GLASOVA
anorama
KRANJ, 22. JUNIJA 1963
ŠTEVILKA 24
Dvojni, mešani polet v vesolje
Polet ženske v vesoljski ladji
Za desetino moških kozmonavtov je v nedeljo poletela za njimi v vesolje tudi prva ženska Valentina Terješkova — Polet je pokazal, da ženska prav tako kot moški lahko prenaša breztežnostno stanje
Po skupnem poletu, ki je trajal 71 ur, sta se oba nova vesoljska potnika Valerij Bikovski in Valentina Terješkova spustila na Zemljo na kraju, ki je bil določen za pristanek. Kot vedno do sedaj, se je v kraju pristanka zbralo veliko ljudi, ki so pozdravili nov uspeh sovjetskih kozmonavtov in kozmonavtk.
Najprej je po 49-kratnem obkroženju Zemlje po preletu približno dva milijona kilometrov pristala Terješkova. Dve uri kasneje je pristal še Valerij Bikovski, ki je bil v vesolju 121 ur in je tako kozmonavt, ki ima za seboj najdaljšo pot.
Vse naprave v obeh vesoljskih ladjah so med poletom delovale brezhibno. Terješkova in Bikovski sta dokazala, da lahko človek v vesolju preživi ne samo več dni, temveč lahko tudi dela brez kakršnihkoli motenj in škode za svoje telo.
Ta polet je tudi važen, ker je prvič dokazano, da ženska prav tako kot moški prenaša breztežnostno stanje in lahko dlje časa živi v vesolju.
I I I I I I I I
I
Valentina Terješkova, mlada ruska delavka, prva ženska, ki je poletela v vesolje
Nemški film ar j i na Bledu
Že nekaj tednov se na Bledu zadržuje filmska skupina, ki snema nemški film »Vesolje v Hochsalzkammerguttu«. Film bodo posneli na Bledu, zunanje posnetke pa so napravili tudi v Vintgarju, v Lescah, na blejskem gradu, ob Bohinjskem jezeru in v Bohinjski Bistrici. Vsebina filma je zabavna.
Na sliki je znani orkester Chris Barbar's, ki je na snemanje priletel naravnost iz Londona. Govori se, da bo orkester stal več kot film.
SREČANJA Z LJUDMI - SREČANJA Z LJUDMI ■ StgCAMjA Z LJljDMl
Pot, ki jo je prehodil v času vojne iz črne gore v Slovenijo, ga je objela kot on njo in mu ostala še v živem spominu. Kot stotnik je po osvoboditvi oprav« ljal vojaške dolžnosti v Ljubljani. V letih po vojni se je poročil s Slovenko in dolžnosti so ga pripeljale v škofjo Loko. Tod je pred dvanajstimi leti našel drug svet: Sora mu je zamenjala Taro, ki teče skozi njegov rojstni kraj Kolašin, spominja pa ga tudi na Lim, ki se vije skozi Bijelo polje, kjer je doraščal...
To so bežni utrinki njegovega življenja, čeprav mi je MATIJA ČUJEVIĆ ondan pripovedoval tako, da sem pomislil, da gledam delček filma o njegovem življenju, zakaj za vse je primanjkovalo časa. Pred nekaj leti je bil upokojen, letos pa mu je bilo zaupano vodstvo gostinskega podjetja »Krona«.
0 Kakšni so vaši občutki spričo dejstva, da ste že sedmi direktor v tako kratkem času? Pravijo, da je ta številka nesrečna ...
Našel je drugi svet
— »Dobrih občutkov nimam, strahu pa tudi ne. Ali nismo pred kratkim začeli skoraj na vsakem koraku izgovarjati besedo rotacija? Kar pa zadeva pomen številke 7: saj je srečna. Ali ne prinaša nova ustava sedem-urnega delavnika?«
4)   Lani so zaprli privatna gostišča, letos jih bodo aktivirali; se bojite konkurence?
— »Zakaj pa? Konkurenca je zdrava, seveda mora biti na zdravih temeljih.«
0   Znane so anekdote o Črnogorcih ...
— »Sem eden izmed mnogih, ki se trudijo, da bi jih ovrgli. Morda me je življenje na slovenskih tleh prf rodilo, sicer pa prvi žulji na rokah so se mi pokazali s 15. letom. Menim, da so šale nedvomno tudi del kulturnega bogastva oziroma izživljanja nekega ljudstva. Izvor anekdot o Črnogorcih je še predvojni iz ,Ošišanega ježa'...«
• Želje?
— »Osebnih nimam, sem upokojenec JLA. Najbolj zadovoljen bom, če mi uspe, da bodo gostje bolj zadovoljni, kot pri mojih prednikih. Seveda na le to odvisno od številnih ćiniteljev.«
Velika afera v spod. domu
Christine Keeler, sodiščem
sem minister
JOHN DENNIS PROFUMO je napravil izredno karte ro. Bil je nekoč najmlajši poslanec v britanskem spodnjem domu, pozneje je postal najmlajši brigadni general in uspelo mu je iztrgati ministrstvo obrambe iz rok politikov. Od vsega tega so zdaj ostale samo razvaline. Po britanskih političnih pravilih je obrambni minister Profumo končal politični vzpon za vedno s strašnim padcem.
enaindvajsetletna lepotica z dolgimi nogami  in Holls Rovcem. Njena zgodba se bo končala pred
Grešni kozel
»■jesrečen dan za britan-j^j skega obrambnega ministra so pripravljah na vseh straneh. Sam minister je bil seveda kriv, da se je dal ljudem v zobe. Na prvi spomladanski dan, 21. marca letos, so laburisti zahtevali v britanskem spodnjem domu pojasnilo glede govoric, ki so se po Londonu širile na račun britanskega obrambnega ministra Pro-luraa. Dan pozneje se je plešasti 48-letni minister Združenega kraljestva dvignil s svojega zelenega sedeža v britanskem parlamentu in vznemirjeno izjavM: »Nič slabega ni v mojih odnosih s Christino Keeler«. S to izjavo je minister ovrgel zahtevo laburističnega poslanca polkovnika Gcorgea Wigga, ki je zahteval pojasnilo o dekletu, ki so ga med poslanskimi klopmi imenovali »call-girl«.
Vprašanje laburističnega poslanca ni bilo sestavljeno zaradi moralnega pranja britanskega obrambnega ministra, pač pa zaradi suma, da je bila 21-letna lepotica, ki si je kruh služila kot fotografski model, povezana s sovjetskimi vohuni.
Nočno
posvetovanje
Po tem dogodku v britanskem spodnjem domu je imela Macmilla-vlada triurno nočno sejo. Izid lega nočnega posvetovanja je bil zelo kratkoviden: zanikali so sleherno krivdo ministra Profuma. Za javnost je bila stvar s tem zadušena, ker je minister pretil s sodnim pregonom, če bi primer še naprej raziskovali. Senzacionalni
opisi v britanskem tisku so se polegli. Toda reporter >>Daily Expresa« je kmalu nato napisal, da je že takrat vedel, da je minister lagal. Britanska obveščevalna služba, ki je Christino Keeler nadzorovala zaradi njenih stikov s sovjetskim atašejem Ivanovim, je imela dokaze o obiskih obrambnega ministra pri lepotici že v rokah. Prijateljica Christine Keeler Marilvn Davics je izblebcta-la: »Večkrat se je pripetilo, da je po obisku Jacka (Profumo) vstopil v stanovanje Ivanov. Vedno smo iz tega zbijali šale.«
Kmalu je tudi britanski minister uvidel, da se iz te kaše ne bo poceni izmazal. V obrazložitvi svoje ostavke, ki jo je podal na pritisk
opozicije m nezadovoljstva \ lastni Macmiilanovi stranki, je minister zapisal: »Dolgo sem varal vlado in svoje prijatelje v spodnjem domu. Z obžalovanjem moram priznati, da izjava, ki sem jo dal v spodnjem domu, ni bila poštena in sem z njo prevaril spodnji dom.«
Zadnje poglavje
/j e za binkošti je britan-^ ski obrambni minister, ki je poročen z znano angleško gledališko in filmsko igravko Valerio Hobson, nič hudega sluteč odletel na počitnice v Italijo. V tem času je bila usoda ministra seveda /e zapečatena. Prijatelj Christine Keeler dr. Stephcn VVardj pri katerem je manekenka več let stanovala, je ogorčen nad lažmi ministra napisal dve pismi: eno na naslov notranjega ministrstva, drugo pa na- naslov parlamentarne opozicije, v katerih je opisal resnične odnose med ministrom in dekletom.
30. maja je poslanec levih Jaburistov Bcn Parkin vstal in zaprosil notranjega ministra, naj obrazloži pismo, ki ga je dobil od dr. Warda.
Minister naj pojasni, »kaj namerava ukreniti, da bi preprečil razširjanje callgirls organizacij«?
Po razpravi, ki jo sledila potem v britanskem parlamentu, je Macmillanova \ lađa morala opustiti misel, da bi že letos razpisala nove volitve. Bil bi to za konservativno stranko nepremišljen samomor.
Dnevnik lepega dekleta z dolgimi nogami
Chrisiina Keeler je bila rdečelaska, lepotica z dolgimi nogami. Se preden so v britanskem parlamentu razvozlali vse niti. je po Londonu začel krožiti dnevnik enaindvajsetletnega dekleta, ki je čudežno zašlo v višjo družbo. V tem dnevniku Christina piše in obsoja. Njena pokvarjenost se skriva za pokvarjenostjo drugih.
Ko sem prvič srečala ministra Prof uma, je bil v večerni obleki, jaz pa sem imela
samo brisačo ovito okoli telesa. Lasje so mi viseli raz-kuštrani po obrazu. Večer  je  bil božanstven.
Bazen iorda Aslora se je svetil kol živo srebro. Radi bi se okopali. Ni bilo važno, če smo imeli s seboj kopalne obleke. V kabinah so bile vedno na zalogi. Nikogar ni bilo pri bazenu in skočila sem v vodo. Stephen (dr. Ward) je velik šaljivec. Vedno mora napravili nekaj, da razveseli družbo. Začel me je nagovarjati, če imam toliko poguma, da bi se okopala gola? Iz kljubovalnosti sem pristala. Skočila sem gola v bazen in zaplavala.
Kmalu je bilo ob bazenu vse polno ljudi v večernih oblekah. Biia sem gola kot dojenček, ki pride na svet. Imela sem samo eno možnost. Pri si upnicah ' bazena sem pograbila brisačo in si z njo zakrila del telesa. Takšna sem bila predstavljena ministru.
Kmalu je prišla tudi ministrova žena Valerina Hobson:
— Kaj vi ne nosite kopalk me je vprašala.
Vzela sem njene kopalke, ki mi jih je ponudila. Tako sem ob snidenju z njenim možem dobila tudi njene kopalke. To je bila usoda. Vedela sem, da bom postala njegova ljubica.
Globus
Lepa kolena
JO ANN PFIRER i/ S!. Louisa so njeni učitelji poslali domov z nekega šolskega i/leta, ker se je uprla zahtevi učiteljev, da bi na izletu" nosila vsaj deset centimetrov daljše krilo. Dijakinja je bila zelo ogorčena nad ukrepom učiteljev, še bolj ogorčen pa je bil seveda njen oče. »Prvič,« je dejal jezen oče, -ima Jo Ann zelo lepa kolena, ki jih lahko mirne duše pokaže in drugič se moja hčerka razume na to, kaj jc elegantno   in spodobno.«
Očetovstvo
TERRY HUTJNTINGDON, bivša »miss Amerike«, ki se je potegovala tudi za naslov »miss sveta« je zgubila v Los Angclesu pravdo zaradi očetovstva. Priče so se 16 ur posvetovale pred sodiščem, preden so razglasili, da obtoženi ni oče deklice, ki jo je rodila Terrv. Po razsodbi je Terrv padla neki priči okoli vratu in jokala.
Vrnitev z obiska
FIDEL CASTRO, predsednik kubanske vlade, ,jc pozabil točno uro vrnitve v domovino sporočiti predsedniku OsvaF-du Dorticosu, ko se je vrnil z obiska v Sovjetski zvezi. Zaradi tega ga na letališču ni čakala telesna straža in <e je predsednik vlade Fidel Castro moral s taksijem odpeljati z letališča v svojo rezidenco.
Vtisi s potovanja od Mandžurije do Hongkonga
Čudež na ulici
Bil sem na tleh. »Kako pogosto vzletijo letala med Moskvo in Pekingom,« sem vprašal uradnika na kitajskem turističnem uradu. Napravil je kratek premor, preden je odgovoril, in takrat sem znova spoznal, da je na Kitajskem za vsak odgovor potreben intelektualni premislek. Potem je dejal: »Letala letijo vsak dan, toda ni nujno, da bi vzletela vsak dan.«
Letalo, s katerim sem priletel, je bilo napol prazno. Potovanje na Kitajsko spada med nasprotja sodobnega sveta in izrazi teh nasprotij so reakcijska letala in vstopne vize. Psihična stran tega potovanja ni lahka. Vsakdo lahko zajtrkuje v Pekingu in večerja v Londonu. Čas poleta traja 13 ur. Vendar je prepad med Kitajsko in Evropo velik.
Vse, kar sem na Kitajskem videl, bom opisal v obliki turističnih vtisov. Nisem izbiral poti pO Kitajski po svoje, pač pa so mi jo kazali kitajski turistični vodniki. Tako lahko opišem samo tisto, kar sem videl, in najbrž bodo moja zapažanja zaradi točnega usmerjanja poti in krajev včasih morda zmotna.
Ne bom pripovedoval ničesar o »temnih straneh kitajskega hitrega skoka naprej«. Te stvari so skrite. Morda »temne strani« na Kitajskem obstajajo, morda so omejene, nemara jih pa sploh ni? Tega odgovora ne vem in nisem se mogel dovolj potrudili, da bi to zvedel.
Naj začnem s prizorom, ki so ga uprizorili z menoj na kitajski ulici. Prvo jutro v Hankovu sem odšel sam na sprehod vzdolž ulice še pred zajtrkom. Bel obraz na ulici, posebno v odmaknjenih mestih, predstavlja redko priložnost in kmalu sem bil obkrožen s stotimi otroškimi glavami.
Otroci so bili videti zdravi, med njimi ni imel nihče trahoma, nihče ni bil suh in podhranjen in nihče ni skušal beračiti. Razlike z ostalimi azijskimi deželami ni treba zakrivati.
Naši gostitelji so se zelo posmehovati poročilom zahodnih časopisov o kitajskih ženah.-Prigovarjali so nam, naj iščemo lačne ljudi. Ne vem, če so ljudje občutili lakoto v letih 1960 in 1961, ko je Kitajce, kot pravijo, zadela »prirodna nesreča«. Zdaj o lakoti ni bilo sledu.
Kitajski želodec
Kaj venx o kitajski deželi, ki sem jo opazoval skozi okno vlaka skupaj 96 ur potovanja. Vlak nas je premetaval na vse strani in se sunkovito zaustavljal. Ni bilo sledu o evropskem udobju, vendar je vožnja z vlakom za Kitajce boljša kot nič.
Prepričal sem se, da kitajski potniki dovolj jedo, da bi se obdržali, pri življenju in pri moči, vendar se hranijo na meji varčnosti. Temu mojemu sklepu je dala veljavo zbirka prejšnjih izkušenj in raziskav, življenjska raven ljudi v posameznih kitajskih pokrajinah je odvisna od naseljenosti. Ljudje, ki imajo težave s prehrano nimajo v hišah psov. Na Kitajskem sem videl veliko število psov — ne garjavih in lačnih, ki jih tujec vidi klatiti se po indijskih vaseh, pač pa krepke in žive.
V mestih je glavna prehrana racionirana. Količino riža za prehrano določajo po delu: uradnik dobi 15 kg riža mesečno, železarji in težki delavci pa 25 kg. Meso je prav tako na karte. Perutnina, ribe in jajca se dobijo v prosti prodaji in povsod, kjer sem se pozanimal, so jih imeli na zalogi. Nikjer pred trgovinami z živili nisem videl vrst, razen morda kopice kupcev v majhnih prodajalnah, kjer so prodajali pecivo.
Cene so visoke. V primerjavi z zaslužki kitajskih delavcev pa so cene naravnost blazno visoke: za pol kilograma riža morajo delavci delati pol ure, za pol kilograma rib dve uri, za pol kilograma svinjine pet ur in za piščanca deset ur. Bil sem presenečen, da je kitajski čaj predrag za Kitajce. Za pol kilograma čaja morajo Kitajci delati dva dni.
Kadarkoli sem hotel kaj zvedeti o kitajskih razmerah, sem moral pohiteti k našemu vodniku Liju, ki mi je razložil uradno kitajsko stališče. Vprašal sem, kdaj bodo lahko s takšnim prirastkom ljudi odpravili sedanje omejitve v prehrani. Mož mi je najprej pojasnil razliko med Malthusovo in Marxovo teorijo, pozneje pa dodal, da sta skoraj dve tretjini kitajskega ozemlja še vedno neobdelani. Kitajci si veliko obetajo od pokrajine Sinkiang.
Če potujete skozi osrednjo in južno Kitajsko — prašna severna ravnina je pravo nasprotje — imate pred očmi močan vtis plodnosti te zemlje. Preplavljena riževa polja se prepletajo s številnimi majhnimi njivami, zasajenimi z zelenjavo in tobakom, ki stoji na njivi kot kakšna obilna gospodinja — košato in našopirjeno — in je zasajen na najboljših površinah. To niso prave kmetije, temveč neskončni predeli njiv.
Na kmetih
»Titi palec zemljišča na Kitajskem ni zapu-|^ ščen in neobdelan. Ob neki priložnosti sem videl zelje zasajeno med vrstami čajevcu. Hsin Čiao komuna v bližini Kantona je bila pravi subtropski raj, v katerem so pridelovali čez 20 vrst sadja: mandarine, ananas, breskve, pomaranče in drugo. Oster vonj, ki je prihajaj iz lepljivih polj, nas je spomnil, da konvoji prihajajo vsakih 24 ur iz mesta. Nisem bil pre nečen, ko so nam povedali, da zelenjavo pridelajo šestkrat na leto.
Zasebni kos zemljišča, ki so ga kmetje v ko-
muni zadržali za lastno obdelavo, znaša eno štiri indvaj se t i no jutra. To lahko zveni kot dobra šala, toda ne verjamem, da Kitajci tega koščka zemlje ne obdelujejo uspešno.
Obiskali smo komuno Hsin Čiao in še neko drugo komuno v bližini Honkonga, kjer pridelujejo čaj. Dejstvo je bilo, da sta bili obe komuni urejeni vnaprej za razkazovanje tujcem. Opozarjali so nas, naj za primerjavo napi,- !ka primerjamo hiše zasebnih kmetov in hiše »ko-munarjev«. čeprav ta kraj za Kitajsko morda ni bil tipičen, vendar to ne pomeni, da ni bil resničen. Nobenega dvoma ni, da sta obe komuni dobro uspevali. Lažne so govorice, da bi žene in možje živeli v ločenih spalnicah ali celo jedli v ločenih kuhinjah in jedilnicah.
Hiter skok naprej
V;  obeh komunah smo bili povabljeni v hiše '   in videli družine, ki so posedale po opoldanskem kosilu. Nekaj  neokusnih stanovanjskih blokov so zgradili v komuni Hsin čtao, vendar je večina ljudi živela v svojih vaseh, v hišicah, kjer so Živeli že od nekdaj.
Na vsej poti, kjer smo videli kmete, kmetje nLo delali nič drugega kot kmečka dela. V komunah so bile tudi neke manjše tovarne, vendar so izdelke uporabljali samo v komuni. Hsin Čiao komuna ima tudi majhno opekarno, »čajeva komuna« pa delavnico pohištva in obe komuni izdelujeta svoje lastne lemeže in drugo poljedelsko orodje. Industrije na tekoči trak ni bilo.
Vse iz sintetičnih ZANIMIVOSTI snovi - tudi hiša
Štirinadstropna stanovanjska zgradba v predmestju Moskve vzbuja pozornost zaradi lepe zunanjosti
Pred kratkim je v Moskvi opravljala svojevrsten »izpit zrelosti« skupina moskovskih projektantov — s štirinadstropno zgradbo s 55 stanovanji — zgrajeno iz sintetičnih snovi. Stavba je pripravljena, da bo sprejela prve stano-vavce. Njena zunanjost je izredno privlačna: svetlo zelene opazne plošče, oranžni oporniki iž armiranega betona in črne aluminijaste ograje na balkonih.
Kiša iz čudnih
snovi
Zgradba je poskusna. Z njo so hoteli pokazati, kako veliko vlogo lahko odigra kemija v množični izgradnji. Mimogrede preizkušajo tudi razne variante razporeditve stanovanj.
Samo nosilna in mednad-s-vopna konstrukcija sta izdelani iz armiranega betona. Povsod drugod ima glavno besedo sintetična snov. Zunanji zidovi so debeli le 10 centimetrov, po svojih izolacijskih sposobnostih pa ustrezajo zidu v debelini treh opek.
Tla v stanovanjih so različna. Nekatera so prekrita z linolejem, pod katerim je posebna podloga, druga pa z drugimi novejšimi materiali. Cez leta se bo pokazalo, katera snov najbolj ustreza. V večini stanovanj ni več težkih železnih kopalnih kadi, porcelanskih umivalnikov in podobnega. Kemija je odkrila več sintetičnih snovi, ki so uspešno zamenjale stare. Največ so uporabljali pla-siiglas, polimerstilor, polietilen (za vodovodne cevi).
Vgrajeno pohištvo
Uporaba vgrajenega pohištva omogoča, da si stano-vavci po svojem okusu raz-meščajo prostore v stanovanju. Nosilni zidovi so namreč le na mejah stanovanj in tako stanovavci lahko premeščajo pregrade — stenske omare, kakor jih je volja in povečujejo ali zmanjšujejo velikost posameznih prostorov. Dvosobno stanovanje ima na primer 45 kvadratnih metrov stanovanjske površine. V teh mejah stanovavci lahko spremenijo razmerje sob aU si uredijo celo tri. To velja' tudi za kuhinjo. Najemnik lahko pusti pregrado, kakor so jo predvideli projektanti in obdrži majhno kuhinjo ali pa jo preuredi v bivalni prostor.
Vsako stanovanje — od enosobnega do petsobnega — ima vse ugodnosti. Prostori so v notranjosti prevlečeni z zidnimi tapetami, ki jih je mogoče umivati. Zidovi v kuhinji so obdani s sintetično snovjo, ki se prav tako umiva. Vgrajena je tudi občasna ventilacija. Kakor hitro nekdo prižge luč v stranišču ali kopalnici, se avto-
matično vključi ventilator, Jki vsrkava vlago in prečisti zrak.
Ker vzidane omare zamenjujejo omare za obleko in perilo, police za knjige, pisalne mize in podobne kose pohištva, ki zavzemajo precej prostora, stanovavcem pravzaprav ni treba prinesti s sabo drugega kot stole, naslonjače in kavče.
še en zanimiv podatek: kvadratni meter stanovanjske površine tehta le 900 kilogramov (v primerjavi s 1500 kilogrami v navadnih zgradbah).
Vrtanje po zobu brez bolečin
Neka tovarna v Veliki Britaniji je začela izdelovati zobne svedre, za katere trdijo, da ne povzročajo nikakršnih bolečin. S temi vrtavci na zob ni treba pritiskati, prav tako ne ustvarjajo vibracije. Imajo dvakrat več obratov kot vsi ostali vrtavci, ki so bili izdelani doslej. *
Povečana radioaktivnost v atmosferi }
Ameriška federalna komisija je objavila podatke, da se je radioaktivnost v Zemljini atmosferi po nuklearnih poskusih v preteklem letu podvojila. Poskusi so bili opravljeni v ZDA in v SZ. Količina radioaktivnega »karbona 14« je precej večja kot prej, količina radioaktivnega »stroncija 90« pa se je v letu 1962 v ZDA povečala za štirikrat, Izračunali so, da bo potrebno 5760 let, da se bo povečana količina radioaktivnega karbona zmanjšala na polovico. Zato je mogoče domnevati, da jedrski poskusi povzročaj^ stalne spremembe v okolju, v katerem živimo.
Obstaja prepričanje, da sedanji nivo radioaktivnosti še vedno ne predstavlja večje nevarnosti za življenje in zdravje ljudi. Toda nihče ne more z gotovostjo trditi, kje je meja nevarnosti. Zelo verjetne so domneve, da bo povečana radioaktivnost vplivala na to, da se bodo rodili (čeprav v manjšem številu) otroci s težkimi duševnimi in telesnimi okvarami.
Ali je ciklon mogoče napovedati?
Sedmega oktobra 1737. leta je močan ciklon prodrl ob rokavu Hugli, ob katerem je mesto Kalkuta. V reko so vdrli ogromni valovi iz Bengalskega zaliva in voda se je razlila tako hitro, da je v nepričakovani poplavi utonilo 300 tisoč ljudi.
Strahovit ciklon v Bengalskem zalivu je 31. oktobra 1876. leta uničil na svoji poti vse ladje in se zaustavil ob obalnem mestu Citagont, ki je bil pred kratkim spet poškodovan. Veter in valovi so vrgli na obalo mnoge ladje in porušili skoraj vse zgradbe. Voda — globoka 6 do 12,5 metrov — je preplavila nekaj otokov na ustju reke Gangesa in vse zemljišče do 10 kilometrov od obale. Tedaj je izgubilo živ lje-
nje 250 tisoč ljudi. Pred tem in po tem so zabeležili še okoli 100 »ciklonskih plim«, ki so zahtevale od 20 do 80 tisoč ljudskih žrtev.
V Zahodni Indiji je leta 1780 besnel velik uragan, ki je povzročil smrt 35 tisoč ljudi, med katerimi je bilo tudi 5 francoskih mornarjev. Tudi tam je področje pogostih ciklonov.
Zanimivo je, da nekatere vrste obalnih rakcev vnaprej občutijo približevanje nesre-
če z morja. Tedaj bežijo na obalo, za razliko od meduz in nekaterih rib, ki se umikajo v globino.
Sodobna znanost razpolaga z možnostmi, da pravočasno odkrije bližnje nesreče. Ameriški znanstvenik V. Munk je skonstruiral naprave, ki zapisujejo pojav posebnih valov v morju, ki so sicer za oko nevidni. Valovi so zelo nizki in dolgi, napredujejo pa z veliko hitrostjo pred ciklonom, ki jih povzroča. S pomočjo takih naprav so odkrili že mnoge ciklone, V zadnjem času pa v te namene uporabljajo tudi mete orološke satelite.
Mil
Češkoslovaško potniško letalstvo praznuje 40 letnico obstoja. Začelo se Je pravzaprav že 1911. leta, ko je domači Istavec Jan Kašpar na svojem primitivnem, iz lesa, platna, pločevine in žice zgrajnem letalu preletel brez pristanka 90 km od Pardubice do Prage. S prevozom potnikov so začeli Icia 1923 med Prago in Bratislavo, ko so prepeljali letno 29 potnikov. Danes spada češkoslovaška med prvo tretjino držav z najbolj razvitim potniškim letalstvom. Redne zveze vzdržujejo na 22 mednarodnih progah, od katerih jih ena povezuje tudi z Ameriko, kjer pristajajo češkoslovaška letala na havanskem letališču. Pričakujejo, da bodo kmalu prepeljali milijon potnikov letno. V notranjem premetu pa zavzema Češkoslovaška 6. mesto med evropskimi državami. Na sliki je del praškega letališča, kjer pristajajo tuja letala
Kaj mislijo tujci o nas
DOBRI VTISI
f Razvoj francoske avto-mobilske industrije
; Pred kratkim so bili v Kranju kegljači iz obdonavskega mesteca Krems v Avstriji. Po vrnitvi je tamkajšnji deželni časopis priobčil razgovor s predsednikom kegljaškega kluba Karclom . Stogmeier-jcm. Prinašamo kratek izvleček iz razgovora, ki govori o. vtisih tujcev o našem mestu in o ljudeh.
Pot v Kranj
Zastopnik časopisa: Gospod predsednik, kako je sploh prišlo do nastopa kegljačev v Kranju?
STOGMEIER: Predvsem bi se vam rad kot zastopniku edinega časopisa, ki se zanima za naše potovanje v Kranj, lepo zahvalil. Lansko leto ob svetovnem prvenstvu v Bratislavi, smo navezali stike s kranjskimi kegljači. Po dogovoru so kranjski kegljači lani v novembru mesecu nastopili v Kremsu.
Pričakovali smo zato povratno srečanje v Kranju. Po dolgotrajni vožnji smo due 23. maja prispeli v Kranj, pred hotel Evropo, kjer nas je pričakala večja množica meščanov in kegljačev. Potovali smo s povsem novim avtobusom.
Zastopnik časopisa: Kako ste se počutili z vašimi tovariši v Jugoslaviji?
STOGMEIER: Povedati moram, da smo bili že na meji ob prihodu v Jugoslavijo zelo prisrčno sprejeti. Sprejem v Kranju pa se ne da opisati, to je treba doživeti. Po pozdravih smo se okrepčali in zasedli svoje sobe v hotelu Evropa. Ker ;e bilo tekmovanje že ta dan, smo kmalu odšli na kegljišče, ki ima štiri zelo dobre in lepe steze. Kegljišče je zelo lepo in ima tudi prostor za občinstvo. Takoj v prvih urah bivanja v Kranju smo že občutili ne-doživeto gostoljubnost Kranjčanov.
Sprejem pri županu
Zastopnik časopisa: Ali nam lahko poveste, kako veliko mesto je Kranj?
STOGMEIER: Mesto Kranj je približno tako veliko kot naše mesto Krems. Ima 23 tisoč prebivavcev. Na sprejemu pri županu, ki Je star 36 let, smo zvedeli, da je mesto industrijsko, predvsem je razvita tekstilna industrija, električna, finomehanična in čevljarska. Po prisrčnem sprejemu in zakuski pri županu, smo si ogledali poslopje občine, ki je popolnoma novo, grajeno v marmorju z lesenimi stropi. Ob tej priložnosti nam je župan obljubil, da bo obiskal mesto
Dva pariška časopisa — Usine Nouvelle in L'Eko-nomie — sta hkrati razpravljala o razvoju in perspektivi avtomobilske industrije v Franciji. Prvi meni, da bo francoska avtomobilska industrija kljub povečani proizvodnji v drogi h državah nadaljevala v sedanjem tempu. Po predlogu četrtega plana razvoja in modernizacije te industrije je bilo leta 1959 izdelano 1 milijon 240 tisoč avtomo-
bilov. lUiiO. k-ki 1 milijon 300 tisoč, za 1. 1965 predvidevajo proizvodnjo 1 milijon 850 tisoč oziroma povečanje za 42 odst. v primerjavi z letom 1960. Tolikšno število avtomobilov bo seveda težko spraviti na tržišče, vendar menijo, da bo domač« tržišče lahko prevzelo okoli milijon vozil, ostalo pa bo prepuščeno izvozu. Razumljivo je, da se lahko to še vse spremeni, vendar so Francozi slej ko prej optimisti, še posebno grl cd e na
sijajen skok prodaje v zadnjih letih.
S povečano proizvodnjo se bo povečalo hkrati tudi število zaposlenih v avtomobilski industriji, in sicer na 146.000 oseb. Od tega bo 108 tisoč delavcev in 38 tisoč uslužbencev. V povečano proizvodnjo bodo vključene tudi razne druge vrste industrije, kakor na primer industrija pločevine, vzmeti, jekel, litega železa, aluminija, barv. tekstila, plastičnih mas in drugega.
Drugi časopis pa objavlja podatke o dnevni proizvodnji in pravi, da izdelajo v Franciji dnevno okoli 5800 avtomobilov, i a to po podatkih iz junija 1962. Francija je sedaj na četrtem mestu v svetovni
Krems, kjer je prebival umetnik, slikar Šmid, ki je bil rojen v Kranju.
V soboto so nas domači kegljači povabili v njihova stanovanja. Občudovali smo lahko stanovanja delavcev s kopalnicami, švedskimi kuhinjami in televizijskimi sprejemniki. Popoldne so nam pripravili z osebnimi avtomobili izlet na Bled, ki je eno najlepših letovišč v Jugoslaviji. V pravem pomenu besede »kraj. sanj«!
Videli smo že dosti nemških, angleških, francoskih, italijanskih in danskih letovi-ščarjev. Hoteli stoje ob obali jezera. Obiskali smo tudi dolino Draga ob vznožju Karavank. Tam smo našli alpsko floro, ki pa je zelo zaščitena. Prirodne lepote, ki jih mora vsakdo videti! Ogledali smo si tudi cerkev na Brezjah, kjer smo lahko opazili, da je bila zelo obiskana.
Ob godbi in plesu smo nato preživeli lep večer. Drugi dan smo se prek Ljubljane in Maribora vrnili domov.
poudarii: Jugoslovani so mirno, pridno, napredka željno ljudstvo, zelo gostoljubni in prisrčni. Ampak prosim: o tem naj se vsak sam prepriča! Kar nas je posebno presenetilo, so dobre ceste.
Zastopnik časopisa: Hvala za vaša pojasni-
la. Imate še kaj povedati?
STOGMEIER: V imenu kegljaškega kluba bi se rad na tem mestu zahvalil vsem kegljačem in kegljačicam iz Kranja, županu občine Kranj in hotelu Evropa za dobro it» odlično postrežbo. ^ .
Ugodni vtisi
Zastopnik časopisa: Kakšne splošne vtise ste odnesli iz Jugoslavije?
STOGMEIER: Splošni vtisi so zelo ugodni. K temu bi
Koliko piva popijemo v vročih dneh
Pivo odžeja
Čeprav se prava poletna pripeka še ni začela, imajo pivo že nastavljeno na točilnih mizah. Natakarji strežejo goste vedno bolj pogosto z grenko pijačo, ki ljudi odžeja. Domačini, prišleci in tujci naročajo v prvi vrsti pivo.
Ko gledamo po gostilnah, bi sklepali, da pri nas ljudje popijejo velike količine piva. Statistika pa pove, da smo glede porabe piva na predzadnjem mestu v Evropi,
Na glavo prebivavca je Belgija leta 1957 porabila 114, Velika Britanija 78, Nemčija 70, Avstrija 62, Švica 31 in Francija,, ki jo Imajo za deželo vina, 29 litrov piva. To leto je povprečen Jugoslovan popil samo 5,9 litrov osvežilne penaste pijače.
Res je po letu 1957 poraba piva naraščala, tako da j« predlanskim znašala 10 litrov, vendar pa je lani potrošnja zopet padla. Lani smo popili manjše količine piva kot prejšnje leto. Velik del le penaste pijače popijejo pri nas tudi tujci, ki so prav v poletnih mesecih najbolj številni v naših gostiščih.
v Boliviji
Hčerka gorenjskega očeta
pomaga pri napredku dežele in jo opisuje
Bolivija je velika dežela na jugu ameriške celine. Petkrat je večja od Jugoslavije in ima le 3 in pol milijona prebivavcev. Dežela je znana po visokih gorah Kordiljerov, ki se vzpenjajo tudi do 7000 metrov visoko. Tu je tudi znamenito veliko jezero Titicaca. Čeprav ima dežela precej prirodnih bogastev je gospodarsko zaostala. Za njen kulturni napredek skrbi med drugim tudi ameriška državna ustanova »mirovni odred — Peace Corps. V tej organizaciji je zaposlena že nekaj let tudi Slovenka Ella Doran, hči dr. Kerna, znanega slovenskega zdravnika in organizatorja Slovenske narodne podporne jed-
note (SNPJ). Peace Corps je v zadnjem času poslala v Bolivijo svojo sodelavko Ello Doran, ki je po poklicu zdravstvena delavka. Svoj čas, ko je imel njen oče še lastno ordinacijo v Cle-vclandu, v mestu, kjer živi največ slovenskih rojakov, mu je pomagala pri zdravniških poslih.
Ella Doran, ki je prepotovala Bolivijo in pomagala pri zdravstveni službi, objavlja zdaj v največjem elevelandskem dnevniku »The Clevc-land Press« svoje vtise s potovanja. Ta dnevnik ima razmeroma visoko naklado (350.000 izvodov dnevno), posamezne številke pa so zelo zajetne, saj obsegajo včasih kar sto strani. Ella Doran
se ni izkazala samo kot spretna medicinska strokovnjakinja, temveč tudi kot bistra opazo-vavka in razumna zapisov avka svojih zapažanj. Bravci Cleveland Pressa hvalijo njene prispevke in jih budno spremljajo. Na list je naročenih tudi precej slovenskih brav cev iz Clevclanda, ker poroča ta dnevnik redno o vseh prireditvah naših rojakov. V uredništvu tega lista je poseben novinar, ki spremlja življenje in delo naših rojakov in o njih poroča.
Naj povem, da je Kernova hčerka Ella Doran dobila že v očetovi hiši podlago za novinarsko uveljavljanje. Njen oče, po rodu iz okolice Škofje Loke, je napisal že nekaj knjig, piše pa tudi v slovenske liste v Ameriki. Lansko leto se je mudil precej časa s svojo ženo v Sloveniju
JOŽE ŽUPANČIČ
Radijski spored
Poročila poslušajte vsak dan ob 4 05, 5., 6., 7., 8., 10 12., 13.. 15., 17., 22 23. in 24 un ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. — Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9.. 12., 13, 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri.
SOBOTA — 22. junija
8.05 Pošiarčck  v mladinski
glasbeni redakciji 835 Zabavni orkester
RTV Ljubljana 8.55 Za šolarje 925 Deset pianistov iz
desetih dežel 10.15 Popevke za vse 10.35 Komorni orkester
RTV Zagreb 10.55 Vsak dan nova popevka
11.00 Pozor, nimaš
prednosti 12.05 Kmetijski nasveti —
Ing. Rado Linzner:
Izbira dosevkov
za letošnjo sezono 12.15 Po domačih legah
in planincah 13.30 Trikrat pet 13.45 Jugoslovanski operni
pevci v popularnih
operah 1435, Naši poslušavci
čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba
1530 Slike z razstave
Modesta Musorgskega 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Kitara v ritmu 18.00 Aktualnosti
doma in v svetu 18.10 Skladbice za kratek čas 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene
razglednice 20.00 Po domače ... / 20.20 Arsen Lupin —
radijska priredba 21.00 Za konec tedna ples 22.15 Oddaja za naše
izseljence 23.05 Za mlade plesavce
DRUGI PROGRAM
19.05 Z zabavno glasbo
v sobotni večer 19.30 Pianist Benne
Misievviasch 20.45 Scena iz Lohengrina 22.15 Jazz na koncertnem
odru
NEDELJA — 23. junija
630 Napotki za turiste 8.00 Mladinska
radijska igra 8.42 Najboljši pevski zbori na mladinskem festivalu v Celju 9.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo II.
10.00 Še pomnite tovariši
10.30 Trije  glasbeni pejsaži
1130 Nedeljska reportaža
11.50 Tisoč taktov za dober tek
12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo II.
1330 Za našo vas
14.00 Koncert pri vas doma
14.10 S slavnimi
opernimi pevci
15.15 Zabavni orkester Mantovani
15.30 Prijetno nedeljsko popoldne
19.05 Glasbene razglednice
20.00 številnim zvestim
poslusavcem nase
pesmi 20.40 Zabavni orkester
Bela Sanders j 20.50 športna poročila j 21.00 Potovanja velikih
skladateljev ' 22.15 Skupni program JRT I 23.05 Zaplešimo v novi teden
DRUGI PROGRAM
12.00 Nedeljski koncert
ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje
operne umetnosti 14.00 Štirikrat petnajst 15.15 Komorno glasbeno
popoldne 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Skupni program JRT 20.15 Sodobni izvajavci 20.45 Iz predkiasične
orkestralne glasbe 21.00 Pisan spored
zabavne glasbe 22.15 Jugoslovanska komorno-
glasbena soareja
PONEDELJEK — 24. junija
20.00 Dva češka mojstra
iz 20. stoletja 20.20 S popevkami po svetu 20.45 Kulturna kronika 21.00 Glasbena medigra 21.05 Skupni program JRT 22.50 Literarni nokturno 23.05 Ples na valu 327.1 m
DRUGI PROGRAM
19.05 Uvodni takti z
ansambli Horvvedel 19.20 Prerez opere
Madame Butterflv 20.01 Popularne orkestralne
skladbe 20.45 Zabavni
kaleidoskop
TOREK — 25. junija
8.05 Uspehi sopranistke
Brigit Nilsson 835 Z lokom po strunah 8.55 Počitniško popotovanje
od strani do strani 9.10 Mojstri simfonije 9.45 Portret v miniaturi 10.15 Plesna orkestra Dolle
Haenscb in Jerry Menge 1035 Odbleski z zborom Hagner in orkestrom Capitol 10.55 Vsak dan
nova popevka i 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Nada Rihlaršič: Proizvodni stroški mleka
12.25 Domači napevi za prijetno opoldne
12.40 Igra pihalni orkester Ljudske milice
1330 Plošča v ploščo
14.05 Trije  domači izvajavci
14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo
15.15 Stari ruski napevi
15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah
poslušavcev 18.00 Aktualnosti
doma in v svetu 18.10 Odmevi z gora 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Pojo jugoslovanski
pevci zabavne glasbe 20.20 Radijska igra 21.20 Serenadni večer 22.15 Skupni program JRT 23.05 Zadnji ples
pred polnočjo
DRUGI PROGRAM
19.05 Zabavni zvoki 20.00 Godalni kvartet
v g-mo!u 20.25 Kitarist
Andreos Segovis 20.45 Glasbena medigra 20.50 Mednarodna radijska
in T V univerza 21.05 Skupni program JRT
SREDA — 26. junija
8.05 Vesele domače izvajajo
slovenski zbori 8.30 Domača ansambla »Ad hoc« in »Veekend« 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Ponedeljsko dopoldne ob narodni pesmi 10.15 Malo Debvssvja 10.35 Naš podlistek 10.55 V-ak dar.
nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti —-Veterina
12.25 Domači napevi za prijetno opoldne 12.45 Dalmatinske narodne 1330 Trideset vedrih minut 14.05 Morda si želite
to poslušati? 15.15 Pojo zabavni zbori 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbene uganke 18.00 Aktualnosti
doma in v svetu 18.10 Od takta do takta 18.45 Na mednarodnih
križpotjih 19.05 Glasbene razglednice
8.05 Opera in balet 8.55 Pisani svet
pravljic in zgodb 9.25 Popevke v sredo
dopoldne 10.15 Dva skladatelja
iz Makedonije 1030 Človek in zdravje 10.40 Bosna — venček
jugoslovanskih pesmi 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.15 Kmetijski nasveti —
Ing. Jože Colnarič:
Dosedanje izkušnje
pri rekonstrukciji
vinogradov 12.25 Domači napevi 12.45 Poje KZRTVL 13.30 Fragmenti iz
VVebrovega
»Čarostrelca« 14.05 Ob zvokih
zabavne glasbe 14.35 Iz slovanske
glasbene lirike 15.15 Petindvajset   minut ob
glasbenem avtomatu 15.40 Amaterji na
našem odru
16.00 Vsak dan za vas 17.05 Promenadni koncert 18.00 Aktualnosti
doma in v svetu 18.10 Od skladatelja
do skladatelja 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Panorama
zabavnih melodij 21.05 Skupni program JRT 22.15 Novi posnetki plesnega
orkestra RTV 22.50 Literarni nokturno 23.05 Romantičnim
plesa vcem 23.25 Ansambel
Slavko Osterc 23.43 Iz grške glasbe
DRUGI PROGRAM
19.05 Po svetu jazza 19.35 Nekaj romantičnih
melodij 19.55 Simfonija v e-molu 20.45 Klavirska glasba
rokoko j a 21.00 Humoreska 21.20 Med vzDoredniki
in poldnevniki
ČETRTEK — 27. junija
8.05 Simfonična suita
8.32 Pojeta Loia Novakovič
in Rafko Irgolič 8.55 Počitniško popotovanje
od strani do strani 9.10 Pet minut za novo
pesmico 9.35 Malo instrumentov —
veliko glasbe i 10.15 Odlomki iz
slovenskih oper
12.40 Poje Invalidski partizanski pevski zbor 13.30 Zabavni potpuri 14.05 Zabavni orkester
Rudv Risavv 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Ce želite, zaplešite 15.35 Divertimento 16.00 Vsak dan za vas 18.05 Sovjetski violinisti 18.00 Aktualnosti
doma in v svetu 18.10 Turistična oddaja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
20.45 Četrt ure s holVvvvood-skim simfoničnim orkestrom 21.00 Izročilo XX. stoletja 21.40 Iz klavirskih skladb
Janka Ravnika 22.15 Skupni program JRT 23.05 Za ljubitelje modernih plesnih ritmov
DRUGI PROGRAM
19.05 Majhni zabavni
ansambli v plesnem ritmu
19.35 Faustovo .pogubljenje
— oratorij 20.45 Komorni intermezzo 21.00 Melodije po pošti
kino
PETEK — 28. junija
PETEK — 28. junija
8.05 Starejša slovenska
glasba 8.30 Nekaj vedre glasbe
ob delu 8.55 Pionirski tednik 925 Petkovo simfonično
dopoldne 10.15 Iz repertoarja
Marjane Deržaj in
Staneta Mancinija 1035 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.15 Kmetijski nasveti —
Ing. Ivo Jeličič:
Selekcija govedi
na Hrvaškem 12.25 Domači napevi za
prijetno opoldne 12.45 Srbske narodne pesmi 1330 Drobne orkestralne
skladbe 14.05 V paviljonu
zabavne glasbe 14.35 Novosti iz fonoteke 15.15 Napotki za turiste 15.20 Dva plesna orkestra 15.40 Slovanske skladbe 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Dragulji iz oper 18.00 Aktualnosti
doma in v svetu
18.10 Od tod in ondod
18.45 Iz naših kolektivov
19.05 Glasbene razglednice
20.00 Četrt ure v inozemski renesansi
20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled
20.30 Griegovi večeri
21.00 Godala v ritmu
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih
22.15 Skupni program JRT
23.05 Glasba velikih mojstrov
23 35 Za lahko noč pojeta Ella Fitzgerald in Frank Sinatra
DRUGI PROGRAM
19.05 Iz opere »Koštana« 19.30 Igrajo veliki zabavni
orkestri 20.00 Med deli Johanna
Sebastiana Bacha 20.27 Iz stare poljske glasbe 20.45 Popevke in zabavne
melodije 21.13 Koncert za violončelo
in orkester 21.30 Vsakdanje življenje
Etruskov 21.45 Jazz do 22.00
SOBOTA     22. junija
Center — ob 18. in 20. uri LEPI ANTONIO, ital. film
ob 22. uri MILIJONARKA, premiera angl. barv. CS filma
Storžič — ob 16, 18. in 20. uri PEKLENSKI KLUB, angl. barv7. CS film
NEDELJA — 23. junija
Center — ob 16., 18. in 20. uri PEKLENSKI KLUB, angl. barv. CS film
Storžič — ob 10. uri USPAVANA LEPOTICA, ameriški barv. mladinski film ob 14. uri PEKLENSKI KLUB, angleški CS film
ob 16. in 18. uri USODNA CIGANKA, angl. barv. film
ob 20. uri LEPI ANTONIO, italijanski film
Svoboda —- ob 16. in 20. uri MILIJONARKA, angl. barv. CS film
ob 18. uri LEPI ANTONIO,1 italijanski film
Letni kino Partizan — ob 20.30 ISKANJE AVRIKE, pre- 1 miera sov j. filma
Krvavec Cerklje — ob^i 16.30 in 1930 uri ZALJUB-i LJENA DETEKTIVA, nem. ! film
Naklo — ob 18. in 20. uri KRALJ CARDAšA, nem. barv. film
1 Torek ^
\ Center — ob 18. in 20. uri MILIJONARKA, angl. barv. CS film
Storžič — ob 16., 18. in 20 uri NIKOLI V NEDELJO, gr ški film (samo danes)
Letni kino Partizan — ob 20.30. uri NIKOLI NE POPUŠČAJ, premiera ang. filma
Koroška Bela 23. junija italijanski barvni \
22. junija franc. CS  film CS film RIMSKA 3ETOICA
OKUS NASILJA
CS
23. junija italij. barv film HERKULOV BES
24. junija italijanski film SMRT PRIHAJA IZ VESOLJA
Sreda
Center — ob 18. in 20. uri MILIJONARKA, angl. barv. CS film
Storžič — ob 16., 18. in 20. uri OVČAR, amer. barv. CS film (samo danes)
Letni kino Partizan — ob 20.30. uri NIKOLI NE POPUŠČAJ, angl. film
Četrtek
Center — ob 18. in 20. uri MILIJONARKA, ang. barvjii CS film
Storžič — ob 16., 18. in 20. uri NIKOLI NE POPUŠČAJ, ang. film
Petek
ob 15., 17. in 19. uri
26. junija francoski film ZAUPNIK ŽENA ob 18. uri
27. junija francoski film ZAUPNIK ŽENA ob 20. uri
turistični linioimaioi
1 GORENJSKO
TURISTIČNO OBMOČJE
Kranjska gora
22. junija italij. barv. CS i 3< film HERKULOV BES
23. junija  franc.  CS  film i OKUS NASILJA
Kropa
22. junija franc. barv. film TI SI MOJE ŽIVLJENJE ob
20. uri
23. junija amer. barv. film PRIJATELJ JOEY ob 17. in 20. uri
27. junija češki film VIŠJE NAČELO ob 20. uri
športne prireditve
# NOGOMET
Ajdovščina — Moštvo Tržiča bo v nedeljo gostovalo v Ajdovščini, kjer bo z doma
Ljubno
22. junija amer. barv. film LJUBEZEN POPOLDNE ob 20. uri
# KOŠARKA
Kranj — V okviru tekmovanja slovenske lige se bosta j v soboto ob 20. uri srečali 23. junija amer. barv. film  mo§tvi Triglava in Ljubljane. LJUBEZEN   POPOLDNE ob
PONEDELJEK — 24. junija     Center — ob 18. in 20. uri
Center - ob 18. in 20. uri i MILIJONARKA, ang barvni ISKANJE AFRIKE, premiera | CS film sovjetskega filma
Storžič — ob 16., 18. in 40. uri ZALJUBLJENA DETEKTIVA, nem. film (samo danes)
Letni kino Partizan — ob 20.30. uri MILIJONARKA, in-gleški barvni CS film
televizija
Po predvidenem sporedu RTV Ljubljana, z dne 21. junija 1963.
SOBOTA — 22. junija
10.55 Vsak dan nova popevka
11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.15 Kmetijski nasveti —
Ing. Ivo Jelačin - ing. Albin Stritar: Razgovor o študiju živinoreje na biotehniški fakulteti 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne
RTV Zagreb 1930 Zagrebška kronika
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 2030 S kamero po svetu
RTV Zagreb 21.00 Popoldanski izlet
RTV Ljubljana 22.00 »Zlata tišina« —
zgodba iz serije Nič ena
RTV Zagreb 22.25 Poročila
NEDELJA — 23. junija
RTV Zagreb 10.00 Kmetijska oddaja 15.15 Prenos športnega
dogodka 1930 Modna revija v Pulju
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
20.45 Vojna in mir —
italijanski umetniški film
22.15 Poročila
PONEDELJEK —
24. junija
RTV Ljubljana 19.30 Mali strahovi
RTV Beograd 20.00 T V dnevnik
2030 Tedenski športni pregled
RTV Ljubljana 20.45 Drama
RTV Beograd 21.45 Poročila
TOREK — 25. juniia
Ni sporeda!
SREDA — 26. junija
RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja
t RTV Ljubljana
20.45 TV — transverzala
21.45 Slovenske ljudske maske
RTV Beograd 22.15 Poročila
ČETRTEK — 27. junija
RTV Zagreb 1930 Oddaja za otroke
RTV Beograd 20.00 T V dnevnik 20.30 Propagandna oddaja
RTV Ljubljana 20.45 Ekspedicija
Ev rov !ziia 2130 Simfonični koncert
RTV Beograd 22 20 Poročila
PF.TEK — 28. junija
RTV Beograd 1930 Beograjska kronika 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 Propagandna oddaja
RTV Beograd 20.45 Don Kihot 22.00 Poročila
Storžič — ob 16., 1.8 in 20. uri NIKOLI NE POPUŠČAJ, angl. film
Letni kino Partizan — ob 20.30. uri LEPA AMERIKANKA, premiera franc. filma
Jesenice »RADIO«
22. do 24. junija angl. barv. CS film ZALIV TIHOTAPCEV
25. do 26. junija franc. CS film OKUS NASILJA
Jesenice »PLAVŽ«
22. do 23. junija italijanski film SMRT PRIHAJA IZ VESOLJA
24. do 25. junija angl. barv. CS film ZALIV TIHOTAPCEV
Žirovnica
22. junija ruski film POCESTNICA
23. junija španski film POTEPUHI
26. junija angl. barv. CS film ZALIV TIHOTAPCEV
Dovje
22. junija ruski film POCESTNICA
23. junija španski film POTEPUHI
27. junija angl. barv. CS film ZALIV TIHOTAPCEV
16. uri
23. junija amer. barv. film DAVY CROKETT IN PIRATI ob 19. uri
Škofja Loka »SORA«
22. junija angl. film ZALIV TIHOTAPCEV ob 18. in 20. uri
23. junija angl. film ZALIV TIHOTAPCEV ob 9.30, 18. in 20. uri
25. junija angl. film OKUS PO MEDU ob 20. uri
26. junija angl. film OKUS PO MEDU ob 18. in 20. uri
27. junija franc.-italijanski film MODERNA DEVICA ob 20. uri
Radovljica
22. junija avstrijski barvni film PRI ČRNEM KONJIČKU ob 18. uri
22. junija ameriški barvni CS film RIO BRAVO ob 20. uri
23. junija avstrijski barvni film PRI ČRNEM KONJIČKU ob 16. in 20.30
23. junija ameriški barvni CS film RIO BRAVO ob 18. uri
25. junija francoski film DOBRA LEKCIJA ob 20. uri
26. junija francoski film ! DOBRA LEKCIJA ob 18. in
20. uri
1 27. junija amer. CS film ALI LJUBITE BRAHMSA ob
; 20. uri
V KRANJSKI GORI je v motelu in v hotelih dovolj prostih postelj, prav tako tudi v zasebnih tujskih sobah. V GOZD-MARTULJKU je dovolj prostih ležišč v počitniškem domu »Franc Rozman«, v hotelu »špik« in gostilni »Pri Jožici«. S prostimi posteljami razpolagajo tudi v PODKORENU — hotel Vi-tranc in v zasebnih sobah. Tudi planinske postojanke na VRŠIČU imajo dovolj porsto-ra, razen v Poštarskem domu i Primorjem igralo prvo J in Erjavčevi koči, ki bosta kvalifikacijsko tekmo za danes in jutri zasedena. V BO-, .1 HINJU je v hotelu »Zlatorog«
vstop   v   slovensko   consko  prostlh 2Q „pod Voglom« w
ligo. »Bellevue« 40 postelj, dovolj
prostora pa je tudi v Mladinskem domu, kakor tudi v zasebnih sobah — 200 postelj. Gostišče »Crna prst« v BOHINJSKI BISTRICI pa ima 40 prostih postelj. V KRA-NJU je v zasebnih sobah prostih 10 postelj, v hotelih »Ev-| ropa« 10 in pri »Jelenu« 20 Odbojkarice Maribora bodo; prostih ležišč. Na KRVAVCU Gb I je v starem in novem domu dovolj prostora, žičnica normalno obratuje. Odprta je nova cesta iz vasi Grad na šent-
ODBOJKA
gostovale v Kranju 17. uri igrale prvenstveno tekmo z domačinkami na igrišču v Savskem logu, v nedeljo ob 10. uri pa bodo igrale na Jesenicah z Jeseničan-kami.
# JUDO
Velenje  —  Na prvenstvu SRS za posameznike, ki bo v soboto in nedeljo, bodo so-1 urSko goro  ki je dolga ^ delovali tudi judoisti Trigla-j metrov, kjer je odprt izletni-
ški dom, ki nudi domaČe spe-cialitete. Dostop iz Cerkelj (smer žičnica). Dom na JEZERSKEM ima prostih 66 po-j stelj, dovolj prostih ležišč pa je tudi v zasebnih sobah. Jutri bo pri CEšKI KOCI tek-movanje v veleslalomu. Koča je odprta ob sobotah in nedeljah In je danes prostih še 23 ležišč. V PREDDVORU je v gostišču »Grad Hrib« 17 prostih postelj, ob sobotah in nedeljah plesna glasba. V TFlOVArm* TREBIJI ima dom Pod pla-
itLUVAUHA nino do konec meseca še 30
Križe - V nedeljo ob 14.! ?™s!^ P°ste,J- v kraJih ,  . .      .     ., J     , SELŠKE    IN POLJANSKE
un bo otvoritev novega šport- DOLINE razpolagajo turistič-nega   igrišča.   Otvoritev   bo na društva še s precejšnjim
va iz Kranja.
• SMUČANJE
češka koča — Kljub temu da je v dolini že poletje, je pri češki koči še sneg. Smučarski klub Jezersko je izkoristil priliko in v nedeljo se bodo spet srečali najboljši slovenski smučarji. Začetek tekmovanja je ob 10. uri.
združena stopom.
s   telovadnim na-
28. junija francoski barvni film KOSILO NA TRAVI ob 20. uri
Duplica
22. junija italijanski barvni CS film RIMSKA JETNICA ob 20. uri
« ROKOMET
Križe — V zvezi z otvoritvijo športnega igrišča bo v soboto rokometni turnir. Sodelujejo motšva Dupelj,, Radovljice, Storžiča in Križ.
# VESLANJE
Bied — V soboto bo na Bledu izbirno tekmovanje za sestavo državne reprezentance. Začetek ob 16. uri.
številom prostih postelj.
V ŠKOFJI LOKI bo v tem tednu v zasebnih sobah prostih 18 postelj. V planinskem domu na LUBNIKU je prostih 20 ležišč. V LOMU NAD TRŽICEM je nova stalno oskrbovana izletniška postojanka »Pri tiču«. Dostop je možen z avtomobilom (10 km). V planinskih domovih na KOFCAH in pod STOR-
: ŽIČEM pa je prav tako dovolj prostih ležišč. Tudi v hotelu Pri pošti v TRŽIČU je še nekaj prostih ležišč, s prostimi  ležišči  pa razpola-
1 gajo tudi zasebniki.
6
7
DOM 0 DRUZIMA # MODA     # DOM 0 DRUŽI \ A * MODA     m   DOM r OBt žl\A * MODA    0   tHt\* 9 OHl $ MODA
Proti potovalni bolezni
Motoriziranemu prometu tudi stokilometrske razdalje niso več zapreka. V zvezi z daljšimi potovanji se je poja. vila bolezen, ki ji pravimo potovalna bolezen.
Vsakdo pozna simptome te bolezni. Dobimo neprijeten občutek v želodcu, oblije nas mrzel pot, v glavi se nam vrti in kmalu sledi mučuo in lahko tudi dolgotrajno bruhanje. Procentualno obide največ ljudi slabost pri vo/.-nji s parnikom, nato z avionom in avtomobilom. Na železniških vkikih je število obolelih manjše. Na splošno pa ženske dosti teže prenašajo potovanje kot moški. Počitnice in dopusti so pred nami, gotovo bomo šli na daljšo pot, zato morda ne bo napak, da si preberemo nekaj napotkov, kako si bomo pomagali pred slabostjo.
Pri lažji slabosti odpremo usta in globoko dihamo. V vlaku naslonimo glavo nazaj, pogled usmerimo na kak predmet v vagonu, ne lovimo z očmi mimobežeče pokrajine in telegrafske drogove. (£e samo pogled na mimo drveče predmete nam lahko povzroči slabost.)
V avtomobilu skrbno pazimo, da je notranjost dobro prezračena, če so sopotniki zelo občutljivi, naj voznik upošteva njihovo nagnjenost k slabosti in naj vozi pre-vidneje, počasneje, posebno na ovinkih.
Pri potovanju z letalom in s parnikom mnogi trdijo, da je prav strah glavni p -v. : telj slabosti. Preizkušeno pravilo je, da se nikar ne podajmo na pot s praznini aii pa prenapolnjenim želodcem.
Medikamenti pomagajo navadno, če se jih poslužimo vsaj pol ure pred začetkom potovanja. Današnja najbolj cenjena sredstva so tista, ki vsebujejo vitamin B. Znanstveno ime zanj je Pvrtđo :- . Če vzamemo ta vitamin pravočasno, smo lahko brez skrbi  pred posledicami vožnie.
Se en nasvet, ki na i bi ga upoštevali. Pred daljšim potovanjem ne preglejmo samo svoje denarnice, pač pa ::. tudi nas zdravnik temeljilo pregleda.
Starejši ljudje in tisti s slabim srcem naj raje ne hodijo na dolga, naporna potovanja. Ne pozabile vzeti s seboj nekaj zdravil, npr. pomirjevalne kapljice, tablete proti bolečinam in tudi pa obveze za lažje poškodbe pomislite. Torej, kdor slabo prenaša potovanje naj se pred vožnjo ukrene vse potrebno, da ga ne bo potovalna bolezen spravila oh vse užitke.
Ka] bomo oblekle za na p* I
Računajmo, da so avtobusi in vlaki v poletnih mesecih posebno polni in morda malce bolj zanemarjeni. Zato bomo premislile, kaj bomo oblekle za na pot. Prav gotovo ne visokih belih salonar-jev z visoko koničasto petko ia široko nabrane svetle oble-
ne prevelike denarce. Prav prikupen bi bil iz lanokrila, ki ga dobite po naših trgovinah v vseh pastelnih barvah. Tudi krilo in bluza sta vedno primerna spremijevavca naših popotovanj. Kaj pa hlače? Že res, da so praktične, vendar za ženo — mater niso
ke.   Ni   samo   nepraktično, primerne. Seveda na letova-
celo smešno je. Vedno in po- nju je to drugače, tam jih le
vsod je primeren kostim; po- nosite, samo če vam prisia-
letnega lahko dobimo že za j a jo.
Ob pustih hladnih dneh smo s* zaželele sončnega vremena In skorajšnjega dopusta. Zdaj pa je oboje pred vra.i Privoščimo si lahko bolj domiselne obleke, seveda pa na praktičnost ne bomo pozabite. Dve poletni platneni obleki sta
v nastelai barvi in v živahnem stilu poletne mode.
Lepo in praktično
Poletna moda se zaveda tega, zato je preprosta in elegantna. Čeprav so modni kreatorji kaj radi zakrivali žensko linijo, je letos dano precej svobode glede izbire oprijete ali prosto padajoče obleke. Pas je lahko močneje poudarjen, a ne stisnjen. Obstojajo kar tri možnosti: (tako je ugodeno vsem okusom) pas je na normalnem mestu in ga poudarimo s pasom ali z globokimi šivi ob pasu. Pomaknemo ga lahko poljubno navzdol, pri empire oblekah pa mladostno poskoči navzgor.
Enodelne obleke
Enodelne obleke imajo letos prednost! Značilni so štirje tipi: že tolikokrat omenjena obleka v srajčnem stilu je ozka in brez rokavov, za popoldanske ure pa s širokim krilom (vendar brez poškrobljene spodnjice), često je okraše-
na, z vrvicami, našitki ali naborki. Prednost obleke v tem stilu je predvsem v tem, da pristoji skoraj vsem postavam. Izbrati si je treba le primerno biago in skoraj gotovo bo pristojala.
Za lepo rašćene ženske je prikladna obleka v princes kroju, toda ženske s premočnimi boki si je raje ne omislite! Tretji tip obleke letošnjega poletja je plisirana obleka in četrti: ozko oprijeta, ki jo dopolnjujejo jopica ali bolero.
Krilo
Jasno nam je, da je krilo ostalo dolžinsko nespremenjeno. Zelo pogosta in priljubljena, zlasti pri športnih oblekah, možna tudi pri elegantnih, je globoka sprednja guba, imenovana Diorjeva guba. Ne bomo pozabile na krilo s štirimi gubami in večno lepo ozko krilo tudi letos ifaii   — 1. .u      ~yi -1.1      . ,, T___
Kostimi
Posebno v poletnih dneh nam pride prav kostim. Barvo si bomo izbrale pastelno, pomislile bomo seveda, kakšne imamo lase in tnli ier- pogumno izbrale. Jopice kostimov segajo do bokov in so lahko tesneje oprijete kot doslej. Ovratniki so majhni, rokavi ozki in vstavljeni, gumbi majhni in pogosto v obliki kroglic. Razen takih jopic so priljubljene in zelo eelgantnc daljše, segajo precej prek bokov in se dvoredno zapenjajo.
Bluze
Bluze, kot v vsakem letnem času, tudi v poletju igrajo pomembno vlogo. Navadno jih imamo zataknjene za pa$ športne bluze so prosto padajoče. So breziokavne aii z dolgimi rokavi z dvojnimi manšetami. Elegantne so tako imenovane ^Mozart bluze«, so iz batista. /oržeta polne naborkov, volanov, s plastoni aH vstavije nimi špicami.
ljubezen in film
Razgovor Margue-rite Buras ■ Jeanne Moreau
Jeanne Moreau je svojim filmskim ljubeznim pred kratkim dodala tudi Anthonvja Ferkinsa — v filmu »Proces« Orsona VVellesa, po Kafkineni romanu
Dostikrat gledamo filmske igravce v ljubezenskih prizorih, ob katerih se nehote vprašamo: Ali je mogoče to igrati z nekom, ki ga ne ljubiš? Kje se tu konča ljubezen in kje začne igranje? Ta vprašanja si je zastavila tudi znana franc. scenaristka MARGUERITE DURAS (Hiroši-ma, moja ljubezen, Moderato cantabile) in se z njimi obrnila na svojo prijateljico — priljubljeno in odlično igravko JEANNE MOREAU. Iz njunega zanimivega razgovora posredujemo nekaj najznačilnejših odlomkov.
Ženske zvijače        ™ov le med p°č;tnica™: med
■* letom  ,e v  soh  v  Švici . ..
Rot igravka«, pravi Jean- T^da   n;ena   iiuzija ostaja,
ne Moreau, »si nenehno Jeanne prav}:
v   čustvenem   položaju sDa bi živela sama? Tega
ženske, ki bo pravkar doživela   veliko   ljubezen svojega
ne bi mogla nikoli.« In čeprav živi samotno živ-
življenja. Segaš po vseh svo- ijenje,   ima   Jeanne mnogb jih ženskih zvijačah.«     _       prijateljev. Imenuje Zase priznava, da ni nikoli
nas:
»moj svet«.
»Vedno moram čutiti svoj svet okrog sebe. Ni važno, kako daleč proč ali kako blizu so, samo da so tu. Z eno samo izjemo. Nekaj tednov, preden pričnemo snemati ljubljena, to seveda vpliva na fi,m moram pustiti Vse za užitek, ki mi ga daje igra- seboj in postati tu-ka _ ne-nje. Vsa sem čustveno ugla- kdo čistQ drug posvečen či-šena,  v pripravnem  stanju, stQ drugačnemu življenju, kot
V svojem življenju brez ljubezni: ali se pravkar začenja ali pa se je že razcvetela — ali je na višku lastnega odkritja ali pa že umira. »Kadar sem  resnično ža-
bi lahko rekla. Toda ljubezen, ki jo upodabljam v filmu, je vzorna v primeri s tisto, ki jo »igram« v resničnem življenju«.
Će v takem obdobju igra ali čuti, da igra »zanj«?
je moje lastno.«
Težke preizkušnje
Njeni filmi io trgajo na dvoje ... Vsak film je zanjo težka in čustveno
in sem ga ljubila. Nisem mu mogla odreči, da bi igrala tako, kot je" želel, ker sem ga ljubila. Toda vedela sem tudi, da bo to konec najine ljubezni. Ko sem zaigrala, kot je hotel, ni mogel prenesti misli, da me drugi ljudje lahko vidijo tako, kot so me — tako, kot me je do tedaj lahko videl samo on.«
Posledica tega je bila neizbežna. Jeanne je leta nosila tragedijo svojega uspeha in nikoli več ni šla gledat »Ljubimcev«.
Drevo znova vzcveti
Stalno jo ima, da bi, kot pravi, »končala s tem« — da ne bi posnela nobenega filma več. To še posebno ob koncu vsakega snemanja.
»Na tej točki me mika, da bi enkrat za vselej opravila z vso stvarjo. Vsa sem v-filmu, ki sem ga pravkar posnela. Film je končan. In nenadoma ne vem, kje sem.«
»In potem?«
»In potem se začne znova. Želja, ponovno živeti, zatorej igrati. Nenadoma je, kot da bi drevo, ki sem mislila, da je odmrlo, oživelo. Začne cveteti od vrha do tal. Pojavi se nov film, še bolj vabljiv kot zadnji. Na začetku sem mislila, da je težko postati igravka — toda čas in uspeh napravita to še težje.«
»Zaradi rastočih zahtev publike?«
»Ne.. Zato, ker je človek vedno v skušnjavi, ki se ji mora upreti — da bi delal to, kar hoče publika, namesto tega, v kar sam trdno verjame. Vedno težje je igrati, izbirati. Z drugimi besedami: upreti se mamilu lastne nečimrnosti. Igravka ni skromen človek. Mislim, da je to za žensko naraven poklic — deloma prav zato, ker tako silno godi človekovi nečimrnosti. Stalno jo moraš brzdati, se je vselej zavedati. Ni mnogo igravk, ki so okusile uspeh, da bi z
lahkoto zavrnile vlogo, za katero mislijo, da bi jim omogočila pokazati se v vsem svojem sijaju.«
»Z drugimi besedami, nikoli ne smeš izbrati filma samo zaradi vloge, ki ti jo ponuja?«
»Tako je. To je za igravko polom. Ne more si kaj, da je ne bi videli z vseh zornih kotov v slabem filmu. In na ta način jo film potegne na svojo lastno, raven . . .«
Ali jo je kakšen moški že kdaj nagovarjal, naj pusti igranje? Ne. Kaj takega se ji še ni zgodilo.
»To je nekaj, česar si ne morem niti zamisliti. Sicer pa, če smo čisto iskreni, kadar me kakšen moški ljubi, me ljubi takšno, kakršna sem — z vsemi napakami in lastnostmi. Ljubi tudi to, da sem igravka — pa čeprav tega ne prizna. Ljubi me tudi zato, ker me je" videl na platnu. Ce bi mu dala svojo svobodo, bi ljubil nekoga drugega.«
»Nikoli. Nikoli ne igram naporna preizkušnja — prešamo zanj. V tistem stanju izkušnja, po kateri je, kot izredne senzibilnosti sem za- pravi sama, rekonvalescent — radi njega, toda hkrati on iz- tako telesno kot duševno . . . ginja iz moje zavesti. Bolje Morda so njeni filmi vzrok igram zaradi njega — toda osamljenosti, ki sem jo prej ker bolje igram, pozabim omenila. Strašno protislovje nanj. čim globlje se spojim _ toda nuinost, katere po-z vlogo, tem bolj se izmikam sledice so ji nrinesle več let njegovemu dosegu.« In doda: nesreče po »Ljubimcih«. »To, vidiš, je igravčeva ne- v tem filmu ie Louis Malle zvestoba.« vztrajal,  naj  Jeanne odigra
Malokatera ženska je tako prizor, ki velja za naj kočij i-občudovana kot ona in okoli vejšega in najtežjega v so-malokatere se vrti toliko lju- dobnem filmu. V času sne-di kot okrog nje — in vendar manja sta bila strastno za-načneva pogovor o osamlje- ljubljena, in čeprav je bil nosti ženske. S svojo gospo- prizor, ki ea ie zahteval od dinjo Ano in šoferjem Alber- nje, prav tisti, ki ga ni mostom živi sama v majhni sta- la odigrati, ne da bi mu bila novanjski četrti, v ulici des nezvesta — <?a je vseeno za-Missionaires v Versaillesu. hteval od nje. Njen sin Jerome pride do-     »Obenem me je bilo sram
»MILIJONARKA« je uspela ameriška komedija (z nekaj satiričnimi puščicami) na račun dostikrat prismuknjenega sveta milijonarjev. V filmu igrata Sophia Loren in odlični angleški komik Peter Sellers.
»ISKANJE AVRIKE« sovjetskega režiserja Mihaila Kalika je ne več nova zgodba o očetu, ki je med vojno izgubil sled za svojo hčerko in jo po dolgih letih iskanja spet najde. Igrajo N. Timofejev, V. Lepko in V. četverikov.
»NIKOLI NE POPUŠČAJ« angleškega režiserja Johna Guillermina je zabavna kriminalka o človeku, ki mu nič v življenju ne uspe — na koncu pa pri svojem poslu naleti na gangsterje in v borbi z njimi dobi zaupanje vase. V filmu igrajo Pvichard Todd, Peter Sellers, Elizabeth Sellers in Adam Faith.
Prišel je natakar in povp9Lšal Herberta, če bo še naročil pijače. Herbert ga je z gnusom pogledal in odkimal.
»Kolikokrat bi ti morala povedati, da v kavarni v Gallerii ne smeš sedeti pri praznem kozarcu,« je ostro dejala Franziska. »Naroči torej!«
»Še en konjak'« je Herbert rekel natakarju.
Franziska si je prižgala cigareto. Opazovala je karabinjerja, ki sta pravkar šla mimo. Glavi s trirogeljtfikoma sta štrleli visoko nad množico; videti sta bila resna. Karabinjerji so vselej videti resni, najbrž gre za narejeno držo, vendar mi ugaja, življenje bi moralo biti podobno obrazu resnega moškega, dostojanstve-.nega moškega, smehljajočega se moškega, podobno obrazu moškega, ki je v resnici moški.
»Dejstvu, da se ti zdim ogaben, je najbrž kriva okoliščina, da si pravkar razmišljala o svojem prijatelju,« je rekel Herbert.
»Nikar ne pretiravaj!« je rekla Franziska.
»Malce težko se privajam tvojemu načinu govorjenja, če ne nasprotuješ.«
»Oh, mar si užaljen?« je vprašala Franziska. »Nisem slutila. Sicer te običajno ni mogoče raz-žaliti.«
Hladno je zavrnila pogled moškega, ki je bral .Corriere'. Mar vidi, da se prepirava?
»Če meriš na to, da sem tako dostojen in ti puščam majhne prostosti ...« Herbert ni dokončal stavka.
»Moje majhne prostosti!« je dejala Franziska. S tihim, razburjenim glasom je vprašala: »Spim s tvojim predstojnikom, kadar se mu zahoče, to imenuješ ,mojc majhne prostosti'? Povedala ti bom, kakšne so bile doslej ,moje majhne prostosti': to, da sem isto večkrat počenjala tudi s teboj. In to sem počenjala s teboj, ko sovražim Joachima — počenjala v trenutkih, ko sem Joachima najbolj sovražila.«
Natakar je postavil kozarec konjaka pred Herberta in del oba računa pod krožniček s kozarcem. Franziska je gledala, kako je majhno dekle za prodajno mizo v Biffiju sipala v steklene posode zlate in srebrne polnjene bonbone, svetlikajoče se v neonski luči, ki se je lomila v tobačnem dimu, pobliskih kroma in riavem mahagonijevem pohištvu, Biffi je bil prenapolnjen. Polnjenih bonbonov je za kakšnih dvajset do trideset funtov, kdo neki jih toliko kupuje? Moški s časnikom ne zre več semkaj, hvala bogu, nočem prič, ki bi videle, kaj se bo zgodilo.
»Vem,« je rekel Herbert, »to si mi že večkrat povedala. Vendar ne razumem, čemu mi prav zdaj uganjaš tole. Le povprašal sem te, če si želiš z menoj ogledati cerkev.«
Oh, bog, da, popolnoma prav ima, odvratno sem se vedla in prav lega nisem hotela. Le popolnoma mirno in tiho sem hotela vse končati, ženske smo strašne, ne znamo popustiti, toda čeprav je šlo narobe, moram zdaj doseči konec, konec, konec, konec.
»Zato, ker bo zdaj vsega konec,« je rekla. »Konec s teboj, konec z nama.«
Herbert je vprašal: »To pomeni, da se nameravaš ločiti?«
»Ločitev,« je rekla Franziska. Zategnila je besedo. »O tem še nisem premišljevala. Da, kajpada, ločitev. Toda sprva bi želela le oditi. Proč od tebe.«
»Kdaj?«
»Zdaj. Takoj zdaj.« »Ah! In kam?« »Ne vem. Kamorkoli. « »Torej sodim, da pojdes k Joachimu.« »Ne,« je rekla, »prav zanesljivo ne k Joachimu.«    ' *
»Franziska,« je rekel, »saj pravzaprav sploh nisi histerična. Večkrat se zaradi česarkoli razburiš, toda histerična nisi. Pozabi torej na to neumnost!«
»Koliko denarja imaš pri sebi?« »Jaz?« »čemu?«
»Dvajset tisoč, mislim. Franziska .. .«
Prekinila ga je. »Daj mi denar!« je rekla. »V hotelu imaš še potovalne čeke.«
»Ne dovolim, da bi počenjala neumnosti. Ve-diva se kot odrasla človeka!«
»Daj mi denar!«
Znova je z lečami poblisni! v prazno, vzel iz lepa denarnico, segel po dveh desettisočlirskih bankovcih in ju izročil Fran/iski. »Le takšne
volje si,* je reki. »Čemu igraš takšno komedijo in ne poveš raje, da potrebuješ denar.*
Dvajset tisočakov in pet tisoč v torbici, če bom varčevala, lahko živim štirinajst dni.
»Hvala!« je rekla.
»Kakšna potrata,« je rekel. »Kje neki si videla obleko? V Via Monte Napoleone?«
»Herbert,« je rekla, »odhajam. Ne poskušaj me zadržati. Ne teci za menoj, da bi zvedel, kam poj dem.«
»Ah,« je rekel. »Nova pustolovščina.«
»Da,« je rekla Franziska. »Nova pustolovščina.«
»Kdaj te smem pričakovati v Dortmundu?«
Zazrla se je vanj in odkimala z glavo.
»Gre za Italijana? Doslej se vendar nisi zanimala za Italijane.«
»Brez komentarja,« je hladno rekla. »Ali pač,« se je dopolnila, »za dva moška gre: zate in za Joachima.« Segla je po rokavicah, »še nekaj bi te rada vprašala, Herbert.«
Ni ji odgovori. Očitno še vedno noče vedeti, da odbaja. Navzlic temu ga moram še vprašati: »čemu predvčerajšnjim ponoči nisi pazil?«
Alfred Andersch
Ljubi bog, če zine nekaj ,kar bo le na pol res, bom prekleta in bom morala ostati pri njem, obsojena na nov poskus. To je njegovo poslednje upanje. Morda bo spregovoril tri besede, po katerih bom slutila, da je čutil karkoli zame, ko ni pazil, predvčerajšnjim ponoči, da ga je le trohica čustva do mene zanesla in predvčerajšnjim ponoči ni pazil ...
»Majhna obratna nezgoda,« ga je slišala. »Tudi to se lahko zgodi.«
Prav. Izbral je najodvratnejšo besedo, kar jih je moč najti. Toda morda gre za cinizem, strah pred odkritostjo. Spraševati moram dalje.
»In kaj, če dobim otroka?«
»Ne boš dobila otroka.
»Da, vendar ni popolnega poroštva, če se je ie zgodilo.«
»V najslabšem primeru imava doktorja Pa-peja. Ta bo uredil stvar.«
»In kaj, če želim imeti otroka?«
»Pozabljaš, da ga jaz nočem. Dokler imaš odnos z drugim moškim, nočem otroka.«
Vstala je.
»Saj me vendar ne moreš pustiti tukaj,« je rekel Herbert. Nenadoma je bil videti bled, pod rjavo poltjo je posinel. Tudi Herbert je vstal. ^Potrebujem te vendar. Jutri imava spet pogovore z ljudmi iz Montecatinija.«
»Pokliči Berlitz-School!« je rekla Franziska. »Jutri zjutraj ti bodo poslali tolmačico v hotel.«
Odšla je in Herbet se je na pol priklonil, s priklonom je hotel ublažiti njen nenadni odhod
iz kavarne Biffi, čutila je, kako se je nekaj ljudi ozrlo za njo, natakar, trna rossa genuina, meravigUosol, potem se je spet posvetil gostom, odšla je skozi nihajna vrata v Biffi in se obrnila proti desni in naglo skozi gnečo v galleriji, na trgu pred Scalo je takoj ujela tramvaj za Stazione centrale.
Fabio Crepaz, pozno popoldne
Medtem ko je Fabio še vadil, je vstopil vdo-vin otrok, ostal ob steni, z rokami, prekrižani-mi na hrbtu, in poslušal. Resno ga je gledal in Fabio mu je namenil resen pogled; ni se nasmehnil. Njuna srečanja so bila vselej resnobna kot pri dveh odraslih ali dveh otrocih; otroka, s katerim bi moral ravnati kot odrasel človek, Fabio med vežbanjem na violino ne bi trpel. Vrhu tega deklica ni prihajala v sobo zaradi igranja na violino ali vsaj ne samo zato. Rada ga je poslušala, posebno če je igral jasne, lahko razumljive napeve, toda to, kar jo je prvikrat in vselej kasneje vabilo v njegovo sobo, je bila slika, majhen posnetek Giorgionejevega ,Viharja', ki je brez okvira stala na mizi, naslonjena na steno. Fabio je kupil reprodukcijo \ trgovini s slikami blizu Accademie, vendar je v časovnih razmakih obiskoval tudi galerijo, da bi pogledal izvirno delo. Opazoval je, kako se je mala Serafina tudi danes tiho pomikala ob steni do mize in ogledovala sliko. Pod gostimi rjavimi in gladkimi lasmi je imela trioglat, rjav obraz. Fabio je vedel, da je Serafino na Giorgio-nejevi sliki najbolj pritegovala naga ženska, ki je dojila otroka; Serafinina mati mu je pripovedovala, da jo je dekletce nekoč vprašalo, čemu ne sme piti iz njenih prsi. Ko pa je danes Fabio odložil lok, ga je vprašala: »je tale moški od te ženske mož?«
Fabio je pogledal sliko in odgovoril: »Najbrž.«
»Čemu torej ne stoji pri svoji /eni?« je vprašalo dekletce.
»Med njima je reka,« je rekel Fabio.
»Ta reka sploh ni reka ,temveč majhen potok,« je rekla Serafina, »moški bi zlahka stopil čeznjo, k ženski in svojemu majhnemu otroku.«
»Ne vidiš, da gre moški na delo?« je vprašal Fabio. »Prav verjetno je ribič, saj nosi dolg čolnarski drog.«
»Ne sme oditi, nevihta prihaja,« je reklo dekletce, Pokazalo je na blisk med oblaki v ozadju.
Fabio Crepaz je žalosten strmel v rjave lase otroka, ki ni hotel razumeti, čemu nima očeta. Prav toliko je bila stara, da se je naučila prebrali očetovo ime; če je stopila iz hiše, ga je prečitala na veliki spominski plošči, posvečeni beneškim ?.idom, ki jih je med vojno odgnala in pobiia SS; visela je na hiši, kjer je Fabio najel stanovanje pri Serafinini materi, nasproti stare sinagoge. Fabio je poskrbel, da so nanjo zapisali tudi ime njegovega prijatelja Tullia To-ledana, čeprav se je Tullio celo vrnil, umirajoč se je povrnil domov iz mrtvaške tišine; pet let je umiral za jetiko, ki si jo je nakopal v Maj-daneku. Zanj, za Fabia, je imela slika drugačen pomen kot za malo Serafino. Pomenilo je večno ločitev moža od ženske. Na enem bregu je .sedela ženska, naga in iskrena, začarana v svoj mali obred plodnosti, svetlo razsvetljena, čista formula najplemenitejše biologije, na drugem bregu pa je stal moški, teman, lep, malomaren, uživaški, zaljubljen, ustvaril je otroka; mlad in tolkljan, poduhovljen in skrivnosten se je še enkrat obrnil, toda voda — »zlahka bi stopil' čeznjo« — je neprehodna, temna in globoka ležala med njim in materjo z otrokom, oblačno stoletno nebo je trgal mogočen blisk; osvetljeval je mesto, reko in drevesa, kakršna so bila v Benečiji, onkraj Mestra in Dona di Piave, krajev, kjer je bil doma Fabio.
»Mnoge ženske nimajo mož,« je rekel Serafini, če bi imel otroka, mu ne bi ničesar prikrival. Tudi tedaj ne, če bi moral karkoli pojasniti, ><Ytš« je re^r<, »ljudje umirajo v različnih časih. Skupaj ne morejo ostati.«
Serafina ga očitno sploh ni poslušala. Z nohtom je praskala krog dojenčkove glave, rjavi lasje so ji padali na obraz, Fabio je videl na dekletu le rjave lase in modro pralno obleko.
»Rada bi imela takšnega majhnega brata,« je rekla.
ladjo ' sem poletel v vesolje
r»o velik« Bera bral o kos* gj monavtih. Prvi je poletel v vesolje Jurij Gagarin.
Tudi jaiz sem si zaželen da bi poletel tja. Ta želja se mi je uresničila. Bilo je 32. maja 1967. leta. Pred Šolo m a je črpala vesoljska ladja Se- ~ del sem vanjo in motorji so zabrneli. Raketa je z močnim sunkom vzletela. Dvigala se je više in više. Bal sem se, da se ne bova zaletela v Lu-
no. Pritisnil sem na irumb. Raketa je dobila še večjo moč. A biio je že prepozno. Raketa se je s tako morjo zaletela, da sva kar pa-dla skozi Luno in nato letela daljo. Naenkrat je pred nama stala velika gora. Postalo me je resnično strah. Pr:t"sn:l tem na gumb. da bi se raketa uistavila. Tcda v zmedi som pritisnil rta napačnega in raketa je z vsfe močjo treščila v goro in se razletela ua drobne kosce. Začel sem leteti proti zemlji. Ljudje so me videli, ko sem padal in lakoj so razpeli rjuhe, drugi pa 80 poklali po rešmi avto. V bolnici sem ostal dva meseca. Ko .sem ozdravel, so me zdravniki poslali domov. Danes me je mama vprašala: »Ali si še cel?-
Franci Tchar. osnovna šola Preddvor
šolsko lete je končano. To ie zadnji skupen posnetek pred počitnicami. Mnogi so odšli iz šole za vedno. Drugi bodo v njo vrnili po počitnicah, ki jih bodo izrabili za  počitek in zabavo
Nisem storila prav, mama!
Mnogo je pretrpela. Bila je kurirka. Prestala je begunjsko ječo. Zverinsko so jo pretepli, toda izdala ni. Mati je za družino sončni žarek.
Bila je bolna. Imela je hudo angino. Ko sem prišla iz šole, me je prosila, naj grem v trgovino po limono. Surovo sem odgovorila.
Potem bom zamudila kino.
Postala je žalostna in je skoraj jokala.
Na itlmskern platnu so slike požirale druga za drugo.
kadar >em bolna jaz, ne ve, kaj bi mi dala, da bi čin> prej ozdravela. Bilo me je sram. Prerinila sem se do vrat. Planila sem na cesto.
— Sede+a je na stoJu in si pripravljala čaj. Bila je bleda.
Nisem storila prav, mama ... Odpustila mi ie.
Adica Reja, 7. razred osnovVie šole Preddvor
KNJIGA
To je zgodba o knjigi, ki je nekoč bila v izložbi v pisanih platnicah in mamila dečke in deklice, da bi jo vzeli v roke, prelistali in brali. V tem ni prav nič nenavadnega, mar ne? Tudi danes stoje v izložbah knjige, z njihovih ovitkov nas gleda ali uporni Robinzon ali Indijanec v svoji bojni opremi ali slavni partizanski junak. Kličejo nas, naj se z njimi spoznamo, naj postanemo njihovi prijatelji.
Morda to tudi ni prava zgodba. Toda dobro, naj bo zgodovina knjige — kaj ni to vseeno? Ta knjiga ima naslov »Ostržek?. Tisti, ki radi berejo, vedo tudi, kdo je njen avtor. Ta knjiga je bila tedaj v izložbi, midva s prijateljem Zoranom, pa sva bila še dečka. Nekajkrat sva šla v knjigarno in prosila starega knjižničarja, naj nama jo pokaže. Rad je izpolnil najino željo, nato pa je knjigo spet postavil v polico in dejal: »Pridita, kadar bosta imela denar. To je vse, kar vama lahko rečem.«
Midva seveda nisva vedela, kako priti do denarja. Preostalo nama ni nič drugega, kot željno ogledovati knjigo za steklom. Nazadnje pa se nama je vendar nasmejala sreča.
Na koncu šolskega leta je moj prijatelj dobil Ostivka« — kot nagrado za odličen uspeh. Pritekel je, da me vzradosti in vzkliknil: »Glej, najina knjiga! Brala jo bova skupaj.- »Začniva takoj, sem predlagal. Prebrala sva jo skupaj. Potem sva jo še enkrat brala, vsak zase. Knjigo je Zoran skrbno hranit, jaz pa sem jo, kadar sem bil pri njih, vzel v roke in listal po njej. Bila mi je dražja od osralih knjig, nisem mogel pozabili s kakšnim poželenjem sva jo ogledovala v izložbi.
Minilo je leto dni!
Zoranovi starši so se preselili v drugo -mesto in s starši scve tudi on. S seboj je odnesel najino knjigo. Kljub ločitvi nisva pozabila drug na drugega. Dopisovala sva si, a nekoč sem Zorana tudi obiskal v novem mestu. Tedaj sva zopet skupno prebirala »Ostržka« in obnavljala spomine. To je bilo obenem najino zadnje srečanje, ker sc je kmalu začela vojna. Lčenci so zapustili klopi in učilnice, namesto peres in svinčnikov so prijeli za puške in stopili v partizanske čete in bataljone, da bi branili domovino in svobodo.
O Zoranu nisem ničesar slišal.
Minili so meseci in leta.
Partizanske enote so napadle in osvobodile mesto, v katerem so stanovali Zoranovi starši. Tudi jaz sem se znašel v mestu. Kakor hitro je
bila borb a končana, sem poiskal hišo svojeea priiatelja.
Prehodi so bili še vedno zaprti z zapuščen; 1 orožjem.
Plamen je še vedno požiral zgradbe, ki so j. 1 zažgali sovražniki.
Našel sem zapuščeno hišo. Pohištvo je razbilo ležalo na dvorišču in služilo kot zaklon vojakom. Vprašal sem se, kaj se je zgodilo Zoranovim staršem. Tedaj sem nenadoma zagledal na vogalu dvorišča zamazano knjigo. Takoj sem jo spoznal. Da, to je bila tista, s posvetilom Baše šole. Ostala je torej tu, v pesku, poboj ena od vojaških škornjev. Dolgo sem listal po njej in misfil na Zorana. Žalosten sem zapustil opustošeno dvorišče. Obljubil sem si, da bom pazi! na knjigo, ki sem jo nosil v roki. In hranil sem jo do konca vojne. Tedaj sem šele izvedel, da je moj prijatelj Zoran mrtev. Bil je hraber partizan. Poveljeval {e bataljonu.
Knjigo sem imel jaz. Ostala je ko; spomin na naša otroška leta. na šolske klopi, na prijatelja, ki ga ni v eč.
Zoranovi starši so vojno preživeli. L)-t ■ i sem se, da jih obiščem in jim dam knjigo i so jo oni in jaz tako skibro čuvali. Tako .> 'm tudi storil. Tn ko sem fen io dal, so flolpo ' >1-go gledah, prelistavali in — joka?!. Zajokal em tudi jaz . . .
Zabavna stran # Zabavna stran # Zabavna stran # Zabavna stran # Zabavna stran # Zabavna stran
Križanka št. 23
Kosilo
Delitev dela
	1	!*	4	S	•	' i
JI						
				h—5	i... .i	J
					r	
						Ti""
M			r		s-	
						
t
Vodoravno: 1. samoveznica, 8. preglednik, 9. pritok Kame v Rusiji, 10. grška boginja zmage, 11. tonov-ski način, 12. prileten, 14. kemijski simbol za aluminij, 16. pesniška oblika, 18. praznovanje.
Navpično: 1. življenjska tekočina, 2. pregovor, 3. medmet, 4. vrsta noža, 5. zavetišče, 6. struja, 7. naplači-lo, 11. mati, 12. poljedelsko orodje, 13. trenje, 14. moško ime, 15. lošči-lo, 17. enaka soglasnika.
Zadnje opozorilo
— Kosilo Je pripravljeno!
Odobritev
— Mama, ko bo očka končal z brisanjem posode, mi ga boš lahko odstopila za trenutek, da mi napravi domačo nalogo?!
Vožnja na dopust
SOL
Zadnjič te vprašam, ali nameravaš vstati?!
— Draga ..., to je zame ..., ali lahko govorim?!
Rešitev križanke št. 22
Vodoravno: 1. kantata, 7. anion, 8. nika, 9. sr 10. toaleta, 12. A(lfred) N(obel), 13! Elan, 14. Stane, 15. abranek.
— Se peljete na dopust? Potem pa vam ni treba zavidati!
Težko je biti jugoslovanski turist, se teže pa je ne biti. Kdor .tega ne verjame, naj posluša.
Mojega soseda, starejšega, resnega človeka, je žena »odgnala* v Italijo. Dan za dnem mu je pripovedovala, kako so bili že vsi sosedje v Italiji, kako tam kupujejo tekstil, vsi že imajo italijanske lutke in posteljna pregrinjala, samo on še sedi doma kot zavezana vre-
industrija, ki trati dotacije in izdeluje vreče za krompir.
Nesreče so se začele že v Sežani. Naši cariniki so pri Stevi iztak-nili 20.000 dinarjev — skritih v ročki kovčka in mu jih vzeli. Tudi zapisnik so sestavili, da bi se oblast lahko pomenila s Stevom, ko se vrne s potovanja. Vsem državlja-nomt ki potujejo, da bi občudovali lepoto trga sv. Marka, da bi se čudili   gondolam   v   Benetkah ali
Naše tesobe
ča, in sploh: bolje bi bilo, če bi se bila ubila, kot da se je poročila z njim.
Ker moj sosed Stevo te živčne vojne ni vzdržal, se je uklonil in krenil v Italijo, v deželo, kjer cveto limone, zore oranže, kjer prepevajo gondoljjeri in kjer izdelujejo znamenita posteljna pregrinjala, kakršnih ne premore naša tekstilna
arhitekturi cerkva, pa je znano, s kakšno trdovratnostjo in maščevalnostjo preganja carinska uprava svoje žrtve. S težkim srcem je Stevo sedel v vlak in nadaljeval svoje potovanje; v kovčku je nosil ostanek bremena — nekaj hrane in cigaret namenjenih za zamenjava-nje v prostem trgovanju — v srcu pa  bes in žalost. Bes je kipel v
njem ob spominu na ženo, žalost pa ga je peklila, ko je razmišljal o srečanju s sodnikom za prekrške, ki vedno verjame več carinskemu zapisniku  kot  poštenemu človeku.
Ko je Stevo prišel na trg v Trst, mu je prišel nasproti možak, dokaj dostojen po videzu in ga ogovoril po naše:
»AH imate kaj cigaret naprodaj?*
»Imam,* pravi Stevo, vesel, da je našel rojaka.
In možak ga je odpeljal skoz'' bližnja vrata v prostor, kjer ga je čakata zaseda italijanske policije. Odvzela mu je cigarete in sestavila zapisnik, ki se ni mnogo razlikoval od tistega prvega v Sežani. Potem so mu izrekli kazen 15 dni zapora ali pa Cđ plača v korist tržaških sirot 5.000 lir.
V vlaku, ki se je vračal v Beograd, sem srečal Stena. Hodniki v vagonu so bili natrpani z lutkami in zavoji, s posteljnimi pregrinjali turistov, ki so se srečno izmuznili S c ili in K ar i bdi.
Zdaj me čaka žena, da bo videla, kaj sem prinesel iz Italije, in vse sosede z dvorišča stoje pred svojimi vrati in gledajo — je pripovedoval Stevo in mrko zrl skozi okno.
HOROSKOP
velja od 22. do 29. junija
OVEN (21. 3.—20. 4.) —
KćM Nepričakovano se bo fi-fvjjj nančna situacija glede dopusta spremenila. Maice objektivnosti-ne bo škodovalo. Ne-razpoloženje v družbi. Stavi na številke 365 in 725 in kombiniraj z njimi.
BIK (21. 4.—20.5.) — Ne
pričakovanih problemov na službenem področju se lotiš na pravem mestu, vendar s precejšnjim rizikom. Na zanemari stikov z osebami, ki so ti blizu. Planiraj čas za obiske in sestanke. Nedeljska znanka bi te rada videla.
DVOJČKA (21. 5.—20. 6.)
— Obeta se prijetno doživetje z drago osebo, vendar bo ob snidenju treba
previdno izbirati besede in računati na njeno občutljivost. Denarna stiska polagoma mine. Izlet pokvari vreme. Zobobol.
RAK (21. 6.-22. 7.) — Pre-E|9 klinjaš vreme in cene. Za-a*/X radi malomarnosti nekoga jih v službi poslušaš, do-Srede zlepa ne pozabiš, kakor tudi ne obiska. Nekdo pričakuje prijaznih besed iz tvojih ust. Obžaluješ trmoglavost.
LEV (23. 7.-22. 8.) — Raz-burjanje v službi ne bo Bf£l      kar tako. Prijatelji te potolažijo v prijetni družbi, ma pa zaradi soseda. Težave v želodcu prehodnega značaja. Smotrno izrabi svoj prosti čas. < DEVICA (23. 8.-22. 9.) —
^Razmišljanje o potovanju i in slovesu ti požre nekaj živcev. Prepusti se dogodkom časa. Nedeljski znanec si želi tvoje bližine in toplih besed, toda iskrenih. Malce več odločnosti v boju z obrekovavci.
TEHTNICA (23. 9.-22. 10.)
— Padeš v spretno nastavljeno past sebične osebe. Z  denarjem ne bo moč
vsega poplačati, temveč z ljubeznijo in samopremagovanjem.
__ŠKORPIJON (23. oktobra
|RH do 22. novembra) — Ne BJŽf razburjaj se, če se bodo tvojim nepremišljenim besedam smejali, smej. se še ti. Obstaja nevarnost, da se ti draga oseba izneveri. Tu je potrebna taktika in ne grobost in zasledovanje. Izlet.
STRELEC (23. 11.—22. 12.)
— S težavo rešiš kočljivo vprašanje z uradno osebo.1 Zapadeš   v melanholijo.
Posvetuj   se   s   prijatelji. Delovni plan ti pokvari vreme.
KOZOROG (23. 12.—20. 1.) ;
— Previdno razišči vzroke, zakaj se ti godi krivica na čustvenem področju, nato
šele obsojaj. Pazi, nekdo te zasleduje. Uveljaviš se s humorjem.
VODNAR (21. L—19. 2.) — Razburjanje zaradi vremena in čudnih želja osebe drugega spola bo prehod-' nega značaja. Previdnost, da ne bo vsebina tvoje denarnice samo tvoja skrivnost. Prijetna vožnja v petek RIBI   (20.  2.—20.  3.) — mnm       Malce obžaluješ nesmotr-;    ■       no izkoriščenost prostega časa.   Dialogov   v sredo zvečer zlepa ne pozaoiš. Hrepenenju bo  zadoščeno  šele  v prihodnjem mesecu.