih! Kuala Lampur: Malezijski in britanski vojni letali so 2. novembra poleteli preko indonezijskega ozemlja, nad področji, kjer se urijo diver-zantje, ki naj bodo odvrženi na ozemlje Malezije. V svoji misiji sta letali odvrgli na tone propagandnih letakov, s katerimi pozivajo Indone-zijce, naj se ne vključujejo v Seokarnove avanturistične edinice, katerih naloga je diverzije na ozemlje Malezije. Na letakih je podpisan indonezijski višji oficir, Soetikno Tjitrosomartro, katerega so malezijske oblasti zajele. Letaki govore o brezsmiselnosti neupravičene in nevarne igre Seokarnovih interesov. Seokarno naj da svojim ljudem kruh, ne osvajanja tujih ozemelj — zaključuje letak. Saigon: Nek ameriški višji oficir v Bien Hoaju je podal izjavo, da so ameriška vojaška letališča v J. Vietnamu tako slabo zastražena, da jih lahko komunistični gverilci vsak čas napadejo in celo uničijo. Ta izjava je bila podana nekaj dni za tem, ko so komunisti z bombami in topovskimi izstrelki skoraj povsem učinili nekaj ameriških vojnih letal v matičnih hangarjih. Ameriške vojne oblasti v J. Vietnamu apelirajo na južnovietnamsko vojsko, naj v bodoče poostri kontrolo področij, kjer so nameščene ameriške letalske baze. VSAK ZAVEDEN SLOVENEC PODPIRA SLOVENSTVO ! S Jugoslavija - Avstralija - Jugoslavija Za najfinejšo vožnjo med Avstralijo in Jugoslavijo priporočamo najbolj poznani italijanski ladji ROMA IN SYDNEY za vse informacije obrnite se na G. Ivan GREGORICH FLOTTA LAURO LINE 35 William Street, MELBOURNE Tel. 61-2941. A.H. 842-1755 New York: 4. novembra so bile predsedniške volitve v ZDA. Z znatno zmago, nad dveh tretjin, je bil prvič v zadnjem stoletju volitev v ZDA izvoljen L. B. Johnson, ki je kandidiral na listi demokratov. Da so republikanci doživeli tako hud poraz, je brez dvoma krivda na predsedniškem kandidatu, senatorju Goldwaterju, kateri je smatran za desničarskega ekstremista. Njune biv-stvene razlike v predvolilnih geslih, ki so krožile med Američani, so: Johnson: delal bom na tem, da se ideje pokojnega prezidenta Kennedyja uveljavijo v ZDA in delal bom na tem, da se ohrani mir v svetu. Goldwater: nejasni cilji zunanje in notranje politike. ZANIMALO VAS BO AVTOMATSKA CENTRALA ZA INOZEMSTVO Francozi so izdelali avtomatsko telefonsko cen-1 tralo za inozemstvo. Kakor poročajo, delajo naj tem že tudi druge države. Prihodnje leto napoveduje avtomatsko povezavo med Anglijo in Nemčijo, kmalu za tem bodo | sledile ZDA preko umetnega satelita. Svet postaja majhen, le s prijateljem v sosedni| ulici tako dobiš zvezo! - * - Žepni televizor za barvno TV V ZDA so izdelali miniaturni žepni televizor; za barvno TV. Zaslon 15x10 cm, teža 120 gramov.) Število povoženih se bo zelo verjetno povečalo! ■ Gorenjki