glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva Leto XVIII Številka 12(626) Titovo Velenje, 25. marca 1982 Cena 8 din YU ISSN 0350 - 5561 Seja II. občinske kandidacijske konference v Titovem Velenju Določeni kandidati za najodgovornejše dolžnosti v občini V ponedeljek je bila v domu kulture v Titovem Velenju seja 11. obiinske kandidacijske konference, na kateri so sprejeli poro-čilo o opravljenih kandidacijskih aktivnostih med I. in II. sejo občinske kandidacijske konference ter določili kandidate za nosil-ce vodilnih in drugih dolžnosti v skupščini občine Velenje in skup-ščinah občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. SKUPŠĆINA OBČINE VELENJE Predsednik skupščine: Janez Basle Predsednik zbora združenega dela Alojz Saje Predsednik zbora krajevnih skupnosti: Franc Cevzar Predsednik družbenopolitičnega zbora: Alojz Kikec SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNO- STI Zdravstvena skupnost Predsednik skupščine: Janez Navodnik Predsednik zbora izvajalcev: Janez Poles Predsednik zbora uporabnikov: Črtomir Urbašek Telesna kultura Predsednik skupščine: Alojz Hudarin Predsednik zbora izvajalcev: Alojz Bole Predsednik zbora uporabnikov: Herman Arlič Pokojninsko-invalidsko zavarovanje Predsednik skupščine: Edo Centrih Kultura Predsednik skupščine: Emil Hartner Predsednik zbora izvajalcev: Zdravko Zupančič Predsednik zbora uporabnikov: Alojz Filipančič Socialno varstvo Predsednik skupščine: Slobodan Petrovič Otroško varstvo Predsednica skupščine: Herma Groznik Predsednica zbora izvajalcev: Fanika Smonkar Predsednik zbora uponbnikov: Miro Trampuš Zaposlovanje Predsednik skupščine: Janko Guček Izobraievanje Predsednik skupščine: Janez Zore Predsednica zbora izvajalcev: Hermina Rudolf Predsednik zbora uporabnikov: Jože Rovšnik Raziskovanje Predsednik skupščine: Venčeslav Svoljšak Stanovanjska skupnost Predsednik skupščine: Edo Uranjek Predsednik zbora izvajalcev: Pavel Šifer Predsednik zbora uporabnikov: Roman Jurič Socialno skrbstvo Predsednik skupščine: Franc Lesnik Predsednica zbora izvajalcev: Marjana Čelofiga Predsednica zbora uporabnikov: Danijela Lipovšek Na II. seji občinske kandidacijske konference so določili tudi seznam kandidatov za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ. V ožjem predlogu evidentiranih možnih kandidatov je bil tudi Bojan Škarja, rudarski inženir. Vse kandidacijske konference v občini Velenje so predlog podprle, občinska kandidacijska konferenca pa je na ponedeljkovi seji določila Bojana škarjo za kandidata za deleeata v zveznem zboru skupščine SFRJ. I Šaleška dolina Predkongresne aktivnosti Obravnavo gradiva za 9. kon-gres zveze komunistov Slovenije bodo v občini Velenje združili z razpravo o programski in akcij-ski usmeritvi občinske organiza-cije ZKS, sprejete na zadnji pro-gramsko volilni konferenci. Podrobneje se bodo za aktivnosti dogovorili na seminarju za se-kretarje osnovnih organizacij ZK iz Šaleške doline, ki ga bo prihodnjo sredo pripravil komite OK ZKS Velenje. V predkongresnih aktivnostih bodo, kot je bilo sklenjeno na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS, namenili pose-bno pozornost obravnavi uvo-dnega dela resolucije za 9. kon-gres zveze komunistov Sloveni-je, v katerem so nanizani tudi bistveni vzroki za težave, s ka-terimi se srefujemo. Sicer bodo dali v osnovnih organizacijah ZK poseben poudarek nalogam, ki zadevajo njihovo okolje. Kon-gresne dokumente bodo obra-vnavali v manjših okoljih na zborih komunistov, na katere bodo povabili člane vodstev dru- Šalcški dolini, kot načrtujejo, pripravili 6 akcijskih konferenc oziroma zborov komunistov. Komunisti Gorenja bodo na ak-cijski konferenci spregovorili o nadaljnjem uveljavljanju sestav- 9. KONGRES ZKS £ gih družbenopolitičnih organiza-cij in samoupravnih organov. Zvrstilo pa se bo tudi več sku-pnih sestankov osnovnih orga-nizacij ZK. AKCIJSKE KONFERENCE 1N ZBORI KOMUNISTOV Pred 9. kongresom zveze komunistov Slovenije bodo v Ijene organizacije združenega dela, s posebnim poudarkom na skupne naloge kot ene od osnov nadaljnje izgradnje sozda. V ok-viru energetskega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje bodo ocenili doseženo stopnjo samoupravnih dru-žbenoekonomskih odnosov. Komunisti pedagoškega Rudarskega šolskega Velenje bodo na zboru navali neenotnost stališč v zvezi z organiziranostjo pedagoškega dela. Vsebinsko uveljavljanje celodnevne osnovne šole bo ena od razprav, ki se bo zvrstila v Šaleški dolini predvidoma do 9. kongresa zveze komunistov Slo-venije. Komunisti — delavci v zdravstvu bodo na zboru spre-govorili o samoupravni preobra-zbi zdravstva. O problematiki v gradbenKtvu ter o povezovanju v gradbeno-komunalni dejavnosti pa bodo spregovorili komunisti, zaposleni v teh dejavnostih. Rudnik lignita Velenje 28.000 ton lignita več . Marca so velenjski rudarji, vključno s torkom, 23. marcem, nakopali 370.800 ton lignita oziro-ma 19.179 ton na dan. Sicer znaša letošnja proizvodnja 1,189.800 ton, se pravi, da so v poprečju pridobili dnevno 18.118 ton pre-moga. Letošnji poprečni dnevni iz-kop je najvišji doslej. Dosežena letna proizvodnja je za 28.000 ton višja od osnovnega letnega delovnega načrta, dodati pa velja, da so velenjski rudarji doslej opravili tudi 4 delavnike in 2 tretjini več, kot je bilo najprej predvideno. Prva seja V torek se je sešel na svojo prvo sejo novoizvoljeni 11 članski komite občinske konference ZKS Velenje. Sprejel je dopolnjene programske usmeritve občinske organizacije ZKS Velenje ter oblikoval predlog o predkongres-nih razpravah in aktivnostih komunistov v Šaleški dolini. Pomlad je tu! Mnogi imajo ta letni čas, ko se pri-čne prebujati narava, najrajši. Kmetje in vrtičkarji pa imajo polne roke dela. Obrezati je potrebno sadno drevje, vinsko trto, tako da bo kar najbolje obrodilo. Sonce greje vedno topleje, dela pa je po-trebno končati predno začne drevje brsteti. 0KZSMS Priprave m volilno konferenco Naosnovi sklepa 8. redne seje predsedstva OK ZSMS Velenje se v osnovnih organizacijah mladine v občini pričenjajo vsebinske, organizacijske in ka-drovske priprave na volilno konferenco OK ZSMS Velenje. ki bo predvidoma konec meseca aprila. Na tej konferenci bodo izvoljeni predsednik. podpred-sednik in člani predsedstva. predsedniki komisij in centrov terčlani komisij. Istočasno bodo evidentirani tudi kandidati za XI. kongres ZSMS. Skladno s kadrovskimi in vsebinskimi pripravami na konferenco OK ZSMS Velenje bo potrebno v osnovnih organi-zacijah. kjer to narekujejo po-trebe izvesti kadrovske zame-njaveoziromadopolniti vodstva osnovnih organizacij. Na se-stankih osnovnih organizacij pa •riorajo mladispiegovoriti tudi o osnutkih dokumentov za XI. kongres ZSMS ter pri tem oce-niti učinkovitost mladinske or-ganizacije pri razreševanju za-stavljenih nalog. Občinski svet ZSS Velenje Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Titovo Velenje se je z gradnjo iz prostorskih elementov DOM 101 dobro uveljavilo ši-rom po domovini. Doslej so gradili predvsem vrtce in poslovne objekte, letos pa so pričeli tudi z gradnjo šole v Sunji pri Sisku. Šolo, katera bo imela kar 3669 kvadratnih metrov uporabnih površin, bodo zgradili v desetih mesecih. 0 pripravah na sejo skupščine Člani občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije Velenje so na 17. reeni seji spregovorili o pripra-vah na skupščino občinske organizacije zveze sindikatov in sprejeli sklep o njenem sklicu. V nadaljevanju seje so obravnavali še predloge za nosilce najodogo-vornejših funkcij v republiškem TG0 Gorenje Kolektivni dopust Zaradi pomanjkanja pločevine je od 22. marca naprej na kolektivnem dopustu okrog 6.000 delavcev, zaposlenih v proizvod-njih tozdih in delovni skupnosti skupnih služb tovarne gospodinj-" ske opreme Gorenje v Titovem Velenju. Kolektivni dopust bo tra-jal do 26. marca. Na kolektivnem dopustu je tudi del zaposlenih "v tozdu Promet organizacije združenega dela Gorenje Promet Servis. , svetu zveze sindikatov, sprejeli finančni načrt občinskega sveta za leto 1982 ter spregovorili še o nekaterih drugih aktualnih nalo-gah. Seja skupščine občinske orga'-nizacije zveze sindikatov bo 16. V skladu s sklepom občinskega sveta o poteku priprav na sejo skupščine občinske organizacije zveze sin-dikatov je dal občinski svet osnov-nim organizacijam v razpravo predlog kandidacijske liste za nove člane svet. Na podlagi evidentira-nja v osnovnih organizacijah in ugotovitev o dosedanjem delu ter dejavnosti sveta je predlog pripra-vil odbor za organizacijsko kadrovsko vprašanja pri svetu. Predlog kandidatne liste je nato obravnaval tudi občinski svet na zadnji seji in ga v celoti potrdil. Od 55 delegatov jih je 81,9 % čla-nov ZK, 27 % žensk, 9,9, % mla-dih, 46,3 % delavcev iz neposred-ne proizvodnje, in prav tako 46,3 % članov, ki so bili že doslej člani občinskega sveta, s čimer naj bi bila zagotovljena kontinuiteta dela. Poleg tega so osvnovni orga-nizacijam poslali tudi predlog evidentiranih kandidatov za najdogovornejše funkcije v občin-ske svetu, katerega je obravnaval tudi koordinacijski odbor za ka-drovska vprašanja OK SZDL Velenje in ga tudi podprl. Za pred-sednika občinskega sveta je pred-lagan Franc Trebše, za podpred-sednika Peter Krapež, za sekretar-ja sveta pa Janez Pukl. Vsi trije so že doslej opravljali to funkcijo. 2 l\5l Od četrtka do četrtka Števi/ka 12 (626) - 25. marca 1982 Informacija SDK o poslovanju organizacij združenega dela s področja gospodarstva v letu 1981 Zveza pionirjev Gospodarjenje v občinah Velenje in Mozirje Služba družbenega knjigovodstva — podružnka Titovo Veienje je pripraviia in-formaciji o posiovaigu organizacij zdruienega dela s področja gopodarstva v ob-činah Velenje in Mozirje v ietu 1981. Zizgubo 12 tozdov Za finančne rezultate poslovanja gospodarstva občine Velenje v letu 1981 bi lahko ugotovili, da so, upoštevaje razmere, v katerih so bili doseženi, pri-čakovani. Celotni dohodek se je povečal za 30 porabljena sredstva za 33 %, doseženi dohodek pa za 22 %. Iz tega izhaja, da se je zmanjšala gospodarnost poslovanja. Na dokaj zmerno rast dohodka, ki ga je pogojevala med dru-gim rast cen, so vplivale tudi zaloge končnih izdelkov in blaga (te so se v le-tu dni povečale za 51 %) in neplačani prihodki, ki so za 78 % viSji, kot so bili leto poprej. prisotni v letu 1980, so se v še izrazitejši obliki nadaljevali tudi v letu 1981, pri čemer so prednjačili slaba oskrbljenost z reprodukcijskimi materiali (posebej domačimi), pomanjkanje deviznih sred-stev za uvoz reprodukcijskih materi-alov. izvozna usmerjenost, neskladje ter velike obremenitve na račun obresti. Navedeni pogoji gospodarjenja so naj-bolj vplivali na to, da je TGO Gorenje uresničila letni načrt obsega poslovanja le z 82 %, kar je tudi največji vzrok, da ni bil dosežen načrtovani dohodek. Obseg proizvodnje je v lanskem letu drugih virov. Za osebne dohodke je bilo namenjeno 34 % več kot leta 1980. Poprečni čisti osebni dohodek v gospo-darstvu občine Velenje je znažal 12.317 din na delavca, kar predstavlja 31,6 % povečanje v primerjavi z letom 1980. Za delitev dohodka je mogoče reči, da se pozitivne težnje nadaljujejo, se pravi, da je še naprej v ospredju skrb za akumulacijo in rezerve. Sredstva za reprodukcijo, ki jih sestavljajo sredstva akumulacije in amortizacije po predpisanih stopnjah, so se povečala za 35,6. Kljub spremem-bam v strukturi pa je mogoče še vedno ugotavljati, da predstavljajo sredstva akumulacije le 29 % sredstev za reprodukcijo. Prav podatki o višini OBĆINA VELENJE Celotni prihodek Porabljena sredstva Amortizacija Dohodek Izguba Čisti dohodek Osebni dohodki Akumulacija 1980 35.297.658 28.612.682 1.153.110 6.684.977 224.537 4.233.813 3.517.807 489.094 V 000 din 1981 Indeks 45.975.045 130 38.123.068 133 1.580.496 137 8.141.250 122 1.029.576 459 5.079.916 120 4.372.562 124 645.932 132 Izvoz večji za 56,4 % Prihodki, doseženi s prodajo na domačem trgu, so se povečali za 38 % in predstavljajo 60 % celctnega prihod-ka gospodarstva občine Velenje, isto-časno pa so za 3 strukturne točke pove-čali svojo udeležbo v strukturi prido-bivanja celotnega prihodka. Med porabljenimi sredstvi, ki so porastla za 33 %, zavzemajo največji delež porabljene surovine in material (kar 36 %), katerih stroški so porastli za 19,5 %. Nadpoprečno so porastli stroški porabljene energije, tudi kot posledica spremenjenega financira-njadela razširjene reprodukcije v elek-tro gospodarstvu skozi ceno električne energije. Najhitrejša rast aonodka je zabeleže-na v kmetijstvu (74 %) in gozdarstvu (49 %), čeprav skupaj dosegata le slab odstotek doseženega dohodka gospodarstva občine. Industrija in rudarstvo beležita 16 % porast dohod-ka, predvsem zaradi relativno nizke ra-sti celotnega prihodka (26 %). Tudi v letu 1981 je gospodarstvo ob-čine Velenje razporedilo več dohodka, kot pa ga je ustvarilo in tako „prispe-valo" svoj delež k inflaciji, kar velja zlasti za tisti del gospodarstva, ki je lanskoletno poslovanje zaključilo z iz-gubo. 12 temeljnih organizacij zdru-ženega dela s 4.765 zaposlenimi, kar predstavlja 22 % vseh z zaposlenih v gospodarstvu občine Velenje, je doseglo V letu 1981 skupaj 1,029.576.000 dinar-jev izgube, kar je 359 % več, kot je znašala izguba gospodarstva občine Velenje ob koncu leta 1980. Dejstvo je, da je kar 98,2 % izgube nepokrite, med temeljnimi organizacija-mi združenega dela, ki izkazujejo izgu-bo, pa je več takšnih, ki ob zanje normalnih gospodarskih razmerah ne bi izkazovale izgube. Očitno je, da gospodarstvo velenjske občine nazaduje in da se nekatere organizacijđ združene-ga dela še niso izkopale iz težav. To še posebej velja za TGO Gorenje, ki je „ustvarila" kar 97,4 % vseh izgub v občini. Zaostreni pogoji gospodarjenja, najbolj omejevala devizna situacija. Ob 90 odstotni izvozni usmerienosti na konvertibilna tržišča TGO Gorenje de-vizni režim (65 % pravic od prilivov) ni omogo£al normalno izkoriščanie ob-stoječih zmogljivosti. Drugi vzrok za izgube v TGO Gorenje predstavljajo temeljne organizacije združenega dela, med cenami reprodukcijskih materialov in končnih izdelkov, velika zadolženost ki večji del svojih izdelkov prodajo na tuje. Tretji in najVečji vzrok za izgubo, izkazano v letu 1981, pa je pokrivanje izgub tovarne Gorenje Koerting Elek-tronic. Sanacijski program, katerega sestavni del je tudi sanacija izgube v tovarni Gorenje Koerting Elektronic, naj bi izboljšal gospodarjenje v TGO Gorenie. V precejšnjih težavah je tozd Tovarna usnja Šoštanj, ki je izkazala ob koncu leta 1981 nekaj nad 12,5 milijona din izgube. Glavni vzrok za to je bila nizka proizvodnja zaradi pomanjkanja suro-vin skozi vse leto, posebej 5e novembra in decembra.,Med tozdi, ki so poslovno leto 1981 zaključili z izgubo, pa je tudi tozd Turizem in rekreacija TGP Paka. Izguba 14,2 milijona dinarjev je za 229 % večja od tiste, ki jo je izkazoval v letu 1980. Glavni vzroki izgube so izključno sezonsko poslovanje pozimi, razdrobljenost gostinsko turistične ponudbe, neuveljavljen sistem združe-vanja sredstev, nedograjenost RTC Golte in nenačrtovana investicijska vzdrževalna dela. Kar zadeva delitev razporejenega dohodka je bilo lani za skupne potrebe namenjeno kar 152 % več dohodka kot leta 1980, kar je posledica obračunskih sprememb, saj se je lani prispevek za zdravstvo obračunaval v breme dohod-ka, v letu 1980 pa v breme osebnih dohodkov. Obveznosti iz dohodka za delovne skupnosti so se povečale za 22 %, za prav toliko pa so porastle tudi obresti za posojila. Amortizacija nad predpisano stopnjo je bila večja za 6,6 %, del čistega dohodka za razširitev in izboljšanje materialne osnove dela za 31,8 %, rezerve pa za 48,5 %. Skupna poraba delavcev je bila višja le za 18,4 %, pri čemer pa ne gre pozabiti, • da so lani krili izdatke za prehrano iz Organizacije združenega dela s področja občine Mozirje so lani dosegle 54,2 % več celotnega prihodka kot v letu 1980. Porast celotnega dohodka pa je bil, upoštevaje 42,5% porast cen indu-strijskih izdelkov proizvajalcev, 45,1% porast cen na drobno ter 42,6% porast življenjskih stroškov, v večji meri pogo-jen z dvigom cen. Sicer so organizacije združenega dela dosegle 3,7 % več ce-lotnega prihodka, kot so ga načrtovale. Po področjih pa je bil porast celotnega prihodka dokaj različen. Največjo rast je dosegla trgovina, kjer se je povečal za 58,9 %, najnižjo pa gostinstvo in turi-zem, in sicer le za 25,5 %. Za realizacijo celotnega prihodka so porabile organizacije združenega dela 59,8 % več sredstev kot leta 1980. Nata-ko visok porast porabljenih sredstev je v večji meri vplival kar 90,4% porast proiz-vodnih storitev, ki so bile v porabljenih sredstvih udeležene z 11,4% strukturni-mi deleži, ter 69,7% porast nabavne vrednosti prodanega blaga z 22,2% strukturno udeležbo. Porabljene surovi-ne in material z največjo strukturno ude-ležbo, s kar 54,5% deležem porabljenih sredstev, pa so porastle za 56,3 %. Ker so se povečala porabljena sred-stva za 5,6 % več kot celotni prihodek, se je v primerjavi z letom 1980 zmanjšala ekonomičnost poslovanja organizacij združenega dela za 3 % in je znašala lani 132,6 %. Po kritju vseh poslovnih stroškov ter amortizacije po predpisanih minimalnih OBČINA MOZIRJE Celotni prihodek Porabljena sredstva Amortizacija Dohodek Izguba Čisti dohodek Osebni dohodki Akumulacija V 000 din 1980 1981 Indeks 3.274.158 5.049.127 154 2.383.051 3.807.310 160 85.235 118.837 139 891.107 1.241.817 139 539 25.680 4.761 601.080 761.476 127 421.471 545.546 129 140.553 222.160 158 stopnjah je ostalo organizacijam združe-nega dela 39,4 % več dohodka kot pred letom dni. V strukturi razporeditve do-hodka, v primerjavi z letom 1980, ni bilo bistvenejših sprememb. Po kritju vseh obveznosti iz dohodka je ostalo organi-zacijam združenega dela 26,7 % več či-stega dohodka kot v letu 1980. V razde-litvi čistega dohodka pa je opaziti spre-membe v korist krepitve rezervnih sred- leta 1980. Poprečni mesečni osebni do-hodek na zaposlenega v gospodarstvu je znašal 10.125 din in se je povečal v letu dni za 32,5 %. Zaposlovalo pa jegospo-darstvo mozirske občine lani 3.370 de-lavcev ali 6,6 % več kot leta 1980. Stevi-lo zaposlenih se je zmanjšalo v gozdarst-vu, gostinstvu in turizmu, za 34 % pa se je povečalo v stavbno komunalni dejav-nosti. V velenjski občini ustanavljamo Skupnost za cene S sprejemom republiškega zako-na o cestah smo se v Sloveniji odločili, da bomo tudi naloge s področja gospodarjenja, vzdrže-vanja in varstva regionalnih cest prenesli z republike na občine. Zakon o cestah dopušča, da se lahko uporabniki in izvajalci več občin sporazumejo, da se ustanovi skupnost za ceste za območje več občin. Za takšno obliko organizi-ranosti so se navduševali tudi v velenjski občini, vendar pa so se v sosednjih občinah odločili za ustanovitev lastnih skupnosti. Tako je morala tudi naša občina pristopiti k organiziranju lastne skupnosti za ceste. Iniciativni odboi; ki ga je ime-noval izvršni svet skupščine občine Velenje, vodi pa ga Božidarka Kortnik, je sprejel akcijski pro-gram za ustanovitev skupnosti za ceste občine Velenje. Skupnost naj bi bila ustanovljena do 30. ju-niia. SoČasno pa naj bi bile prenešene pravice in obveznosti, ki so doslej v pristojnosti komunalne skupnosti, na novo skupnost. Ko-nec seitembra, ko mora biti ustanovljena skupnost za ceste Slovenije, pa naj bi bile na občins-ke skupnosti prenešene še obve-znosti, s področja regionalnih cest. In katere so glavne naloge občinskih skupnosti za ceste? Ugotavljajo in usklajujejo skupne naloge, potrebe in interese glede lokalnih in regionalnih cest. Sprejemajo planske naloge, s katerimi določajo politiko in cilje družbenega razvoja na področju občine. Sporazumevajo se o sa-maupravnem združe.vanju sredstev za vzdrževanje, varstvo in rekonstrukcijo regionalnih in lokalnih cest. Z drugimi občinski-mi skupnostmi za ceste in z drugi-mi samoupravnimi interesnimi skupnostmi razrešujejo vprašanja, ki so pomembna za enotnost cest-ne mreže Slovenije. Določajo normative in standarde za obseg in kvaliteto vzdrževanja regionalnih in lokalnih cest. Določajo tudi cene storitev, višino povračil za čezmerno uporabo cest in podob-no. M. Z. Sprejem Kurirčkove pošte akumulacije so nadvse pomembni za celovito podobo poslovanja gospodar-stva, saj povedo, koliko lahko gospodarstvo daje neposredno iz lastnih virov za širitev in izboljšavo naprav. Zbrani podatki, med drugim, tudi kažejo, da se je zaposlovanje umirilo. Ob koncu leta 1981 je gospodarstvo ob-čine Velenje zaposlovalo 21.790 delav-cev. ali 0,6 % več kot leta 1980 Organizacije združenega dela iz obči-ne Velenje so lani izvozile za 3,453,125.000 dinarjev izdelkov ali 26,5 % več kot leta 1980. TGO Gorenje je v celotnem izvozu udeleženo kar s 96 %. Uvoz se je v primerjavi z letom 1980 povečal le za 2,7 % tako, da se je pokritje uvoza z izvozom povečalo za 23 % in je lani znašalo 153 %. stev organizacij združenega dela ter zmanjšanje osebne in skupne porabe v organizacijah združenega dela. Navkljub 29,5% povečanju mase za osebne dohodke se je delež le-te v razdeljenem dohodku zmanjšal za 4,3% strukturne deleže razdeljenega dohodka. Rezerve so porasle kar za 115,2 %, strukturni de-lež rezerv pa od 2,2 na 3,3. V letu 1981 je poslovala v občini Mo-zirje z izgubo le temeljna organizacija združenega dela Iverna Lesne industrije Gorenje GlinNazarje. Glavni vzrokiizgu-be so izpad proizvodnje zaradi pogostih okvar strojnega parka, pomanjkanja re-produkcijskih materialov, predvsem raz-nih vrst lepil, razlike v ceni med repro-dukcijskimi materiali in končnimi izdelki itd. Tozd Iverna je lani zaposlovala 31,5 % več delavcev kot pred letom dni, poprečni mesečni osebni dohodek na za-poslenega pa je znašal 9.456 din in je bil za 669 din nižji, kot je znašal poprečni osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu občine Mozirje. Gospodarstvo občine Mozirje je lani povečalo izvoz za 56,4 % v primerjavi z letom 1980, izvoz pa le za 11,3 % tako, dajebilo doseženo 190,1% pokritjeuvo-za z izvozom. Sicer so organizacije zdru-ženega dela za 4,3 % presegle načrtova-ni izvoz, uvoz pa je za 24,3 % zaostajal za načrti. Organizacije združenega dela občine Mozirje so lani namenile za osebne do-hodke 29,5 % več čistega dohodka kot Kurirčkova pošta je ena izmed akcij obujanja in ohranjanja tradi-cij narodno osvobodilne vojne, saj pionirji na ta način spoznavajo dogodke iz narodno osvobodilne vojne. V tem času pripravljajo razne mitinge, se pogovarjajo z borci, obiskujejo partizanske družine, grobove padlih borcev, spominska obeležja. Tako pionirji na pristen način doživljajo nekaj tistega, kar so udeleženci narodno osvobodilnega boja. Za pionirje je ta akcija izredno zanimiva in privlačna, saj obujajo spomin na partizanske kurirje, ki so bili stari toliko kot so danes pionirji. Ta ponedeljek, 22. marca je krenila kurirčkova pošta iz petih slovenskih krajev. Tokrat so jo slovenski pionirji ponesli na pot že dvajsetič. Naj ob tem povemo še, da odslej to ne bo le akcija sloven-skih pionirjev, ampak pričenjajo letos z njo vsi jugoslovanski pionirji. Koroška proga v katero so vklju-čeni tudi Velenjčani, se je pričela v Radljah ob Dravi. Pionirji naše občine jo bodo od slovenjgraških pionirjev prejeli v petek 9. aprila ob 10. uri pri grobu kurirja Blagotinška v Paki. Nato je bodo prenašali po skrivnih partizanskih poteh naše občine vse do ponedelj-ka 19. aprila, ko jo bodo na Gneču predali mozirskim pionirjem. Priprave na prenos kurirčkove torbice po velenjski občini so že v teku. V letošnjem letu, ko praznu-je zveza pionirjev Jugoslavije, štiridesetletnico delovanja, pouaarja koordmatonca za deho z pionirskimi organizacijami pri ob-činski zvezi društev prijatelljev mladine Ivana Filipančič, želiimo tudi kurirčkovo torbico obogatiiti s številnimi akcijami. K sodelovamju bodo letos pritegnili borce, mlaidi-no, zveze rezervnih vojaških staire-šin, občinski štab TO, občinsko konferenco SZDL, tabornilke, planince, radio klub, komiteje za splošni Ijudski odpor v KS, foito-klub in člane narodne zaščite. C'la-ni združenj borcev bodo spremljjali pionirje na njihovi poti, poskrtoeli za njihovo varnost, s pionirji se bodo pogovarjali o časih narodino osvobodilne vojne. Kurirje bo-što mimo zased, ki jih bodo priip-ravili člani občinskega štaoa TO. Osrednja prireditev ob kurirčkovi pošti bo v velenjski občini 112. aprila ob 17. uri na Titovem trgui v Titovem Velenju. Večje priredit've pa bodo še v Paki ob sprejetmu kurirčkove torbice od slovenjgrra-ških pionirjev, na Graški gori, pri Žlebnikovi domačiji, v Šoštanju ma Trgu svobode ter na Gneču, cob predaji torbice pionirjem iz občime Mozirje. M.2Z. 00 ZSMSŠmartnoob Paki Z delom niso zadovoljni Mladi v Šmartnem ob Paki so vse bolj prisotni v življenju in delu krajevne skupnosti. V osnovno mladinsko or-ganizacijo je vključenih okrog 170 mla-dih. Prizadevna pa je le peščica. S svojim delom v preteklem letu niso in ne morejo biti zadovoljni, saj je osta- 10 nekaj načrtovanih nalog neuresniče-nih. Organizirali so le eno enodnevno delovno akcijo na Golteh in dve očišče-valni v krajevni skupnosti, v kateri so sodelovali vsi vaški odbori, družbe-nopolitične organizacije in društva v kraju. Za svoje člane so pripravili kuharski tečaj, ki pa so ga morali zaradi nedela nekaterih predčasno končati. ,,V lanskem letu bllo naše delo usmerjeno predvsem na kulturno in športno pod-ročje. Po svojih močeh smo pomagali pri organizaciji raznih proslav in prire-ditev, sami pa smo pripravili kuiturni program za dan republik in ob dnevu mladosti. Uspešni smo bili tudi na lan-ski Naši besedi," je povedal prejšnji predsednik osnovne organizacije ZSMS Zdravko Vreš. Sportno udejstvovanje mladih v Smartnem je zelo razgibano, saj prav tej dejavnosti posvečajo precej pozornosti. Tako so v lanskem letu pripravili že tradicionalno letno ligo v malem nogometu, ki se je je udeležilo 11 ekip s približno 120 igralci. Sodelo-vali pa so tudi v ostalih tekmovanjih v naši občini. Toda to še ni vse. Izdali so tudi literarno glasilo osnovne organiza-cije MI, v katerem niso zapisali le svojega dela, ampak tudi literarne prispevke svojih članov. Mladi v Smartnem ob Paki so pri ocenjevanju svojega dela precej kritični in samozavestni. „Premalo smo v preteklem letu naredili na idejnopoli-tičnem delu in družabnem življenju vseh mladih. Nujno bomo morali v priho-dnje storiti na tem področju kaj več, če želimo biti ob koncu leta uspešnejši," je povedal Zdravko Vreš. Težav, takšnih ali drugačni^ „,. manjka nikjer. Z njimi so se srečevali pri svojem delu tudi šmarški mladinci. Največja med njimi je bilo mentorstvo. Večkrat so temu vprašanju namenili precej besed na svojih sestankih, pa tudi na sejah krajevne konference SZDL. Vendar do zaključkov, ki bi izboljšali njihovo delo niso prišli. Precej preglavic jim povzroča članstvo. Čeprav sodijo med dokai velike mladinske organizaci- je v občini Velenje, se vsi ne vključujeejo najbolje pri uresničevanju nalog. IRes je, da veliko članov študira v Titoveem Velenju, Celju in Ljubljani, toda to i ne more biti zadostno opravičilo za neddito. Še vedno, kljub nenehnim prizadevva-njem, ni zaživelo najbolje sodelovanjee z ostalimi organizacijami in društvi v krra-ju, čeprav njihovi mladinci sestavljaijo marsikje večino članstva. Največ jih je prizadevnih v telovadnem društvu Paar-tizan, v gasilskem in prosvetnem druSJt-vu, pri folklori in še kje. Toda, vse lei ni tako črno, kot se sliši na prvi pogieed. Da se stanje izboljšuje tudi na teem področju pove že podatek, da so krepkko sodelovali pri pripravah na volitvve. Evidentiranih je bilo 72 njihovih ttla-nov, kar 20 pa jih je bilo tudi izvoljije-nih. In kakšen delovni program so si člaani osnovne organizacije ZSMS Smartno oob Paki zadali v tem letu? Precej obširren in pester. Na letni volilno programslski konferenci so sklenili, da bodo kar naaj-več pozornosti namenili družbenopobli-tičnemu delu, kulturi in športu. Sevedda ne bodo zanemarjali še ostalih dejavnoo-sti mladih v Smartnem ob Paki. PCri sestavi delovnega programa jim je biliio vseskozi vodilo priprave na XI. kongrres ZSMS, ki bo v mesecu oktobru. Z uresničevanjem zastavljenih akcij sso mladi pričeli takoj. Končno so dobiiili mentorja, ki bo vodil in usmerjal njihoo-vo delo. V tem mesecu načrtujejijo predavanje o Indiji, ki ga bo voddil študent ekonomske fakultete i iz Ljubljane, doma iz Indije. Za dan mlala-dosti in prvi maj bodo pripravili krajijši kulturni program. V poletnih meseciKh načrtujejo štiridnevno delovno akcijoo, izlet v neznano ter tradicionalno letimo ligo," je povedal sedanji predsednilik mladinske organizacije Mitja Bric. V delovni program za to leto pa aso zapisali še organiziranje raznih tečajevv, kot so kuharski, foto, plesni ter klubskke večere. Poleg svojih nalog pa boddo izpolnjevali še naloge občinske konfce-rence ZSMS. Nekaj skrbi bodo namenilili članstvu. ,,V tem letu bomo š<£e prizadevnejši pri opravljanju nalog kra-a-jevne skupnosti, poglobili bomo sodeloo-vanje z vsemi družbenopolitičnimi orgaa-nizacijami in društvi v kraju ter osnovv-nima orgarii/acijama ZSMS tozda Vinoio in osnovne šole bratov Letonje," ieie dejal Mitja Bric. f pp »NAŠ CAS« glasilo SZDL izdaja Center za informacije, propagando in založništvo Velenje p. o. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAS ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965: do 1. januaija 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »ŠALE-ŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973 naprej, UREDNIŠTVO: Marijan Lipov-šek (direktor in glavni urednik), Stane. Vovk (Odgovorai urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Uredništvo in uprava. Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 850-087 in 850-316 in 850-317. Brzojavni naslov: Informa-tivni center Velenje. Cena posameznega izvoda je'7 dinaijev. letna naročnina pa 300 dinaijev (za tujino 600 dinarjev). Ziro račun pri SDK. podružnica Velenje. številka 52800-603-38482. Grafična priprava. tisk in odpre-ma: ČGP Večer. Manbor. Nenaročenih rokopisov in foto-grafij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršne-ga sveta Skupščine SR Slovenije. številka 421-1/72 z dne. 8. februaija 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. \ Števi/ka 12 (626) - 25. marca 1982 Vsredišču pozornosti |\S 3 Aktiv komunistov - delavcevt neposrednih proizvajalcev Okrepiti vpliv delavcev - neposrednih proizvajalcev Velenjski aktiv komunistov — delavcev neposrednih proizvajal-cev je na dosedanjih sestankih spregovoril o vrsti vprašanj, ki zanimajo komuniste delavce. V ospredju je bil še posebej vpliv delavcev — neposrednih proi-zvajalcev na razporejanje do-hodka, pa še vedno prisoten hierarhičen in podcenjujoč od-nos nadrejenih do podrcjenih ter še zmeraj prevladujoče fo-rumsko delo organizacij zveze sindikatov in drugih družbeno-političnih organizacij v združe-nem delu, ki ne najdeio naju-činkovitejših oblik in. vsebine dela. Nadalje je bilo v sredi-šču zanimanja komunistov — delavcev uveljavljanje delegat-skih razmerij, dohodkovni od-nosi med temeljnimi organiza-cijami združenega dela, organi-zaciiami združenega dela ter med temeljnimi organizacijami združenega dela in delovnimi skupnostmi skupnih služb ter reševanje socialnih vprašanj, ki jih ne pogojuje nedelo ali slabo delo, pač pa sorazmerno nizki osebni dohodki v posameznih okoljih. Ob tem so komunisti, med drugim, tudi opozorili, da ne prihajajo na dnevne rede sestankov osnovnih organizacij zveze komunistov vsa tista vpra-šanja, ki v posameznem ob-dobiu najbolj zanimajo komu-niste, sicer pa da vpiiv komu-nistov še vedno ni tak, kot bi bilo pričakovati in želeti. Kljub napredku, doseženem v zadnjem obdobju, delo aktiva še ni v celoti zaživeio tako, kot bi si vsi skupaj želeli, ugotavlja niegov sekretar Miro Lešnik. Temu botruje, med drugim, tudi ne najboliša udeležba na sesta-nkih ter še vedno prisoten dvom komunistov — delavcev v mož-nost, da bi z aktivnostmi v okviru aktiva oziroma s spodbu-dami aktiva pospešili razrešitev posameznih žgočih vprašanj. Pričakovati je, da bodo novo-izvoljeni delegati odgovorneje uresničevali svoie delo ter z aktivnim in ustvarialnim delom pripomogli, da bodo prihajala na dnevne rede sestankov aktiva komunistov — delavcev resnično vsa tista vprašanja, ki zanimajo delavce. Tako bodo lahko tudi ocene posameznih dogodkov in pojavov pristnejše in celovitejše. Gotovo ie, da bi bila pomeb-na spodbuda za delo aktiva komunistov — delavcev nepo-srednih proizvajalcev odprava zgolj načelnih in neutemeljenih pripomb na predloge delavcev in nasploh večja dojemljivost v vseh institucijah našega poli-tičnega sistema za pobude dela-vcev iz neposredne proizvodnje. Nasploh pa bi kazalo, posebei tudi v pripravah na kongrese zveze komunistov, oceniti, v kolikšni meri zveza komunistov in njeni člani uresničujejo avant-gardno vlogo. Tudi na ta način bi, po mnenju mnogih, vzbudili večje zanimanje za delo aktiva komunistov — delavcev in zago-tovili, da bi prihajala na dnevne rede sej resnično vsa tista vpra-šanja iz posameznih samo-upravnih okolij, ki zanimajo de-lavce. V svoiem prihodniem delu bo aktiv komunistov delavcev — neposrednih proizvajalcev na-menial posebno pozornost kre-pitvi avantgardne vloge zveze komunistov, se pravi, da bi zagotovil, da bi bili komunisti resnično prisotni povsod tam, kjer se biie boi za krepitev samoupravljanja in za nove od-nose. Večio pozornost kot do- slej bodo namenjali idejnopoli-tičnemu ločevanju, sicer pa bi morali biti prav komunisti — delavci prvi pobudniki za akti-vnosti za večanie produktivnosti dela, saj zadnje ocene opo-zariajo, da produktivnost ne narašča, pač pa ponekod celo nazaduie. V priprave na kongrese zveze komunistov se veleniski aktiv komunistov — delavcev ne-posrednih proizvajalcev vklju-čuje kar najbolj prizadevno. Sicer pa se bo aktiv v priho-dnje odločneje loteval obrav-nave številnih vprašanj, posebej še tistih, na katere opozarjajo delavci. Aktiv komunistov — delavcev neposrednih proi-zvajalcev pa bo moral storiti tudi vse, da tisti delavci, ki še zmerai mislijo, da bo nekdo drug namesto njih razreševal te-žave, to svoje mišlienje spre-mene. Prav vsi moramo v boi za boljše in produktivnejše delo, skratka v akciio, ki naj zagotovi trdnejši samoupravni in družbe-noekonomski položaj posame-znega samoupravnega okolja. Nasploh pa si bo treba priza-devati, da bodo resnično sproti obravnavana vsa tista vprašanja, ki najbolj pestijo delavce — ne-posredne proizvajalce. M. L. Gospodarjenje v mozirski občini Za boljšo kadrovsko sestavo Gospodarjenje v lanskem letu so obeležili zaostreni pogoji, zato je bilo sprotno proučevanje razmer in iskanje ustreznih rešitev več kot nujno. Nič manj potrebna seveda ni dokončna ocena uspešnosti srednjeročnega načrta. Tega se v raozirski občini v celoti zavedajo, zato je ta ocena trenutno v središču pozornosti. Zavzema osrednje mesto na sejah občinske konference zveze komunistov in zborov občinske skupščine, ki so jih sklicali za sredo in četrtek. V resoluciji za lansko ieto so zapisali 15,5 — odstotno gospo-darsko rast, ki je zaradi danih razmer niso uspeli doseči. Na to je seveda vplivala cela vrsta razlogov, pa tudi širša družba je za razvoj kmetijstva storila premalo. Prva posledica tega je nižji porast tržnih presežkov v kmetijstvu od predvidenega. Skupnost za pospe-Sevanje kmetijstva ni zaživela in podpisniki dogovora so prispevali le tretjino načrtovanih sredstev, premalo so izboljšali obdelavo zemlje, preveč neodločno pa so se lotili tudi pridobivanja novih kmetijskih zemljišč. Zavest o po-membnosti kmetijskih zemljišč je prisotna vse premalo, zato morata biti prostorski načrt in agrokarta nujno izdelana 5e letos. Gospodarstvo mozirske občine je močno opredeljeno z gozdnim bogastvom. Kljub sistemskim ne-dorečenostim so v lanskem letu uspeli uresničiti letni načrt sečnje in oddaje lesa, čeprav je res, da je kakovost lesa slabša. Koristna izkušnja so vsekakor organiza-cijski in enkonomski prijemi, s katerimi so pripomogli k uspešni uresničiti letnega načrta v goz-darstvu. Mnogo slabši je položaj v nadaljnji predelavi lesa. Primanjkuje dovolj kakovostnega lesa, šepa pa tudi prodaja stav-bnega pohištva in drugih poliz-delkov. Vso pozornost bo torej treba tudi v bodoče nameniti naporom za povečanje prodaje, še pomembnejši pa bodo ukrepi za nadaljnjo finalizacijo in morebitno preusmeritev proizvodnje. Največ težav je še vedno v tovarni ivernih plošč, pa tudi proizvodnjo oplemenitenih plošč uvajajo vse prepočasi. Prevelika počasnost je značilna tudi za uresničevanje sanacijskega načrta. V drugi industriji so v gluvnem dosegli načrt, po zelo dobrih dosežkih izstopata Kovinarstvo in delno Cinkarna. Bolj kot slaba gospodarska rast je zaskrbljujoče poćasno naraščanje dohodka, ki se je lani v primerjavi z Ietom poprej poyečal za 40 odstotkov in je nižji kot je kazalo med letom. Ob povečani prodaji bodo morali v gospodarstvu mozirske občine znatno več pozornosti nameniti varčnemu in smotrnemu gospodarjenju z reprodukcijskimi materiali, energijo in gorivom. Zaradi cenovnih neskladij na do-mačem in tujem tržišču je problematičen tudi izvoz, ki je še toliko pomembnejši zaradi znatne navezanosti na tuj repromaterial, opremo in tuje kredite. Tudi iz--voznih načrtov niso uresničili, čeprav dosegajo pokritje uvoza z izvozom s 190 odstotki. Ob tem je treba vedeti tudi to, da v izvozu prevladujejo surovine in da letos ne kaže nič boljše. Več kot jasno je torej, da so izvozna prizade-vanja dolgoročna nujnost nadaljnjega razvoja. Prestrukturiranje gospodarstva bo zaradi tega nujno, eden bistve-nih pogojev zato pa so gotovo naložbe, usmerjene v izvoz. Dobrih načrtov za to področje v mozirski občini ni, zato bodo morali najprej izboljšati kadrovsko sestavo in bolj nagraditi kreativno delo. Toliko bolj je torej nerazumljivo, da mladi in sposob-ni kadri iščejo delo drugje, ker ga doma ne dobijo. Vrsta težav in nedorečenosti torej, ki jih bodo v Gornji Savinjski dolini morali razrešiti v prid hitrejšemu razvoju. J. P. Velenjski delegati za 9. kongres ZKS Dragica Žohar Rojena je bila 5. aprila 1948 v šentjurju pri Celju. Po končani osnovni šoli se je vpisala na celj-sko učiteljišče. Leta 1968 se je preselila v Titovo Velenje, kjer si je našla zaposlitev v vzgojno-izo-braževalnem zavodu. Nekaj let je delala v oddelku podaljšanega bivanja, sedaj pa že osem let po- učuje v 3. razredu na osnovni šo-li Gustav Silih. V zvezo komuni-stov so jo sprejeli leta 1967! Dragica Zohar je vseskozi aktivna, saj njena vključitev v delo družbeno-političnih orga-nizacij sega daleč nazaj v mlado-stna leta. Tudi ko se je zaposlila ni mirovala. Takoj se je vključila v delo osnovne organizacije ZK in pred štirimi leti postala tudi njena sekretarka. Poleg tega v kolektivu opravlja še vrsto dru-gih dolžnosti. Med člani kole-ktiva je zelo priljubljena, saj jo poznajo kot dosledno in zgledno delavko. Sicer pa o svojem družbeno-političnem delu DRAGICA ŽO-HAR meni takole: „Kljub temu, da mi to delo vzame veliko pro-stega časa, ga z veseljem opra-vljam. Ob njem se človek nene-hno izpopolnjuje, pri delu pa mi veliko pomagajo sodelavci. Tudi v osnovni organizaciji ZK, ki šteje 25 članov, smo zelo enotni in Drizadevni. Ne razpravljamo le o vprašanjih izobraževanja, temveč seznanjamo, kako živijo in delajo delavci drugih delovnih organizacij. Vse to pa pridoma prebašamo na mlajšo generacijo. Kaj mi pomeni izvolitev za de-legatko na 9. kongresu ZKS? Ve-liko! To je največje priznanje za moje dosedanje delo, kakor tudi priznanje osnovni organizaciji ZK na naši šoli. Da bi tudi to zaupanje dosledno opravičili, bomo prav predkongresnemu obdobju posvetili kar največ pozornosti. Aktivnosti, ki bodo tokrat še bolj poglobljene in intenzivne, bodo tekle preko vzgojno-izobraževalnega proce-sa, in sicer od pionirjev ter mladincev do vseh delavcev na naši šoli. To bo najbolj vidno pri šolskih urah, ko bomo spre-govorili o dosedanjih ter pri-hodnjem kongresu. Temu bodo pqsvečene tudi šolske radijske oddaje in priložnostne razstave o delu pionirjev in mladincev na šoli." Kaj pričakujete od kongresa? „Skrajni čas je, da kongres nakaže določene rešitve s konkretnimi akcijami, ki jih bo-do lahko uresničili vsi komunisti povsod, kjer delajo in živijo. Vendar bi morale biti te akcije zastavljene tako, da bo moč preveriti tudi osebno odgovorno-st nosilcev in izvajalcev nalog. To bomo lahko dosegli le tedaj, 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije se bo poieg ostalih velenjskih delegatov udeležila tudi Julijana Modrijan iz Vzgojno izobraževalnega zavoda Velenje. Julijana je učiteljica razrednega pouka. Zaradi kadrovskih težav pa tri leta uči zgodovino in zemljepis na osnovni šoli bratov Letonje v Smartnem ob Paki. RodHa se je 5. marca, leta 1943 v Soštanju. Tu je obiskovala tudi osnovno šolo, nato pa se je vpisala na učiteljišče v Celju. V prosveti je zaposlena že 19 let." Sodelovati na kongresu Zveze komunistov Slovenije pomeni za slehernega sodelujočega veliko priznanje za preteklo delo. Tako tudi za Juli-jano. Njena družbenopolitična aktivnost je bogata. Zato ni naključje, da so za kongres izvo-111 i ravno njo. Spisek funkcij, ki jih opravlja sedaj je zelo dolg. ,,Moja družbenopolitična pot se je začela že na osnovni šoli. Ze takrat sem tvorno sodelovala v mladinski organizaciji. Ko sem se vpisala na učiteljišče, so se funkcije kar kopičile. Zelo zgodaj sem se vključila v delo kulturnega društva v Smartnem ob Paki, sem članica komisij v delovnem kolektivu in in še bi lahko naštevala. Vsega se niti ne spomnim več. V vrste komu-nistov sem se vključila oktobra leta 1968. Poleg tega sem pri- če bomo pri delu dosledni in dovolj samokritični. Na kongresu bom sodelovala v razpravi, in sicer v komisiji za vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Pripravila se bom na razpravo o problemih, ki se porajajo v otrokovem pred-šclskem obdobju, o poklicnem usmerjanju v osnovni šoli, vklju-čevanju učencev v usmerjeno izobraževanje ter o doseženih rezultatih na tem področju v naši občini. Prav prvi rezultati usme-rjenega ozobraževanja v naši občini so namreč dokaj spodbu-dni, zato kaže o njih spregovoriti širše." B. Mugerle zadevna še v sindikatu na osnovni šoli, predsednica zbora delavcev, v prosvetnem društvu, vodja gledališke skupine Gle-dališče pod kozolcem, po svojih močeh pa delujem še v društvu prijateljev mladine in pri ta-bornikih. Zagotovo sem pozabila še na kakšno funkcijo. Pa saj ni to toliko pomembno kot to, da se zavedam vseh nalog in ob-veznosti ter da jih dosledno izpolnjujem. Na 9. kongresu bom sodelovala kot delegatka s področja kulture, in sicer v komisiji za vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanost in kulturo. Ko sem zvedela, da bom na kongresu lahko sodelovala tudi jaz, sem bila zelo vesela. Nalogo sprejemam z vso odgovornostjo, ponosom, čeprav mi nalaga nove obveznosti ter narekuje še večjo prizadevnost na tistih področjih, kjer delujem. Trudila se bom, da bom z do-brim in vestno opravljenim delom upravičila zaupanje in dosledno izvajala sprejete sklepe ter stališča. Od kongresa si obetam mar-sikaj, predvsem pa odkrito bese-do o naših slabostih, napakah. Prepričana sem, da bomo komu-nisti na njem našli primerno rešitev za njihovo odpravo, ne samo s gospodarskega področja, ampak tudi s področja sa-moupravljanja. Marsikatero pa bo treba reči o odgovornosti. Napak je veliko, sprejetih sklepov tudi, rezultatov boljšega dela v vseh osnovnih organizaci-jah ZK pa nikjer. Delegati smo dolžni po končanem' kongresu sprejete sklepe in stališča pre-nesti v svoje sredine, pravilno seznaniti z njimi vse in si prizadevati jih dosledno iz-polnjevati. Sele po kongresu se pravzaprav začne naše delo. Namen kongresa bo dosežen takrat, če se bomo lotili uresni-čevanja sklepov z vso odgovornostjo vsi člani ZK, določili nosilce za posamezne naloge ter jih za nedelo tudi pri-merno kaznovali," je poudarila Julijana Modrijan. Julijana Modrijan 9. KONGRES ZKS KONGRii £ I)f>cli kon^res /.\e/e komi»ni».to\ Sli»enije hn priio/nost /a to. da terneljito ocenitno. k;ij mjio * /iulnjcm obdohju dusegli, pa tudi. cesa nisrfit« uresnirili, ter /a to. da -jemu namenu meseca avgusta. Trebaa bo kar najhitreje narediti še manjkajočce obrtniška dela. Precei oozornosti bodoo namenili izobraževanju članov, pomeni-i-bna naloga letošnjega delovnega progra-i-ma pa je preventivna dejavnost. Takoo kot že nekaj let zapored, bodo tudi letosis opravili več požarnovarnostnih pregle-;-dov. Urjenje desetin za akcije in društve-«-na ter meddruštvena tekmovanja je nji-i-hova stalna naloga, ki je tudi letos ne bo->-do zanemarili. V tednu požarne varnostiti bodo izdali posebno gradivo, s katerimn bodo krajane opozarjali, kako se lahkoo izognfjo najpogostejšim povzročiteljemn požarov. Pregledali bodo svojo opremoo ter delo trojke v Skornem. Prav takobo-t-do še poglobili sodelovanje s krajevnoo skupnostjo in družbenopolitičnimi orga-i-nizacijami, saj se zavedajo, da bodoo uspeli le s skupnimi močmi. „Društvojee zelo mlado. Clani niso stari več kot 30 0 let. Zato bo naša pozornost namenjenaa tudi članstvu. Zelimo si pridobiti čimveič novih, mladih krajanov in jim nuditivsee možnosti za še boljše delo našega gasil-l-skega društva," je poudaril tajnik Janezz Letonje. ■HBHSKBBHBBHm vesenm zelemm vlakom v Medulin 180 parov zaplesalo v pomlad Števi/ka 12 (626) - 25. marca 1982 Reportaža Bilo je lepo Udeleženci prvega veselega vlaka v pomlad so bili različnih starosti, iz različnih krajev. Najmlajšemu je bilo osem let, najstarejšemu 81. Iz-leta so se udeležili, ker so želeli po starem slovenskem običaju pričakati pomlad 82, spoznati nove kraje, se po dolgih letih znova peljati z vlakom, spoznati, kakšen je zeleni vlak. Jim je bilo všeč? Trnovelj, pomagala sta jima godca iz Laškega, seveda pa tudi gostitelji, kolektiv hotela Belvedere in njihov ansambel, ki je skrbel za plesni korak. Vse do astronomskega prihoda pomladi so se vrstile razne šaljivke. Vendar pa udeleženci prvega veselega zelene-ga vlaka bili zgolj opazovalci, ampak so pridno sodelovali v raznih šaljivih tekmovanjih. tekmovanjih. Ob 23.56 je nastopil vrhunec našega izleta. Skupaj z osebjem hotela in drugimi gosti, ki jih je pritegnil naš zabavni večer, je veselo pozdravilo prihod zelenega Jurija s spremstvom. Pomlad je tu, dokaz zato je bil zeleni Jurij ves ovit v zelenje. Starka Zima je morala, resda nerada, odstopiti svoj prostor cvetoči Vesni, boginji pomladi. Veselo je nato 180 parov zaplesalo v pomlad in se nato veselilo še urico ali dve, nekateri pa tudi še dlje. Nedeljsko dopoldne so nekateri porabili še za ogled športnih objektov, najbolj vztrajni pa so odSli tudi na grič Vrčivan, kjer je bilo prazgodovinsko in sredn-jeveško naselje. Prišel je čas slovesa. Poslovili smo se od gostiteljev v Belvederu in se nato z avtobusi popeljali v Pulj, kjer smo si z velikim zani-manjem med vožnjo ogledovali Rado Vrabič, Pesje: ,,Ko sem jjŠj^^^^^ prebral oglas ^^^^^^HL N'ašem času, 1 sem se hitro od- M ločil. Zlasti me j^fc jr je pritegnilo to, UL J9LA ker jc bil napo- vedan bogat r vB^r program med ^^^^^ vožnjo tja in nazaj in seveda tudi v samem Medulinu. Konec koncev me je pritegnilo tudi napovedano tekmovanje v kegljanju med ,,tek-movalci" posameznih mest, saj ze-lo rad kegljam. Reči moram, da ni-sem pričakoval, da bo tako zanimi-vo, pestro. Organizator je poskr-bel, da smo bili vseskozi „zaposle-ni", tako da nam niti zatrenutek ni bilo dolgčas." Nagrade za zmagovalce in ude-ležence veselih iger v Medolinu so prispevali Elkroj Mozirje, Era—tozd Veleprodaja, Em— tozd Vino Šmartno, Termoele-ktrarne Šoštanj, Nama—tozd Veleblagovnica Titovo Vele-nje, Mladinska knjiga — knji-garna Titovo Velenje, Slašči-čarna Ivan Movh Soštanj in Pekarna Ivan Petrovič Mozi-rje. S plesnim korakom veselo v pomlad Štiri minute do polnoći je zeleni Jurij oznanil prihod pomladi katerimi so lahko pozabili na vsakdanje skrbi, se po dolgih letih spet popeljali z vlakom, spoznali nov košček naše domovine. Ob slovesu so mi mnogi dejali: Še bi šli na takšen izlet. Zakaj ne, priložnosti bo še veliko. Opisal in slikal Stane Vovk Nagrada za ,jcegljače" Največ nagrad smo osvojili Velenjčanl Stane Planinc, Titovo Velenje: ,,Za 8. marec, praznik naših že-na, se moramo izkazati. Zato sem dejal ženi, da bova letos odšla na ta izlet. Drugače z vla-kom ne potujem, saj imam svoj avto, tako mnogi smo že skorajda pozabili, kakšna je vožnja z vla-kom. Moram reči, da je zelo udob-na, naša pa je bila še nadvse vesela. Enako veselo je bilo tudi v Meduli-nu in mislim, da med nami ni bilo nikogar, ki mu ni bil všeč program, ki je trajal od 20. ure pa do prihoda zelenega Jurija. škoda, da je v so-boto popoldne pihal veter, ker bi sicer še čas do večera izkoristili za podrobnejši ogled tega območja." Olo Blatnik, Ti- tovo Velenje: ^^taJ^a „Avgusta bo 25 I let, odkar sem , zbolel za parali- urm^^ J zo in od takrat » i se nisem vozil z '{'j/ vlakom. Na ' 7 morju pa nisem bil že petnajst let. Sprva tudi na to pot nisem mi-slil iti, pa me je nato žena le prego-vorila. Ko sem se zjutraj po tolikih letih' vsedel v vlak, sem'bil resnično solzen. Vožnja je bila nadvse udob-na, organizatorji izleta so se zelo iz-kazali. Presenetili so nas žezjutraj, s šopkom in enako pozorni so bili do nas vse do vrnitve nazaj v Tito-vo Velenje." V Puljski areni Bernard Felici-jan, Hrastovec: ,,Z mojimi 81. leti sem bil men-da najstarejši udeleženec izle-ta. Kljub tem le-tom zelo rad po- ___tujem, saj izleti, zlasti takšen kot je bil današnji, zelo razvedrijo člo-veka. Z eno besedo: bilo je čudovi-to, najbolj zvečer, ko smo se nasmejali ob raznih šaljivih igrah do solz. Dobro so poskrbeli za nas, nam izkazali veliko pozornost, zato mi seveda ni žal, da sem se prvič popeljal v te kraje." Majda Gantar, Titovo Velenje: ,,Ko sva videla, da bo program tega veselega f>o-tovanja zelo pe-ster, sva se z mo-žem takoj odlo-čila, da bova med potniki. Resnično je bilo veselo, zabavno, šaljivo, zanimivo za stare in mlade. Pomlad smo pričakali tako kot se spodobi z jurjevanjem in pomlad-nim plesom. V dveh dneh smo veli-ko videli, veiiko doživeii." Stefka Visočnik, Bele vode: ,,Tu-di jaz se že nisem zelo dolgo vozila z viakom. Zeleni vlak je veliko, veliko bolj udo-ben kot so bili viaki pred dvaj-setimi, trideseti-mi leti. Iudi bolj kot avtobus. Ni mi žal, da sem bila med potniki tega veselega vlaka. Čeprav sem že v letih, bom še šla kdaj. č"e bom le zdrava." -sv- Letošnji začetek pomladi je 360 izletnikov, od tega 111 iz Titovega Velenja in drugih krajev velenjske občine, pričakalo nadvse pre-šerno, veselo, daleč od doma, v Medulinu, slikovitem mestecu, središču turističnega življenja območja južno od Pulja. Zato bo slovo od zime, ki letos ni bila tako radodarna s snegom kot z mrazom, gotovo ostalo marsikomu dolgo v spominu. Zima se je morala umakniti željno pričakovanem pomladnem dnevu, štiri minute pred 21. marcem. Zakaj ne bi prihoda pomladi proslavili tako kot se spodobi: slo- Ivesno, s starim slovenskim običa-jem — jurjevanjem, so si dejali v TTG Celje in se odločili, da bodo popeljali potnike zzelenim vlakom veseli pomladi naproti v Medulin. Pri organizaciji tega izleta so sode-lovali tudi nekateri časniki, med njimi tudi tednik Naš čas. Zanimanje za izlet je bilo med občani zelo veliko, zato so morali vlak nekoliko „podaljšati". Vonj pomladi se je naselil v notranjost vlaka že v soboto zjutraj, ko so potniki v Titovem Velenju vstopili vanj. Nadvse prijazni delavci oziroma deiavke celjskega TTG, ki so bili zadolže-ni, da bo potovanje kar najbolj prijetno, so vsakemu potniku izročili šopek zvončkov, znanilcev pomladi. Seveda so šopke dobili tudi tisti, ki so se vkrcali v Murski Soboti, Celju, Ljubljani, Postojni. Torej kar 360 šopkov. Vsi smo se seveda zelo razveselili te pozornosti, ki jo je bilo v izobilju oba dneva, kolikor je trajala naša pot do Medulina in nazaj. Otu Blatniku iz Stare vasi (Titovo Velenje) in verjetno še komu pa so pritekle na oči solze. Kar 25 let se že ni peljal z vlakom, enako dolgo ni bil tako daleč od doma. Takoj, ko je vlak odpeljal z ve-lenjske postaje, je „prišeP' pozdrav po valovih radia „Zeleni val 711", ki je nato oddajal ves čas vožnje. Ta glavna na „Zelenem valu 711" sta bila Srečko in Zivko, člana kulturno-umetniškega društva Zarja iz Trnovelj pri Celju. Ko, je nastal premor med posameznimi oddajami, sta „vskočila" godca iz Laškega, po potrebi pa tudi na vlaku usta-novljeni mešani pevski zbor iz krajevne skupnosti Stara vas, v katerega se je vrinilo tudi nekaj pevcev iz sosednjih krajevnih skupnosti. Kljub temu niso nič manj ubrano peli. Drugim udeležencem potovanja so predstavili nekaj izvirnih velen-jskih pesmi - Oj Velenje, oj Veleje..., Rudarsko in druge. Ob takšnem veselem razpoloženju se seveda skorajda nikomur ni zdelo, da je za njimi že šest ur vožnje, ko smo prispeli na postajo v Pulj, največje istrsko mesto kjer je znameniti amfiteater, najzname-nitejši ostanek iz rimskih časov. Tam so že čakali avtobusi, ki so nas popeljali končnemu cilju naproti. V hotelu Belvedere smo preživeli popoldne različno — ne-kateri so odšli v bazen z morsko vodo, tisti, ki smo bili brez ko-palk, smo se skupaj z Ijubitelji smučanja veselili Bojanovega uspeha na domačih tleh, štiri štiričlanske ekipe, torej iz vsakega mesta po ena, pa so se sestale na kegljišču v hotelu. Naše mesto so zastopali Boro, Jure, Rado in Zoli (Jože). NaJi fantje so pometali po tleh tudi največ kegljev. Ali so bili resnično najboljši (kegljači ne keglji), je bila po sredi tudi šport-na sreča, ni bilo toliko pomembno. Važno je bilo, da so bili prvi in so nam omogočili, da smo si dali malo navijaškega duška. Zvečer se je začel veseli program, ves v znamenju odganjanja zime in v pričakovanju pomladi. Spet sta imela glavno besedo igralca iz kulturno zgodovinske znamenitosti tega mesta, nato pa smo odšli še v amfiteater. Ob štirinajstih je zeleni vlak krenil proti domu. Enakomerno ie drdral po tirih, povsem drugače pa je bilo v njem. Spet veliko dobre volje, veselja, ki se je ves čas stopnjevalo. Vsi so bi-li zadovoljni: organizatorji in izlet-niki, ki so preživeli 38 ur, med Po šestih urah smo prispeli na postajo v Pulj 61\5 Zanimivosti Številka 12 (626) - 25. marca 1982 Prejelismo Srečanje mladih pevcev Zveza kulturnih organizacij, Glasbena šola ,,F. Koruna—Ko-željskega" in Kulturni , center ,,Ivan Napotnik" so družno orga-nizirali tradicionalno 25. srečanje mladih pevcev v Titovem Velenju v soboto, 13. marca ob 16. uri. Prireditev, ki je bila prva leta skromna po svojem obsegu in po organizaciji, se je z leti razvila v ugledno pevsko revijo, ki je za številne prijatelje lepega petja tako privlačna, da jo morajo po-noviti. Organizatorii so letošnje iubilejno srečanje pripravili kar naiboli skrbno, zato je revija potekala kljub svojemu obsegu brez zastojev, pa tudi priprave vključno lepake, sporede in splo-šno obeležie so dokazovale spo-sobnost prirediteljev. Nastopilo ie 17 mladinskih zborov, 13 enoglasnih ali dv'o-glasnih otroških, trije troglasni mladinski in en dekliški zbor. Med zborovodji smo opazili poleg znanih imen mnoga nova, neka-tera zelo perspektivna po osno-vnem konceptu zborovske pri-prave in interpretaciie. Prvi je nastopil OPZ Vzgojno varstvenega zavoda z zboro-vodkinjo Ivanko Dakič. Otroci so peli ritmično dognano, inter-pretacija ie bila dobra, prav tako dinamika. OPZ O. Š. Anton Aškerc, zborovodja Vida Lesnika-"Polu-tnik, je bil enoten z dobro into-nacijo, le fraze so bile nedo-delane. Občutena je bila ljudska Pastirc pa pase. OPZ O. Š. Karel Destovnik-Kajuh iz Šoštanja, zborovodkinja Tatjana Drev, je pel z lahkim tonom, dihanju bo v^ljalo po-svetiti še več pozornosti. Uspela je Ukmarieva „Vesele uganke". OPZ O. Š. XIV. divizije, zborovodkinja Ivana Lešnik, je dostojno nastopil z deloma dvo-glasnim programom, dinamično diferncirano. Ja mam pa konjčka belega ie bila živa, ritmično iz-delana, klavirska spremljava prav dobra. OPZ O. Š. Pintar-Toledo, zborovodkinja Slavka Pogač: in-tonacija ni bila na višini. Zboro-vodkinja naj bi popravila izgovor-iavo ter pazila na iasnost zadnjih zlogov. OPZ. O. Š. Anton Aškerc, zborovodkinja Marija Gošnik, ima nekaj odlik, morala pa bi posvetiti vso pozornost čisti into-naciii. Dobro bi bilo omeiiti ma-nualno tehniko na skromnejše gibe, kar bi bilo zboru zgoli v korist. OPZ O. Š. Bratov Mravljak, zborovodkinja Marija Britovšek, je imela dober program, pel je čisto in enotno. V dvoglasju bi si želeli več izraza in bujnejše di-namike. OPZ O. Š. Gustav Šilih, zboro-vodkinja Marija Skornšek, se je predstavila z dobro izdelanim pro- gramom, muzikalno prepričljivo. Za predstavitev na republiškem nivoju bi velialo izvabiti iz zbora več lahkote in jasnosti. Naj-boljša ie bila Mihelčičeva „Stopa dedek". Tudi OPZ O. Š. Karel Desto-vnik-Kajuh iz Šoštanja se je pod vodstvom Tatiane Drev lepo pred-stavil z enotnim in lahkim petjem. Morda bi bil uspeh še boljši, če bi bilo petie izrazitejše in dina-mično bogateiše. Po kraišem odmoru so se pred-stavili še štrrie otroški zbori: O. Š. Miha Pintar-Toledo, zbo-rovodkinja Anica Pukl, z izbra-nim programom, muzikalno do-bro podano in tudi dinamično. Intonacija ni bila povsem čista, fraze bi veljalo bolj skrbno obli-kovati na podlagi pravilnega di-hania. O. Š. Veliko Vlahovič, zboro-vodkinia Ida Ring, poie lahkotno, višine so stisnjene, zato trpi le-pota zvoka celotnega zbora. Glasbena šola F. Koruna-Ko-željskega, zborovodkinja Štefka Loien, ie imela pester program, prva pesem ie bila dvoglasna s spremliavo kitare, dinamično lepo izdelana, Jesenska je bila pro-blematična zaradi šibkega zvoka in pomanjkljive vokalizacije neu-činkovita. Vprašliiva je tudi kate-gorizacija zbora, ki nagiba bolj k troglasju. Podoben primer je tudi nasle-dnii zbor Glasbene šole, ki ga vodi Alenka Janič. Ptičja svatba v priredbi Slavka Mihelčiča je bila muzikalno prepričljiva, interpre-tacija dobra, petie jasno, sočno druga in tretia pesem sta bili za občinstvo zanimivi, sicer pa za ugledno reviio ne najboli pri-merni. * Od nasledniih treh troglasnih zborov smo poslušali MPZ O. Š. Biba Rdck iz Šoštania, ki ga vodi zborovodkinja Marija Cerkez-Kučič z dokai povprečno izvedbo, sledila sta MPZ O. Š. Gustav Šilih, zborovodkinja Dragica Ma-gdič, ki ima odličen glasovni ma-teriial, ki bi ga bilo treba nego-vati z vso odgovornostio. Odlika zbora so Iepe višine, intonacijo in fraziranje pa bi bilo treba še krepko popraviti. MPZ O. Š. Anton Aškerc, zborovodja Milan Copat, ima prav tako zelo dober glasovni ma-teriial, ki bi bil vreden skrbne nege. Mladi zborovodja kaže do-volj muzikalnosti, rabil bi dobrega mentoria (kar bi priporočil tudi nekaterim drugim zborovodjem). Revijo je sklenil gimnazijski dekliški zbor pod vodstvom Ivana Marina. Zbor ima lepe, sočne glasove, preie ie dosegal odlične rezultate, trenutno ni na taki višini, morda zaradi obiektivnih težav. Nedvomno je sposoben za predstavitev na republiški reviji, kier se bo gotovo uveljavil kot nekdai. prof. EGON KUMEJ „Igra" — Žgana glina Šoštanj - republiška razstava H/loj prosti čas V soboto, 27. marca bodo ob 10.30 uri na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju sve-čano odprli tradicionalno, letos že 14. republiško razstavo Likovni svet otrok na temo Moj prosti čas. Kot sta povedala ravnatelj šole Karel Kordeš in pomočnik Tone Bahor, je za razstavo, ki jo vsako leto priredijo v počastitev obletnice smrti domačina, partizanskega pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika Kajuha, poslalo večti-soč del v najrazličnejših likovnih tehnikah kar 113 osnovnih šol domala iz vseh krajev Slovenije. Tako kot vsako leto, bo tudi letošnja razstava pod pokrovitelj-stvom uredništva Pionirskega lista iz Ljubljane. Seveda pa pri tej široko zasnovani vsakoletni republiški manifestaciji v Šoštanju sodelujejo tudi kulturna in izobra-ževalna skupnost, zveza prijateljev mladine, zveza kulturnih organi-zacij, svet za otroško varstvo in izvršni svet občine Velenje ter krajevna skupnost Šoštanj, ki so tudi za nagrajence prispevali pet enakovrednih nagrad. Zirija v sestavi akademskih slikarjev Petra Krivca, viSjega predavatelja na Pedagoški akade-miji v Mariboru, Bogdana Bor-čiča, rednega profesorja Akademi-je upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in Dane Kočice, predme-tne učiteljice iz osnovne šole Boris Kidrič v Rogaški Slatini, ter Ane Krajnc, predmetne učiteljice iz osnovne šole Veljka Vlahoviča v Mariboru, je imela spričo obilice prispelih del zelo težavno nalogo, saj je z ozirom na omejen prostor za razstavo lahko odbrala le 374 najrazličnejših likovnih storitev. Kulturni program bodo na slav-nostni otvoritvi izvedli učenci Kajuhove šole, izšel pa bo tudi lep katalog, katerega izdajo so omo-gočili Rudnik lignita, Gorenje, Združena Ljubljanska banka iz Ljubljane in Termoelektrarne ter Tovarna usnja iz šostanja. V. Kojc Jezikovno razsodišče (63) Je za Slovence res vse dobro? „Dovolite, da Vam pošljem letak, s katerim Madžari razlagajo svoje kulturnozgodovinske mamenitosti v „slovenskem" jeziku. Pred tremi dnevi sem namreč v Ddu prebral slavospev o tem, kako lepo se rarvi-jajo naši odnosi s porabskimi Sloven-ci idp. — potem pa mi pride v roke li-stif, ki Vam ga poiiljam z željo, da bi ga obravnavali." V tem iz Murske Sobote poslanem besedilu beremo: „Kdrmend leži v delnem zabodu v ielezni iupaniji v doline RSba, na levo. Od pračasa je bilo stanovanjsko področje. V stari latinskem pisanju se nebajo njegove ime Curmend, in zgodba dotika se do rimsldh časov nazaj.' V bližini tudi denes najdemo, prek rimsko gradino .Bršljankamen eesta' ali kakor eno 1274 letno listina spomina Via Latinorum-ski ostanek". In gre tako veselo naprej do konea, ki se glasi: „Mesto Kormend vzema okrog lepe izletne gozdove." Na zadnji strani so še „Važne znanje", kjer pod „Posta-ja za benzin polniti" beremo: „Zra-ven na glavni prometni cesti 8 od ce-sta 86.700 m. Odpreno noč pa dan." To je res slovenščina in pol. Saj smo veseli, če se nam tujec bliža z našo govorjeno besedo, pa naj bo $e tako nenavadno zaobrnjena. Ampak tak jezik tudi pisati, to je od sBe! Tudi v Porabju že imamo ijudi s sloveni-stično diplomo, pridobljeno v Ljubljani. Zakaj se ne bi obrnili na-nje, ki tiskajo kaj slovenskega? Ker pa so na sploh vsi šolani Slovenci iz Porabja jezikovno ie zelo pomadžar-jeni, vre naravna, samobitna in krep-ka slovenSčina tam le še iz kmečkih ust. Zato bi svojo skrb za pravilnost, lepoto in učinkovitost slovenske pisa-ne besede tudi na Madžarskem naj-lepše dokazali tako, da bi besedila te vrste pošiljali v popravek čez mejo: saj je Prekmurje Uizu, in za pošto tudi Maribor ali Ljubljana nista daleč. Dajmo, spoštujmo se med seboj tudi v jezikul Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodSče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komen-skega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! Razstave Stanke Glavan Člani aktiva invalidov TGO Goreitje sl tudi prizadevajo za pospeševanje kulturnega življenja med članl aktiva in sploh med invalidi. Tako pomagajo članom pri organizaciji raznih razstav, da bi lahko umetniško ustvarjanj Invall-dov spoznali tudi drugi občani. Ze pred časom so pripraviH razstavo del in-validov iz TGO Ggenje, jutri ob 18. url pa bodo v domu kulture v Soštanju odprii razstavo slik slikarke Stanke Gla-van iz Žuženberka. Stanka Glavan je priklenjena na invalidski voziček, njena dela so zgovo-ren dokaz, kaj človek zmor«, če ima veliko vo(jo do življenja. Vsa svoja dela je naslikala z nogo. „Srečna sem ob de-lu, saj pozabim, da so moje roke nemočne in moj žlvljenjski prostor močno zoien," je dejala pred otvoritvi-jo razstave. O njenem likovnem ustvarjanju bo spregovoril likovni kritik dr. Cene Avguštin, kulturni program pa bodo pripravB! člani Koroškega vokalnega kvinteta. Borci za severno mejo Borci za severno mejo, leta 1918—1919, so se fotografirali pred spomenikom padlega porofnika Franja Malgaja, Majstovega soborca. Padel je 6. maja leta 1919 v bližini Ra-ven na Koroškem, rodil pa se je 10. februarja leta 1894 v Sentjurju pri Celju. Njegovi soborci, kot je zapisal Polde Meh iz Pesja, vsako leto obi-ščejo s svojimi družinami to spominsko obeležje. Najmlajši še živeči borec je star 83 let, najstarejši pa 88 let. Če 'u ne bi bilo teh borcev, bi odnesel plaz velik kos naše zemlje. Polde Meh MARJAN BREGAR 39. Ken je poizkušal zapreti obroč obrambe. Prite-kel je z vzhodne strani s svojimi zdesetkanimi junaki. Zaman. Nihče več ni mogel ustaviti navala napadal-cev, ki so vreli zdaj v trdnjavo tudi na vzhodu, tam, kjer je svoje mesto zapustil Ken. Neustavljivi veletok tuje vojske je na svoji poti v sr-ce trdnjave rušil vse, kar se mu je postavljalo po ro-bu, in pravi čudež je bil, da je Ken z njegovimi uspel pobegniti v poslednje zavzetje: grajski stolp. Vihar se je polegel. Napadalci so vreli na dvorišče in tu se je množica ustavila, kajti v stolp za poslednjlml branilci ni bilo mogoče. Okovana vrata so uspešno varovali tudi maloštevilni možje, po steni do lin pa tudi ne bi šlo zlahka .. . Vrste tujega vojaštva v trdnjavi pa so se nenadoma zamajale. Cez prag je topotal belec in na njem vzrav-nana postava v škrlatnem plašču. Gaj Kasius! Vojskovodja je dotlej vodil bitko z varne razdalje in zdaj je prišel med legionarje. Mrko se je oziral po zidovih, ki so še kazali sledove boja, in po kupih tru-pel svojih najboljših. Prekleto visoka je bila cena, ki jo je plačal za to beraško trdniavico! „Končajmo že to polomijado!" je siknil, ko so mu razložili, da je v stolpu še peščiea branileev. „Ursus!" je pomignil svojemu komandantu garde. Centurion je vedel, kaj hoče Gaj. radlo je rezko povelje in skupina mož je stekla na travnik pod Gradiščem. Hip zatem je tu zagorel manjši kres. Mo-žje so ob njem prižigali plamenice in jih polagali na stroj, ki so ga imeli s seboj. Dolg drog na stroju se je napel in upognil, vrvi, križem kražem zvezane z ogrodjem, so ga sprožile visoko v zrak in prva goreča baklja je poletela nad GradKče. Za ped je zgrešila stolp. Zacvrčala je v hosti onstran gradišča. Števi/ka 12 (626) - 25. marca 1982 Vaš obveščeva/ec i\£7 Koledar Cetrtek, 25. marca — Minka Petek, 26. marca — Emanuel Sobota, 27. marca — Rupert Nedelja, 28. marca — Ivanka Ponedeljek, 29. marca — Ciril Torek, 30. marca — Branko Sreda, 31. marca — Benjamin Dežurstva ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVE-NEM DOMU TITOVO VELENJE Cetrtek, 25. marca — dr. Blatnik (dnevni), dr. Lešnikova (nočni) Petek, 26. marca — dr. Zupančif (dnevni), dr. Zičnikar (nočni) Sobota, 27. marca — dr. Pusto-vrh (glavni), dr. Zupančič (notra-nji) Nedelja, 28. marca — dr. Pusto-vrh (glavni), dr. Zupančič (notra-nji) Ponedeljek, 29. marca — dr. Natekova (dnevni), dr. Prenc (no-čni) ZDRAVNIKI V ZDRAVST-VENI POSTAJI ŠOŠTAN.I Cetrtek, 25. marca — dr. Pirtov-šek Petek, 26. marca — dr. Pirtovšek Sobota, 27 marca — dr. Pirtov-šek ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU TITOVO VELENJE Od 8. do 12. ure v zobni ambula-nti Zdravstvenega doma Titovo Velenje, sicer v pripravljenosti na domu. Sobota, 27. marca — dr. Bakulič Ranko, šrcerjeva 13, Titovo Velenje Nedelja, 28. marca — dr. Baku-lič Ranko, šercerjeva 13, Titovo Velenje VETERINARJI V VETERINA-RSKI POSTAJI TITIVO VELE-NJE SEDEŽ ŠOŠTANJ Od 26. marca do 1. aprila — Ivo Zagožen, dipl. vet., Titovo Velen-je, Vrnjačke Banje 7, telefon 852-381 \ Gibanje prebivaistva Maii oglasi IŠCEM varstvo za 2 letnega otroka na Gorici. Telefon 852-051 PRODAM sončno parcelo v bliži-ni Šmartnega ob Paki, primerno za vinograd ali sadovnjak. Tele-fon 850-535, popoldan. KUPIM rablien les za opaž beton-ske plošče. Naslov v uredništvu. PRLKLICUJEM veljavnost izka-znice izpita prve pomoči na ime Ivan Sevčnikar, Zavodnie 54, Šoš-tani. PRODAM škodo, letnik 1974, prevoženih 75000 km, ter dva no-va blatnika in praga za škodo. Božo Koprivec, Tomšičeva 41, Titovo Velenie UGODNO PRODAM prehodni ženski usnien plašč št. 40 s črnim ovratnikom. Rutar, Vrniačke Ban-ie 7, Titovo Velenie. DVA STAREJŠA UPOKOJEN-CA/akonca iščeta stanovanie (garsoniero) v Titovem Veleniu. Naslov v upravi lista. ZAKONSKI PAR brez otrok išče stanovanie. Plača za 1 leto vna-prei. Raif Sadiković, ploščad E. Kardelia 3/2, Titovo Velenie. UGODNO PRODAM kombinira-ni italiianski otroški voziček, hoi-co, staiico in otroški avtosedež. Informaciie dobite po telefonu 852-495 od 19. do 20. ure. PRODAM spalnico, šivalni stroi Bagat in preproge. Konrad Mli-nar, Cankarieva 31, joštanj. PRODAM Diano 6 LC letnik 1979, prevoženih 25000 km, cena 100.000,- din. Slivar, telefon 851-638. GOSTIŠČE OBIRC zaposli kuha-rico ali natakarico KV, ali s prak-so, ostalo po dogovoru, telefon 850-178. Ceniene stranke obveščamo, da bo slaščičarna MOVH v Šoštanju od 29. 3. do 5. 4. 1982 zaprta zaradi belienia in popravil. Vrtnice čaievke, mnogocvetni-ce, vzpenialke različnih vrst, lahko dobite pri Jožici Gril, Laze 30, Šentili, Titovo Velenie. Prireditve MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Smrti: Alojz FABJAN, upokoje-nec, Zabukovica 11, star 83 let; An-ton GOBEC, kmet, Zgornje Tin-sko 27, star 68 let; Jakob ŽUREJ, preužitkar, Klake 7, star 70 let; Frančiška KOLENC, upokojenka, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 125, stara 84 let; Stanislav BLAGOTINŠEK, dežurni elektri-čar v jami, Lokovica 18, star 52 let. PRODAM avto-kasetofon 2 x 20 W. Janko Černe, V. Banje 3, Titovo Velenie PRODAM čelado, NAVA, 2 črne barve, malo rablieno, cena 1.500 din. Trinkaus, Jurčičeva 3, Titovo Velenie. V petek, 26. marca, ob 19. uri, bo v razstavnem prostoru knjižnice Kulturnega centra „Ivan Napot-nik" Velenje, otvoritev razstave slik DORE PLESTENJAK-MILJ-KOVIČ. Koncert opernih arij ob odprtju razstave bo izvedla sopra-nistka IRENA VREMŠAK, ob spremljavi pianista ANDREJA JARCA. V soboto, 27. marca, ob 19. uri, bo v domu kulture v Šmartnem ob Paki gostoval KABARET 13 v ka-terem nastopajo SVETLANA MA-KAROVIČ, JERCA MRZEL, BO-GOMIR VERAS, ALEŠ KRES-NIK in drugi. Vstopnina 50 din. V sredo, 31. marca, ob 19.30 uri, bo v domu kulture v Titovem Velenju, nastopala NARODNA FOLKLORNA SKUPINA IZ GVINEJE. V soboto, 3. aprila, ob 20. uri, bo v domu kulture v Titovem Vele-niu, gostovala Opera Ljubljana s tragično opero Giacoma Puccinija MADAftlEBUTERFLY.Vstopnina 150 din. Znova so se izkazali gorenje GORENJE PROMET SERVIS, n. sol. o., Titovo Velenje razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta DSSS DO Gorenje Promet Servis prosta dela in naloge vodje dsss do gorenje promet servis za opravljanje dela in delovnih nalog vodje DSSS je lahko imenovan delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, do-ločene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in druž-benimi dogovori; — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah: — da je moralno in politično neoporečen; — da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji DSSS kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti. Za opravljanje navedenih del in nalog bo delavec imenovan za dobo 4 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: GORENJE PROMET SERVIS, n. sol. o., Titovo Velenje, Celjska 5a, z oznako ,,Razpis za imenovanje vodje DSSS GPS." Prijave brez prilog in nepravočasne prijave ne bomo ob-ravnavali. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa najkasneje v 60 dneh po poteku roka za vložitev prijav. Sezona za iudoiste ie v tem času na vrhuncu. Tekmovanja se vrstiio eno za drugim in včasih ie konec tedna več turniriev hkra- "' Prav prejšnji teden so se veleniski iudoisti lepo izkazali na treh tekmovaniih. Naiprei so raz-veselile mladinke, ki so se pome-rile na republiškem prvenstvu v Murski Soboti. S 3. mestom ie bila naiboliša Ksenija Gošniak, ki se ie zaradi odličnih borb uvrstila tudi na državno prvenstvo. Prav tako 3. ie bila Bojana Menhart, z malo več sreče bi se med prve tri uvrstila tudi Sonia Plešnik, Sabina Zager pa ie zaradi poš-kodbe odstopila. V Mariboru so se v soboto na turniriu pomerili pionirii iz 12 slovenskih klubov in tekmovalci \7 Titovega Velenia so se znova izkazali. V naitežii kategoriii ie bil Šmon prvi, Štefanič tretii, s tretiim mestom in odličnimi borbami pa ie Aleš Pirnat navdu-šil vse v dvorani. Na enakem tekmovaniu v ne-delio so bili naiboliši veleniski mladinci. Dosegli so svoi največii uspeh in vse presenetili s kar sedmimi uvrstitvami med tri nai-boliše. V kategoriii do 65 kg ie bil Dani Gregorc prvi, Daniel Urbanc pa tretii, do 71 kg ie bil Iztok Tainik drugi in Igor Cestnik tretii, do 78 kg ie zmagal Zdenko Slatnar, tretii ie bil Miran Stro- pnik, v kategoriji' nad 78 kg pa ie bil najboliši Boian Zupanc. Tudi ekipno so bili seveda nai-boliši, pohvaliti pa velia predvsem niihovo borbenost in znanie. Nai- boli razveseljivo vsekakor ie, da ie klubu veliko mladih, ki so osnova in pogoi za vrhunske rezultate v bodoče. FVS Miličniki so zapisali IZSILJEVALA PREDNOST Kandidatka za voznico osebnega avtomobila B kategorije Matilca Celcer je z osebnim avtomobilom CE 152-432 in inštruktorjem Do-minikom Javornikom 19. marca nekaj pred pol 12. izsilila prednost •s parkirnega prostora ob velenjski Nami na Šaleško cesto. Pri tem je zadela voznika kolesa z motorjem CE 85-087 Radovana Zidarna, ki je peljal po prednostni Šaleški ce-sti. Pri nesreči sta se Zidarn in Celcerjeva lažje telesno poškodo-vala. PREHITRA VOŽNJA 19. marca, malo pred 20. uro, je prišlo do nesreče tudi v križišču s cesto Velenje—Šoštanj in Lokovi-co. Vozil osebni avtomobil CE 123-775 Jože Divjak je vozil prehi-tro, bil pa je tudi vinjen, je zadel voznika osebnega avtomobila CE 155-758 Jožeta Plešnika. Pri nesre-či sta se hudo telesno poškodovala Jože Plešnik in njegov sopotnik Stanislav Laznik. KRŠILI SO JAVNI REDIN MIR V kolodvorski restavraciji v Tito-vem Velenju je 19. marca ob 12. uri 30 minut razgrajal vinjeni A. V. in V. M.. Miličniki so ju pre-peljali na Postajo milice, zagovar-jati pa se bosta morala tudi pri sodniku za prekrške. Istega dne, ob 13. uri so na Postajo milice pripeljali še vinjenega N. N., ki je razgrajal po Prešernovi cesti in ogrožal varnost prometa. Tudi njega so pridržali do istreznitve. Tudi on bo moral k sodniku za prekrške. VEĆ VLOMOV V AVTOMOBI-LEIN KLETI Na velenjski Postaji milice so ob-čani od sobote, 13. marca prijavili precejšnje število vlomov v avto-mobile in kleti, predvsem takšne, Kino kjer imajo občani shranjeno tehni-čno blago in ozimnico. Tatvine se pojavljajo predvsem tam, kjer so kraji slabo osvetljeni, opažajo pa tudi, da mnogi avtomobili iz kate-rih so bile odnešene stvari, niso bili zakljenjeni. Prav zaradi tega opo-zarjajo miličniki občane, da skrbi-jo za lastno in družbeno premože-nje te zaklepajo avtomobile, kleti, stanovanja. Prosijo pa tudi, da občani, če karkoli vedo o storilcih to prijavijo, daj omenjena dejanja velenjskih miličniki še raziskujejo. Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Frančiška Meniha iz Skornega pri Florjanu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in s.cvetjem zasuli njegov grob. Zahvaljujemo se sosedom, gasil-cem, dr. Pirtovšku za zdravljenje, Zvezi borcev, duhovniku za opravljen obred ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v tež-kih trenutkih. Žalujoči: žena Apolonija in hčerki Marija ter Zofka z družinama REDNI KINO VELENJE Petek, 26. 3., ob 18. in 20. uri MAZURKAVPOSTELJI—danska komedija, v gl. vlogi: Ole Soltoft. Sobota in nedelja, 27., 28. 3., ob 18. in 20. uri DRAKULA OČE IN SIN — francoska grozljivka, v gl. vlogi: Bernard Menez. Ponedeljek, 29. 3. ob 18. in 20. uri SRAMEZLJIV SEM, ali se zdravim-franc. komedija. V gl. vl.: Peter Richar. Torek, 30. 3., ob 18. in 20. uri NAREDNIK STEINER — nemški vojni. V gl. vl.: Richard Burton. Sreda in četrtek, 31. 3. in 1. 4., ob 18. in 20. uri MOJSTRI ZLOM-LJENIHPRSTOV—hongkonški.V gl. vl.: Juan Biao. KINO DOM KULTURE Ponedeliek. 29. 3.. ob 20. uri SRAMEZLJIV SEM ALI SE ZDRAVIM — francoska komedi-ja. V glavni vlogi: Peter Rishar. Cetrtek, 1.4., ob 20. uri CLOVEK PUMA — ameriški avanturistični. V gl. vl.: Walter George. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 27. 3., ob 19.30 SODO-MA IN GOMORA — ameriški zgo-dovinski spektakl. V glavni vlogi: Stevvard Grander. Nedelja, 28..3., ob 17.30 in 19.30 MAZURKA V POSTELJI — danska komedija. Ponedeljek, 29. 3., ob. 19.30 DRAKULA OČEIN SIN — franco-ska grozljivka. Sreda, 31. 3., ob 19.30 ČLOVEK PUMA — ameriški avanturistični. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 26. 3., ob 19. uri SODO-MA IN GOMORRA — ameriški zgodovinski spektakl. Torek, 30. 3., ob 19. uri DRAKU-LA OČEIN SIN — francoska groz-ljivka. Petek, 2. 4., ob 19. uri MOJST-RI ZLOMLJENIH PRSTOV — hongkonški. ZAH VALA 10. marca je v 89. letu starosti po hudi in težki bolezni umrla naša draga svakinja, sestra, teta in botra Marija Kolšek Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za nesebično pomoč. Hvala pevcem ; zapeti žalostinki in župniku za opravljen obred ter poslovilni govor. Svakinja Fanika in ostalo sorodstvo Z A H V A L A Ob boleči in mnogo prerani izgubi drage žene, mame in stare mame Darinke Rogovnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v velikem šte-vilu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli soža-Ije. Posebno se zahvaljujemo DO ERA Titovo Velenje za izkazano pomoč v najtežjih trenutkih. Hva-la tudi govornikoma, pevcem in duhovniku za opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA Za iskreno sočustvovanje in vsestransko pomoč ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, svaka in strica Staneta Blagotinška iz Lokovice ki mu je zahrbtna bolezen pretrgala nit življenja v 52. letu starosti, izrekamo globoko zahvalo dobrim sosedom, so-rodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu v slovo poklonili ven-ce in cvetje, nam izrazili sožalje ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Prisrčna hvaladr. Menihu, dr. Kopitarjuin dr. Stuparju ter patronažni sestri Dragici za požrtvovalno zdravljenje. Zahvaljujemo se sodelavcem-rudarjem za iz-kazane časti ob slovesu, rudarski godbi in pevskemu zboru za odigrane in zapete žalostinke, govornikom za poslovil-ne besede, duhovniku za opravljeno pogrebno svečanost, učencem in učiteljem strojne tehnične Sole ter gasilskemu društvu Lokovica. Vsem 5e enkrat najlepša hvala! » Žalujoči: žena Ivanka, hči Tatjana, sin Rajko, mama Kristina, brat Miran, sestre Marica, Betka, Milka, Cvetka in Ivica z družinami ter ostalo sorodstvo Gozdarstvo in lesna industrija 90 let Jere Mori Niso uresničili sklepov Nisem vedela, da me imajo Ijudje tako radi V torek so se v prostorih lesne industrije Gorenje-Glin Nazarje na posvetu seJli delegati osnov-nih organizacij ZK s področja gozdarstva in lesne industrije mozirske občine. Posvet so namenili aktualnim problemom in družbeno-ekonomskim razme-ram v gozdarstvu in lesni indu-striji. Vsekakor najpomembnejšo dejavnost Gornje Savinjske doli-ne že vrsto let pestijo številne te-žave, ki v mnogočem vplivajo na njen hitrejši razvoj. Gre pred-vsem za neusklajene programe predelovalcev lesa v občini, za nedorečeno dohodkovno poveza-nost med gozdarstvom in Ifsno industrijo, za pomanjkljivo sodelovanje med zasebnim in družbenim sektorjem, za pomanjkanje kakovostne lesne surovine, na kar v veliki meri vpliva znaten obseg nedovoljene sečnje in prodaje lesa, predvsem pa v vseh teh letih kljub vsemu dogovarjanju in množici sklepov niso uspeli oblikovati skupnega programa. Zelo resno so se tega sklopa problemov, ki so se v sedanjih razmerah še zaostrili, lotili že le-ta 1979. Z njimi se je spoprijela občinska organizacija zveze komunistov, izvršni svet, nosilci načrtovanja, posebne delovne skupine, svoj obisk jim je name-nila delovna skupina centralnega komiteja ZKS, pa še bi lahko na-števali. Doslej seje zvrstila vrsta konferenc, sestankov in posvetov na katerih so sprejeli množico dogovorov, sklepov in stališč in se zavzeli za vso odgovornost pri njihovem uresničevanju. Dalj ni-so prišli, tudi obetajoča poveza-va z Gorenjem ni dala pri-čakovanih učinkov, kopici starih težav pa se pridružujejo nove. Na torkovem posvetu komuni-stov so znova spregovorili o celotni problematiki. O vseh subjektivnih in objektivnih sla-bostih, ki jih prav tako ne manj-ka, bodo v osnovnih organizaci-jah ZK spregovorili v predkon-gresnem obdobju, pa o odgovor-nosti tudi. J. P. Še veliko zdravja so ji zaželeli tudi predstavniki KS Stara i Naša beseda 82 Sklepna prireditev na Konovem Naša beseda je prikaz izražanja mla-dih ljudf na vseh področjih dela in ži-vljenja, Se najbolj na kulturnem. Na njej si mladi poleg ogleda prireditev izmenjajo izkušnje ter ugotovijo more-bitne napake, ki jih bo potrebno v pri-hodnje izboljSati. S pripravami na letoSnjo našo besedo so organizatorji, Zveze kulturnih orga-nizacij občine Velenje, občinska konfe-renca ZSMS in društva prijateljev mla-dine, pričeli že v mesecu novembru. Takrat so namreč poslali razpise vsem osnovnim mladinskim organizacijam v Saleška dolina Srebrni znak sindikatov V Saleški dolini bodo tudi v dneh letošnjega praznovanja delavskega praznika 1. maja podelili posameznim sindikal-nim funkcionarjem ali osno-vnim organizacijam zveze sin-dikatov srebrni znak sindikatov Slovenije. Predloge za podeli-tev znaka morajo osnovne or-ganizacije zveze sindikatov ozi-roma občinski odbori sindika-tov posame/nih dejavnosti poslati na občinski svet najka-sneje do 6. aprila. Pri izbiri kandidatov za to sindikalno priznanje morajo upoštevati, kako so osnovne organizacije ali posamezni sin-dikalni delavci s svojim delom v sindikalnem gibanju prispe-val k uresničevanju samoupra-vljanja in zgodovinskih intere-sov ter ciljev delavskega razre-da. krajevnih skupnostih ter deiovnih orga-nizacijah, osnovnim organizacijam ZSMS na osnovnih in srednjih šolah ter kulturnnim društvom na osnovnih šo-lah. Razpisu se je odzvala iz delovnih organizacij le mladinska organizacija Veplasa, iz krajevnih skupnosti pa mla-dinci Desnega brega, Pake in kulturno društvo Zavodnje. Kot že vsa leta do-slej se je prijavilo za letošnjo prireditev največ kulturnih društev iz osnovnih šol, in sicer bratov Mravljak, Anton Aškerc, Veljko Vlahovič, bratov Leto-nje iz Smartnega ob Paki ter lutkovna skupina kuhurnega društva osnovne šo-le Miha Pintar Toledo. Letos pa je v Naši besedi nastopila 5e Saleška folklor-na skupina Koteda. Komisija si je do sedaj ogledala vse kultume prireditve ter izbrala skupine, ki bodo nastopile na občinski reviji. Ta bo v soboto, 3. aprila v dvorani družbe-nopolitičnih organizacij na Konovem. Na njej bodo nastopili kulturno druStvo OS Anton Aškerc z igrico Trikrat hura za veselje, kulturniki osnovne šole bra-tov Letonje iz Smartnega ob Paki se bodo predstavili z igrico Zajčja šola in še kaj, člani kulturnega društva Miha Pintar Toledo z lutkovno predstavo Dva ježka, Saleška folklorna skupina Koleda s spletom prekmurskih plesov in pesmi, kulturniki iz Zavodenj pa z od-lomkom iz igrice Kastelka. Kot gostje revije bo na zaključni pri-reditvi nastopila gledališka skupina Gle-dališče pod kozolcem iz Smartnega ob Paki s satiro Divje svinje. Prireditev bo spremljala posebna ko-misija, ki bo izbrala najboljši predstavi za regijsko prireditev Naša beseda, ki bo predvidoma 10. aprila v Mozirju. Ob koncu revije bo komisija za klub-sko dejavnost pri Zvezi kulturnih orga-nizacij občine Velenje pripravila še raz-govor o predstavah z izvajalci samimi, na katerem bodo sprejeli smernice za svoje delo v prihodnje ter se dogovorili za program prireditev na naslednjo Na-šo besedo. Pri Jeri Mori iz Stanetove ce-ste v Titovem Velenju že dolgo ni bilo toliko obiskovalcev kot 17. marca. Kako tudi ne, saj je tega dne slavila rojstni dan. In če je ta že devetdeseti, zasluži posebno pozornost. Slavljenka je bila vesela vseh, ki so ji prinesli cvetje, in ji pri-šli voščit ter ji zaželeli še veliko zdravih let. Poleg sorodnikov, sosedov, znanacev so jo obiskali tudi predstavniki krajevne skup-nosti Stara vas in toliko lepega dišečega cvetja že dolgo ni bilo na njeni mizi, kot tisto sredo. Jera, ki živi skupaj s hčerko Jožico, se je na ta jubilej skrbno pripravila. ,,Kar zdelo se mi je, da te dni ne bova sami," je deja- la ob našem obisku. Sama je spekla potico, kar najbolje pove, da se klub devetim križem še vedno zelo dobro počuti. Seveda je ob obisku spila na zdravje tudi kozarec vina. Dejala je, da ji ko-zarček vina na dan zelo dobro de. Tudi skuha še vedno rada, če je treba. Lani, ko je bila hčerka v bolnišnici, je skorajda ves čas sama skrbela za dom, hranila kokoši in zajce. ,,Imava pa tudi zelo dobre sosede, zlasti Miheli-čevo in Pirševo, ki nama večkrrat pomagata." Jera se je rodila v Lešah pri Prevaljah. Ko je začela hoditi v šolo, so ji umrli starši. Nato je živela pri stricu. S 17. leti je pri-šla v Titovo Velenje k sorodni- Nogomet Le točka Po uspešnem prvem spomladan-skem srečanju v Kopru so si ljubite-Iji nogometa v Smartnem ob Paki tudi preteklo nedeljo obetali dober Šaleške bodice Na zdravje... Po sladri slovenski navadi so pre-tekii teden marsikje kar pošteno za-piti ,,Joteke". No, nekateri so biti ta-ko neučakani, da niso zdrtalido kon-ca delovnega dne, ampak so kar mali-co podaljSati za dvakrat, trikrat in jo seveda tudi krepko zalili z vinom, in to v času, ko si na vseh koncih prizadevamo za kar največji in naj-botjši izkoristek delovnega dne. Tudi upravni detavci, menda kar vsi, enega manjših vetenjskih kolekti-vov so v dopoldanskem času sedli za obilno mizo, da se ne bi izneverili te-mu staremu običaju. Slučajno so se tam znašli tudi nezaieljeni, jim ne-koliko zagrenili praznovanje — samo s prisotnostjo, zaradi česar so verjet- no to praznovanje nekotiko le skrai- šali. Sicer pa na zdravje — med delov-nim časom! Ukradene rožedobro uspevajo (?) V soboto, 4 minute do potnoči, se je začela koiedarska pomiad. Vsepovsod bi se morali lotiti akcij čiščenja okolja in storiti kar največ za čim lepši izgied ♦ ♦ ♦ X ♦ zelenic okrog stanovanjskih in drugih ♦ objektov. Urejevanja zelenic pa se prav gotovo ne smerno lotiti tako kot *> voznik rdečega BMW CE 137-610. V nedeljo, 21. marca se je nekttj pred 18. uro ustavil s svojim avtomo-bilom, na katerega je imei prikloplje-no prikoiico, na ptočniku pred stol-pnico na Foitovi 8. Skupaj s sopotni-kom sta izstopila iz avtomobila, vzela ustrezno orodje in začela ruvati iz ze-mlje okrasno grmilevje na ze/enici pred stolpnico. Pred tem sta napodila vstran še nekaj otrok, ki so jima bili v napoto. To njuno početje je opazil tudi naš bralec, ki si je zapisal števiiko avtomobila. Kam sta odpe-Ijala grmičevje, seveda ni ugotavljal, tudi ne vemo ali sta okrasno grmičev-je potrebovala za obogatitev lastnega vrta ali za kaj drugega. Obiščite prodajalno gorenje v Titovem Velenju, Ce/jska cesta 19 Zraven sta/ne ponudbe proizvodov GORENJE vam v mesecu marcu omogočamo nakup elementov opuščenega programa . - % > kuhinj Gorenje tip G152 in G123 kom Mlinškovim. Pri njih je ži-vela več let, vmes pa je štiri leta služila na Herberšteinu. V zako-nu je rodila tri otroke, eden je žal kmalu po rojstvu umrl, Joži-ca živi skupaj z njo, sin pa v Podkraju. Ko se spominja svojih mlado-stnih dni in jih primerja z dana-šnjim življenjem, pravi: ,,Zelo hudi časi so bili takrat. Vsega je primanjkovalo. Toda navadili smo se trdo živeti. Sedaj pa je povsem drugače. Ničesar mi ne manjka. Le mlajša bi morala bi-ti," je dejala čez čas. Jera ima danes pet tisoč dinar-jev pokojnine za možem, ki ji je umrl pred 28 leti. Kljub častitljivi starosti je še vedno zdrava, le vidi bolj slabo, tako da ne more brati. „Malce dolgčas mi je, ker ne morem bra-ti. Toda hodim k zdravniku in menda bom morala na operaci-jo," je dejala. Drugače pa zdravniške pomoči ni nikoli po-trebovala. Le dvakrat, se danes spominja. Nazadnje je morala k zdravniku pred dvema letoma, da je dobila injekcijo, ker jo je ugriznil pes. Ob koncu obiska pri Jeri Mori na njen praznični dan, med kate-rim smo jo seveda tudi slikali, je dejala: „Nisem mislila, da me imajo ljudje tako radi in da jih mi bo toliko prišlo čestitat za rojstni dan. Zdaj bo kar malce dolgčas ko v hiši ne bo več te ži-vahnosti. „Obljubili smo ji, da jo bomo tudi mi kmalu obiskali in ji prinesli fotografije, za kate-re nas je prosila. Cez leto dni, pa ji bomo seveda spet šli voščit. izkupiček, vendar pa so na doma-čih tleh iztržili le točko. Z ekipo Triglava iz Kranja so igrali neodlo-čeno 1:1 (0:1) v dokaj nezanimivem srečanju, ki ni moglo razgreti kakih 400 gledalcev. Kazalo je že, da bo Triglav v Smartnem poskrbel za prvovrstno preseneče-nje, toda petnajst minut pred kon-cem srečanja so domači le dosegli težko pričakovani zadetek. Zane-sljiv strelec z enajstih metrov je bil Prašnikar po prekršku v kazen-skem prostoru Kranjčanov. V nedeljp prva zmaga V drugem spomladanskem kolu so igralci Rudarja gostovali v Zre-njaninu, kjer so srečanje z doma-čim Proleterjem izgubili z rezulta-tom 2:0. Vendar gosti s prikazano igro niso razočarali, saj so igrali zelo napadalno in borbeno ter si priigrali tudi več priložnosti za za-detek, med drugim so enkrat zadeli vratnik. Morda bi bil rezultat ugodnejši za Rudar, če ne bi bil Celič v 25. minuti nepričakovano zartresel lastno mrežo. Ta igralec pa je imel v 77. minuti lepo priliko za izenačenje. Nad njim je bil stor-jen prekršek, vendar ga sodnik ni piskal. Zoga je nekako le prišla do domačega vratarja, ki jo je takoj podal v polje in po hitrem protina-padu so Proleterjevi igralci drugič premagali gostujočega vratarja Cvetkoviča. Upov in želja za ne-odločen rezultat je bilo tako ko-nec. V nedeljo gostuje v Velenju enaj-sterica Iskre. Velenjčani napove-dujejo, da bodo gledalci tokrat vi-deli njihovo prvo spomladansko prvenstveno zmago. Kajuhov pokal V soboto je bilo v Pesju v telo-vadnici osnovne šole tekmovanje za Kajuhov pokal v namiznem tenisu. Pomerilo se je 34 ekip osnovnih organizacij ZSMS iz krajevnih skupnosti, srednjih in osnovnih šol ter delovnih organizacij. Med eki-pami iz krajevnih skupnosti je to-krat slavila ekipa Pesja, med delov-nimi organizacijami so bili najbolj-ši mladi iz tozda Priprave REK, med srednjimi šolami so prvo me-sto osvojili člani Saleškega študent-skega kluba, med osnovnimi šolami pa mladi z osnovne šole Veljko Vla-hovič. Naslednje tekmovanje bo 28. marca. Takrat se bodo mladinci na velenjskem zimskem bazenu po-merili v plavanju. Karate Uspeh Smailoviča Na tradicionalnem prvenstvu Koroške v karateju v Ravnah na Koroškem, ki neuradno velja za člansko prvenstvo SRS, je nasto-pilo 18 moistrov in mojstrskih kandidatov iz vse Slovenije. Na odlično izvedenem tekmovanju so nastopili tudi naiboljši karateisti iz Titovega Velenja. Prvo mesto ie osvojil Javoršek iz Maribora drugi je bil Smajlović iz Titovega Velenja, tretje in četrto mesto pa sta si delila Šef in Graifonen iz Maribora. Za las je ušla bro-nasta medalja kar trem Velenjča-nom, sai sovsi Vah, Petek in Džurdžević delili 5-8 mesto. Plavanje Katia Oman druga v državi Tekmovalci plavalnega kluba iz Titovega Velenja so z nastopi na državnih prvenstvih uspešno zaključili zimsko plavalno sezono. Na absolutnem članskem prven-stvu v Celju sta nastopila Na-talija Szabo in Dušan Vejnovič. Dosegla sta solidne uvrstitve, saj sta se v vseh svojih disciplinah uvrstila v mali finale. Tadej Vun-derl ie meril moči na državnem prvenstvu za stareiše pionirje v Cerknem in se v svojih štirih disciplinah uvrstil med osmim in petnaistim mestom. Državno prvenstvo za mlajše pi-onirie A je bilo v Mariboru. Ponovno je razveselila Katja Oman, ki je bila na 200 m delfin druga in tretja na 400 m kravl. Poleg tega ie bila na 200 in 800 m kravl četrta. Med 30 klubi iz vse Jugoslavije je ekipno sama zasedla osmo mesto. Plavalni klub Titovo Velenje vabi vse otroke prvih in drugih razredov osnovnih šol, ki te znajo plavati, da se udetežijo testiranja za vpis v ktub. Testiranje bo v soboto 27. marca ob 9. uri na zimskem bazenu. Košarka Visoka zmaga Elektre V 16. kolu v slovenski košarkar-ski ligi so igralci šoštanjske Elektre v telovadnici solidarnosti prema-gali ekipo Fructala z rezultatom 81:63 (39:36). Gostje so zelo dobro igrali v pr-vem polčasu, v nadaljevanju pa so popustili in domači igralci so za-služeno zmagali. V naslednjem kolu gostuje Elektra v Trbovljah. Največ košev za Elektro so dali Cajner 22, Trobiš ter Hliš po 16.