CENA 1.4« TU Pod Smihelom ugasnilo mlado življenje Vsako soboto od 8. do 12. ure: * STALNA. RAZSTAVA j*NAZARJE SKOZI ČAS-■ RAZSTAVNO - PRODAJNA GALERIJA DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI KMEČKA TRŽNICA STRAN 23 Bohačev toplar v Nazarjah. 9170351814074 ft&Ser GOATlNSTWQí: Mip feliajtp, «vin A. 3331 Nbshjt ^cfon: 03/^32^00 NOHTNO PBUÍiVO MOZIftJf ORGANIZIRA MALI MARATON MOZIRJA AC KRfiLJ Polže I d www, h y u ri d ai-k ral j .s i Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 /.GENDA GSM; IUI 1mi krajncr@tiiiKiil.coin PijsIih no svetovanja M;lrkn Kr^liicr s.p. NOVO V SLOVENLFi ! PODVODNE MASKE S KAMERO ! Ri zerm :<¿> r¡í 2íá[iú¿í'iti' dn&l)e :lí dogodki. kal «> rojs tni dnei i hirnir. oiiimjiift "¿.V/mVr l'a pmlhuiinetti donororu možno ludí nI> nedeljah. hi tuscik tiza sjHvnicluho dsto /mu''.1 i(i nepozabno gtojstio ieCerfo' w w hv. ^o trUct-j; r: iii'i" rhm f t. rom 041 783 482 Marko kraimir^miiaiLcHiii A*ÍÍYOIi m ¡u l¡ubdjj-i¡T J« vMiwti i» fcihaii ImskiHT PRIJAVE NA WWW, MM-MOIinjA.COM «AU MARATON 3 t KM n E K R E ACU5KI TE H t f KM DNU Ž1N S k I TÉ K 6MM Tretja stran Kmetijska zemljišča niso samo problem kmetijstva V zadnjem času je v Sloveniji ena izmed osrednjih tem, o katerih tečejo polemike, krčenje kmetijskih zemljišč. Pozivom k ohranitvi potrebnih kapacitet za zagotavljanje zmožnosti prehranitve slovenskega prebivalstva so se pred nedavnim pridružili nekateri profesorji agronomskega oddelka Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, apel proti nadaljnji pozidavi kmetijskih zemljišč pa podpirajo tudi Kmetijski inštitut Slovenije, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede iz Maribora ter Znanstvenoraziskovalno središče Koper. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan pri kmetijskih zemljiščih opaža dva problema. Prvi je, da je Slovenija zaradi spremembe namembnosti v preteklih dveh desetletjih, torej ne gre za izključni greh sedanje vlade, izgubila že zelo velik delež kmetijskih zemljišč, občine pa zahtevajo spremembo namembnosti še za 13 do 14 tisoč hektarov kmetijskih zemljišč. Židan na te zahteve ne pristaja in pravi, da je treba zagotoviti spremembo manj kakovostnih zemljišč, ki jih je v Sloveniji okrog 24 tisoč hektarov, v kmetijska zemljišča, hkrati pa v relativno dobra kmetijska zemljišča spremeniti še okrog šest tisoč hektarov zemljišč. Drugi problem je po ministrovem mnenju zaraščanje kmetijskih zemljišč. Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da se marsikje zaraščajo prvovrstne ravninske površine za poljedelstvo. Po statističnih ocenah je stopnja zaraščanja pet odstotkov, kar kaže na očitno zgrešeno kmetijsko politiko. Ob tem, da imamo že sedaj premalo kmetijskih zemljišč in je oskrba s hrano v Sloveniji minimalna, se kmetijska zemljišča še dodatno zaraščajo. Takšno stanje je za navadnega državljana preprosto nerazumljivo, saj je za kmetijstvo namenjenega ogromno denarja. Za neposredna plačila je letos na voljo 144 milijonov evrov, proračun ministrstva za kmetijstvo pa je vreden okrog pol milijarde evrov. Žal pa se na tej točki problemi v zvezi s kmetijskimi zemljišči ne končajo, ampak se zaradi ugotovljenih dejstev skušajo blokirati tako rekoč vsi razvojni projekti, ki so povezani z umestitvijo v prostor. Nikakor se ne smemo slepiti z razmišljanjem, da bi lahko v prihodnje spodobno živeli (pretežno) od kmetijstva, saj panoga, v katero se vštevata še gozdarstvo in ribištvo, ustvari vsega 0,7 odstotka neto slovenske dodane vrednosti, tudi lansko poslovno leto pa je zaključila z neto izgubo. Razmišljati moramo predvsem o tem, kako bomo našim paradnim konjem zagotovili ustrezne pogoje za delovanje, preden nam jih še več pobegne v tujino. IZ VSEBINE: 22 Tema tedna: Kmetijska zemlja je naš vir hrane.....................4 Občinski svet Luče: Na izredni seji polemično o problematiki obvoznice....................................5 Sanacije plazov: Z deli pričeli pod Šmihelom................................7 Teden gozdov: Podelili priznanja najboljšim gospodarjem gozdov in naj gozdarju.............7 Intervju: Vinko Poličnik..........................................................8 Najvišje priznanje GZS: Kipec gasilca za življensko delo Romanu Krajnerju......................................12 (PGD Nazarje) Gornji Grad: Tekmovalci in klub zadovoljni z rezultati državnega prvenslva v lokostrelstvu............27 ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 22, 3. junij 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 ID Tema tedna novela zakona o kmetijskih zemljiščih Kmetijska zemlja je naš vir hrane Konec maja je vlada sprejela novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, s katero želi omenjena zemljišča zaščititi pred pozidavo in drugo škodno uporabo. Tega se vlada loteva z zakonsko opredelitvijo trajnih kmetijskih zemljišč, z aktivno politiko proti zaraščanju teh zemljišč, s finančnim nadomestilom v obliki odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in ostrejšo kaznovalno politiko za rabo kmetijskega zemljišča v nasprotju z njegovim namenom. KMETIJSKA ZEMLJA ALI NOVOGRADNJE Novost sprejete novele, ki javnost še najbolj buri, je ponovna uvedba odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Gre za finančno nadomestilo, ki ga bo v primeru dovoljene gradnje na kmetijskem zemljišču moral vplačati investitor v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo. Odškodnina naj bi v povprečju znašala deset evrov na kvadratni meter zemljišča. S tem želi vlada spodbuditi skrbnejše in racionalnejše gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči ter usmeriti gradnje na zemljišča z nižjim pridelovalnim potencialom. Odškodnina bo sicer nižja takrat, kadar se bodo na kmetijskem zemljišču gradili objekti družbenega pomena. V poslanski skupini SDS menijo, da to pomeni le nov davek za tiste, ki so že tako preobremenjeni v iskanju doma. V današnjih gospodarskih razmerah je po njihovem mnenju to nedopustno, poleg tega takšne obremenitve pomenijo še več odselitev iz vasi in s tem posledično manj obdelanih kmetijskih zemljišč. Štefka Goltnik iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, OI Mozirje pa pri svojem delu vendarle opaža, da gre največ izgub kmetijske zemlje na račun novih gradenj: »Ko se pri lokalnih skupnostih načrtuje gradnja, je seveda najlažje planirati pozidavo na večjem kompleksu v ravnini. Ne vem, če v naši državi rabimo toliko trgovskih centrov, ki se gradijo na obrobju mest. Tega v naši dolini ni, je pa velik interes pri lokalnih skupnostih po ureditvi območij za novo stanovanjsko gradnjo. Dvomim, da je interes po gradnji stanovanjskih objektov tako velik, kot so načrti občin za gradnjo stanovanjskih objektov.« Goltnikova tudi meni, da so še možnosti za individualno gradnjo znotraj naselij: »S tem bi zapolnili prostor, ki ni več primeren za kmetijsko obdelavo, saj gre za manjše razdrobljene komplekse, ki dražijo kmetijsko pridelavo. Opažamo tudi velik interes nekmetov po pozidavi kme- tijske zemlje. Gre sicer za manjše objekte, vendar, ko vse te posege seštejemo, je tega kar nekaj hektarjev. Individualne gradnje na dobri kmetijski zemlji naj bi bile dovoljene le kmetom, ki jim je kmetijstvo edini in glavni poklic in objekt nujno rabijo za kmetijsko proizvodnjo.« ZAŠČITA OBDELOVALNE ZEMLJE NUJNA Novela opredeljuje tudi trajna kmetijska zemljišča, ki bodo kot vir proizvodnje hrane izjemno zaščitena. Vlada obljublja več razumevanja za prostorske potrebe, a le na zemljiščih slabše kakovosti. Sprejemanje in določevanje trajnih kmetijskih zemljišč naj bi potekalo v dveh korakih. Najprej na državni ravni, kjer bodo določili trajna kmetijska zemljišča, nato pa jih bodo občine uvedle skozi prostorske občinske načrte. Strogost v omejevanju gradnje je po mnenju kmetijskega ministrstva nujna, saj je Slovenija od leta 1991 do 2009 izgubila že 16 odstotkov kmetijskih zemljišč. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da na Slovenca povprečno pride le 886 kvadratnih metrov obdelovalnih površin, medtem ko na državljana unije kar 2.093. ZARAŠČANJE ZEMLJIŠČ BO SANKCIONIRANO Poleg izgube dobrih obdelovalnih površin je po mnenju kmetijskega ministrstva skrb vzbujajoče tudi prekomerno zaraščanje zemljišč. S tovrstno problematiko se namerava novela zakona o kmetijskih zemljiščih spopadati z aktivno politiko ponovne aktivacije kmetijskega prostora in bolj strogimi sankcijami. Lastnik oziroma uporabnik kmetijskega zemljišča lahko tako v primeru dopuščanja zaraščanja površin pričakuje ukrepe kmetijskega inšpektorja. Precej višje globe, ki se bodo za pravne osebe gibale med 5.000 in 100.000 evri, za fizične pa med 500 in 5.000 evri, pa čakajo prekrškarje, ki bodo kmetijsko zemljišče uporabljali v nasprotju z njegovim namenom, ga onesnaževali ali kako drugače degradirali. Tatiana Golob i (Foto: SŠ) Štefka Goltnik, vodja mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje: »Novela zakona naj bi preprečevala izgubljanje kmetijske zemlje in povečala samooskrbo s hrano v naši državi. Namen je jasen in ga pozdravljam, če bo seveda v praksi zaživel. Potrebno bo čim prej sprejeti še podzakonske akte za dejansko izvrševanje zahtev novele zakona. Celotno območje Zgornje Savinjske doline spada v območje omejenih dejavnikov za kmetovanje. Razpolagamo s podatki o površinah, za katere se vlagajo vloge za neposredna plačila. Teh površin je v Zgornji Savinjski dolini 6.800 ha, od tega je 6.562 ha travinja in 238 ha njiv. Poleg tega je na območju še okrog 1.000 ha planinskih pašnikov. Pri svojem delu opažamo, da se je nekaj kmetijske zemlje zaraslo. Predvsem gre za strmejše lege, ki so oddaljene od gospodarskih poslopij. Manj delovne sile in ekonomika kmetijske pridelave sta postopno pripeljala do tega, da se je del površin, ki so zelo težavne za obdelavo, tudi zarasel. Tehnologija obdelave se je tekom let spremenila, spremenile so se tudi vrednostne predstave kmetijstva, vse to pa vpliva na obdelanost kmetijske zemlje. Ponovna uvedba plačila nadomestila za spremembo rabe bo omogočala pridobitve nadomestnih kmetijskih zemljišč. V preteklosti so kmetje precej vlagali v izboljševanje slabih kmetijskih zemljišč. Opravljali so agromelioracije, tudi krčitve gozda in tako pridobivali kmetijsko zemljo, ki jo je možno strojno obdelovati. V zadnjem času je takih posegov precej manj, ker kmetje zaradi nizkih odkupnih cen precej manj investirajo v osnovna sredstva. Do pred kratkim je država spodbujala le obdelanost podeželskega prostora, v zadnjem času pa je zaradi številnih naravnih katastrof postalo vsem jasno, da je pridelava hrane bistvenega pomena v kmetijstvu. Kot tržni pridelovalci hrane večinoma nastopajo večje kmetije. Vsekakor pa ne smemo zanemariti malih kmetov, ki gospodarijo po načelu samooskrbnega gospodarjenja. Ti pomembno prispevajo k obdelanosti kmetijske zemlje, pa tudi k pestri ponudbi kmetijskih pridelkov in izdelkov, seveda v manjšem obsegu. Menim, da bi ti pridelovalci lahko bolj intenzivno vstopili v krog oskrbe lokalnega trga s prehranskimi izdelki.« 4 Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 Aktualno občinski svet luče Na izredni seji polemično o problematiki obvoznice Na pobudo treh občinskih svetnikov je v petek, 27. maja, župan Ciril Rosc sklical izredno sejo luč-kega občinskega sveta. Na dnevnem redu je bila problematika obvoznice, saj občinski svet v novem sklicu po oktobrskih volitvah o tej temi ni glasoval. Prav tako so želeli izvedeti, kaj je povedal minister za promet dr. Patrik Vlačič, ko je bil na obisku. Kljub nekaterim ostrim besedam so večino tokrat predlaganih sklepov sprejeli. Seji so prisostvovali tudi predstavniki zainteresirane javnosti. Župan je najprej predstavil povzetek vladne uredbe o državnem prostorskem načrtu (DPN) za izvedbo protipoplavne varnosti in izgradnji obvoznice v Lučah. Povedal je, da je prometni minister zatrdil, da projekt peljejo naprej, ob predvideni dinamiki bi z gradnjo lahko začeli konec prihodnjega leta. Pri tem je minister zagotovil, da bodo rešene tudi nekatere dileme, kot je na primer dvosmerni uvoz v Luče. Jernej Plankl je ob tem menil, da so obljube lahko dvomljive, dokler niso napisane. Navajal je predinvesticijski dokument, v katerem most na sedanji lokaciji ni predviden. Podžupan Tomaž Robnik je povedal, da ni pomembna pre-dinvesticijska zasnova, temveč investicijski program. Po njegovem se je treba lotiti pridobivanja gradbenega dovoljenja, v letu 2013 pa iti na razpis za evropska sredstva. Blaž Voler je dejal, da bi se prenehal zavzemati za obvoznico v dveh primerih, in sicer, če bi stroka ugotovila, da ni primerna ali če bi bila proti večina občanov Luč. »Rešitev ni idealna, je pa optimalna,« je dejal. V prid predvideni rešitvi so se oglašali tudi ostali svetniki. Menili so, da lahko most, če ga ne bo naredila država, naredi občina. Svoje mnenje proti pa je izrazil predsednik nadzornega odbora Vinko Poličnik. Na koncu so z večino glasov, to je z devetimi od desetih, nekatere pa brez glasu proti, sprejeli sedem predlaganih sklepov. Na občinski spletni strani bodo odprli podstran za obveščanje občanov o aktivnostih glede obvoznice, v teh dneh pa na domove občanom poslali tudi pisno gradivo z ustreznimi informacijami. »Najpomembnejši se mi zdi sprejem prvega sklepa, to je, da se vse aktivnosti za izvedbo uredbe nadaljujejo nemoteno,« je po seji dejal župan Ciril Rosc. Na spletni strani www.savinjske.com objavljamo državni prostorski načrt za območje Luč. Marija Lebar Izredni seji občinskega sveta je prisostvovala tudi zainteresirana javnost. (Foto: Marija Lebar) občinski svet nazarje Svetniki si želijo krajših dnevnih redov Nazarski občinski svet je na šesti redni seji, ki je bila v četrtek, 26. maja, obravnaval obsežen dnevni red. Svetnikom so bila predstavljena mnoga poročila o delovanju javnih zavodov in gospodarskih družb, zato je županja Majda Podkrižnik na sejo povabila številne poročevalce. Pri sprejemanju dnevnega reda je svetnik Bojan Štrukelj spomnil, da sta on in Boštjan Cigale že na prejšnji seji imela pripombo glede obsežnosti sej, kar vpliva na konstruktivno delo svetnikov. Županja je pojasnila, da so nekatere točke dnevnega reda med seboj vsebinsko povezane in da želi, da bi dobil občinski svet jasno in celostno sliko o položaju občine in z njim povezanega stanja proračuna. Kot prvi od povabljenih je bil na vrsti Darko Koželj iz podjetja Prozir, zunanji sodelavec občine Nazarje, ki je pripravil in predstavil osnutek odloka o delovanju zaščite in reševanja v občini. Pri tem je svetnike zanimalo, kako je z imenovanjem poverjenikov, ki jih predvideva 18. člen Darko Koželj iz podjetja Prozir je pripravil in predstavil osnutek odloka o delovanju zaščite in reševanja v občini. (Foto: Marija Lebar) osnutka odloka. Po pojasnilih, ki jih je podal Koželj, je občinski svet odlok sprejel v prvem branju. Direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec je predstavila Operativni - programski del Strategije razvoja občine Nazarje v letih 2012 do 2016. Kot je ob tem povedala županja, bo ta dokument hkrati tudi izhodišče za oblikovanje občinskega proračuna in letnega načrta razvojnih programov občine. Poleg tega bo v skladu s pripravljeno strategijo mogoče že v naprej pripraviti potrebno dokumentacijo za dogovorjene projekte in se nato prijavljati na sofinancerska sredstva, kadar bodo za to objavljeni razpisi in ne takrat šele zbirati dokumentacije. Svetniki so pohvalili, da je v programu določen tudi terminski rokovnik, Klepčeva pa je predlagala, da se v jesenskem času organizira občinska razvojna konferenca, na kateri bi o strategiji razvoja občine podrobneje seznanili občane. Marija Lebar Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 5 Iz občin, Organizacije občinski svet recica ob savinji Potrdili začasni odbor za izvedbo praznovanja Na sedmi redni seji rečiškega občinskega sveta so svetniki imenovali začasni odbor za organizacijo dogajanja ob praznovanju občine. Obravnavali in potrdili so tudi sklep o letošnjih nagrajencih, ki bodo prejeli občinska priznanja Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Andrej Flere je ob posameznih točkah podal obrazložitve predlogov. Tako so svetniki sprejeli sklep o imenovanju začasnega delovnega telesa občinskega sveta za pripravo praznika. V njem so trije člani občinskega sveta, in sicer Anton Strnišnik, Polonca Kolenc Ozimic in Franjo Pukart. Kot zunanja člana sta imenovana Siniša Todorovic in Jože Skončnik. Predsedovanje so zaupali Polonci Kolenc Ozimic. Dogovorili so se, da je treba specificirati še naloge odbora, Kolenc-Ozi-mičeva pa je ob tem spomnila na občinsko glasilo, ki bo izšlo do praznika in za katerega je še mogoče oddati prispevke. Kar nekaj razprave se je odvilo okoli predloga za podelitev priznanj občine. Župan Vinko Jeraj je že v uvodni besedi k tej točki izrazil upanje, da bo število predlogov naslednje leto večje. Povedal je tudi, da se častnega občana imenuje samo enkrat v vsakem mandatu. Svetnik Štefan Farkaš se je v razpravi vprašal, kje so imena številnih zaslužnih občanov, ki jih srečuje vsak dan. Predsednik komisije Flere je podčrtal, da nikakor niso bila sporna imena bodočih prejemnikov priznanj, pač pa skromno število predlogov, ki so jih poslala društva oziroma posamezniki. Ob tem je župan povedal, da bo v nekaj dneh dokončno oblikovan program prireditev občinskega praznovanja, ki bo z različnimi dogodki in prireditvami potekalo od 10. junija do 3. julija. Slavnostna seja občinskega sveta je predvidena za 17. junij. Marija Lebar mizarstvo kovač, d.o.o. Prejeli certifikat kakovosti FSC V prostorih družinskega podjetja Montpreis iz Planine pri Sevnici je 25. maja potekala slovesna podelitev certifikatov FSC (Forest Stewardship Council® - Svet za nadzor gozdov). Med dobitniki je bilo tudi podjetje Mizarstvo Kovač iz Ljubije. V zadnjem času se v Sloveniji, vse bolj tudi v Zgornji Savinjski dolini, v javnosti izpostavlja problematika izvoza neobdelane hlodovine. Namesto, da bi se predelala doma in se takšna, z dodano vrednostjo, prodala tako na domač kot tuji trg, se veliko hlodovine proda in izvozi kar neobdelane. To posledično negativno vpliva tudi na ekonomsko-socialne razmere, tako v lesarskem kot gozdarskem sektorju. Na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS so zato ob koncu lanskega leta ustanovili FSC she- mo za zasebne gozdne posestnike. Na podlagi pobud zasebnih lesnih podjetij so se odločili, da preko certificiranja aktivno vstopijo tudi v slovensko lesno-predelovalno panogo. S tem je sklad kot državna institucija napravil konkreten doprinos k izboljšanju stanja na področju predelave lesa v Sloveniji. Na skladu so namreč prepričani, da je ključ do rešitve navedene problematike v vzpostavitvi gozdno-lesne verige, katere temelj so postavili s certificiranjem vseh njenih udeležencev, od sečnje do prodaje. Benjamin Kanjir občinski svet mozirje Pridobitve v športno rekreacijski coni Območje športno rekreacijske cone pri Mozirskem gaju bo bogatejše za dva objekta, so odločili svetniki mozirske občine na zadnji seji. Na pobudo gorske reševalne službe (GRS), ki želi na tem območju dograditi obstoječ servisni objekt igrišč za svoje potrebe, so svetniki podali pozitivno mnenje. Prav tako so se strinjali, da odbojkarska sekcija športnega društva zgradi nadstrešek. Občinska urbanistka Ljudmila Grom je razložila, da si GRS želi v Mozirju urediti center, saj narašča število intervencij na območju Zgornje Savinjske doline, prav tako je v bližini dežurna zdravniška služba. Ker dozidava tega objekta za potrebe GRS pomeni odstopanje od gabaritov predvidenih grajenih struktur v športno rekreacijskem območju in zahteva preveritev možnih dostopov in dovozov do objekta, je potrebna sprememba in dopolnitev odloka o ureditvenem načrtu tega območja. Podan je bil predlog, da bi investicijo financirale vse občine celjske statistične regije, osnova za finančni vložek občin naj bi bilo število prebivalcev. Sekcija za odbojko športnega društva je na občino naslovila vlogo za postavitev nadstreška ob lani prenovljenem igrišču za odbojko na mivki. Predstavnik društva Uroš Marolt je obrazložil, da bi se s postavitvijo nadstreška povečala uporabna vrednost igrišča, saj bi tako postal zaokrožen družaben prostor za izvedbo piknikov, praznovanj in drugih družabnih srečanj v Mozirju. Društvo je pripravljeno samo pokriti investicijo. Objekt ne bi kvaril celostne podobe, koristil pa bi vsem, je omenil Marolt. Glede na to, da se bo pripravila sprememba odloka za gradnjo servisnega objekta GRS, so bili svetniki mnenja, da bi lahko istočasno to uredili tudi za nadstrešek, s tem, da ne bi posegali v velikost otroškega igrišča. Načeli so vprašanje toaletnih prostorov, predvsem ob večjih prireditvah, in da je tudi za to treba najti ustrezno rešitev. Župan bo na predlog svetnikov povabil vse sekcije športnega društva na razgovor z željo, da se nato pripravi idejna zasnova projekta. Marolt je omenil, da so pripravljeni tudi urediti toaletne prostore, vprašanje je le, kdo bo potem skrbel za vzdrževanje in čiščenje ter velik strošek povezave do kanalizacije. Pobuda za izgradnjo nadstreška je po mnenju svetnikov lepa gesta, ki bo služila vsem v kraju, in zaviranje nekoga, ki bi sam financiral izgradnjo, res ne bi bila na mestu. Štefka Sem Podpisali deklaracijo o trajnostnem razvoju V Narodnem domu v Celju je v torek, 31. maja, potekala slovesnost, na kateri so podpisali Deklaracijo o trajnostnem razvoju Savinjske regije. Gre za zavezo o razvoju, ki bo temeljil na etičnih načelih in o uveljavljanju regije kot družbenega ekosiste-ma. Podpisa so se udeležili tudi županja in župani občin Zgornje Savinjske doline in predstavniki pomembnih regijskih razvojnih nosilcev. ML Več o tem v prihodnji številki Savinjskih novic. 6 Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 Organizacije, Iz občin pričetek sanacije plazov Z deli pričeli pod Šmihelom Občina Mozirje je po neurju s poplavami, ki je bilo 18. septembra 2007, pripravila program odprave posledic neposredne škode na stvareh. V letošnjem letu so ji bila s strani okoljskega ministrstva v ta namen odobrena sredstva v višini dobrih 236.000 evrov. Vlada RS je s sklepom 3. aprila 2008 sprejela Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi posledic neurja sredi septembra 2007. Program je vlada dopolnila še dvakrat, septembra 2009 in septembra 2010. Občine so s potrebami ljudi po sanaciji najhujših po- sledic ves ta čas čakale in pripravljale dokumentacijo. Mozirska občina je 7. aprila letos podala vlogo za dodelitev sredstev za odpravo posledic plazov. S strani države oziroma ministrstva so bila odobrena sredstva za sanacijo petih plazov. Za plaz Oblak, Šmihel nad Mozirjem 33, za plaz nad hišo Radegunda 36, za plaz pod hišama Čokan in Plank v Kolovratu in za plaza v Lepi Njivi pri Hudeju. Po izbiri izvajalca del CM Celje je ta pričel z izvajanjem sanacij, najprej pod Šmihelom, pod domačijo Oblak, po domače Kotnik, kjer je plaz pod hišo na slednji že povzročil razpoke in za-pretil, da se bo zrušila, s tem pa so ogrožena tudi življenja ljudi, ki v njej živijo. Pod hišo trenutno vrtajo deset metrov globoke izvrtine, v katerih bodo zgrajeni podporni temelji in s tem preprečeno nadaljnje pokanje objekta. Slednjega bo potrebno nato ponovno povezati in sanirati razpoke, skozi katere je vso zimo pihal veter. Projekt sanacije vseh petih plazov mora biti dokončan pred koncem letošnjega oktobra, ko poteče rok za predložitev zahtevka za plačilo sredstev iz pogodbe o financiranju, ki sta jo sklenila Občina Mozirje in okoljsko ministrstvo. Benjamin Kanjir Podjetje CM Celje je pričelo s sanacijo plazu pod domačijo Oblak, kjer je plaz na hiši že povzročil razpoke in zapretil, da se bo zrušila. (Foto: Benjamin Kanjir) teden gozdov Podelili priznanja najboljšim gospodarjem gozdov in naj gozdarju Osrednja prireditev ob tednu gozdov se je v četrtek, 26. maja, odvijala v novem objektu Rin-ka v Solčavi, ki je zgled uporabe domačega lesa. Gozdarji nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) so predstavili najboljše lastnike gozdov iz posameznih krajevnih enot, obelodanili so, kateri gozdar je prejel naziv »naj gozdarja leta« in obiskovalce seznanili, katero drevo je letošnje drevo leta. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo Gozdovi za ljudi. Obiskovalce sta pozdravila solčavski župan Alojz Lipnik in direktor nazarske enote ZGS Anton Breznik. Lipnik je izrazil veselje, da je osrednja prireditev v Solčavi, saj je občina kar 85-od-stotno poraščena z gozdom. Breznik je povedal, da je Center Rinka zgrajen iz solčavskega macesna, prava kulisa za srečanje. Dodal je, da je les dobrina, ki jo včasih premalo cenimo, in da mora vsak gospodar razmišljati, da bo svojim naslednikom zapustil vsaj takšen gozd, kot ga je dobil od predhodnikov. Drevo leta je macesen, več o njem je povedal Marijan Denša, ki je lani prejel naziv najbolj prizadevnega gozdarja. Letos je to postal Ivan Jakop, revirni gozdar lučke krajevne enote (KE). Sodelavci so o njem povedali, da je člo- vek s posebno močno voljo ter veliko življenjske energije in humorja, ki mu noben izziv ni pretežak, čeprav ima priznano 80-odstotno telesno okvaro. Najbolj skrbne gospodarje gozda v petih krajevnih enotah druži eno, skrb, da so njihovi gozdovi vzor in zgled vsem lastnikom gozdov. V KE Luče je bil izbran Marko Suhodolnik, po domače Covnik iz Logarske doline, v KE Ljubno ob Savi- nji je naziv prejel Martin Lenko iz Primoža. Slavko Šinkovec je bil za najboljšega gospodarja izbran v KE Gornji Grad. Čast najboljšega gospodarja v KE Nazarje je letos doletela Marka Rozo-ničnika, po domače Reberšaka iz Šmihela nad Mozirjem. Gozdarji KE Šoštanj so za najboljšega gospodarja v letošnjem letu izbrali Stanka Hribernika iz Plešivca. Štefka Sem Direktor nazarske enote ZGS Anton Breznik, naj gozdar Ivan Jakop, najboljši lastniki gozdov: Martin Lenko, Marko Suhodolnik, Marko Rozoničnik, Stanko Hribernik, Slavko Šinkovec in župan Alojz Lipnik na podelitvi priznanj v solčavski Rinki (od leve) (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 7 Intervju vinko policnik »Moj koledar je še bolj počečkan kot pred upokojitvijo« Vinko Poličnik (Foto: Marija Lebar) Vinko Poličnik je rojen Zgornjesa-vinjčan, ki je luč sveta ugledal in otroštvo do 14. leta preživljal v Podvolo-vljeku, ko ga je, kot pravi sam, »vzela« Ljubljana. Najprej študij, pa služba, pa spet študij. Po 31. letih odsotnosti, ko je bil v Ljubljani in Kamniku, si je dom spet našel prav na obrobju naše doline v občini Luče. Bil je dolgoletni načelnik Upravne enote Mozirje, lani sredi septembra se je upokojil. Kako se počuti zdaj, ko mu delovnega dne ne odmerja služba, smo ga vprašali. Želeli smo zvedeti, kaj počne, kako mu teče dan, kaj ga veseli in žalosti ter kakšen je njegov pogled na nekatera aktualna dogajanja. - Ste se že privadili misli, da ni treba vsak dan v službo. Ali svoje delo kaj pogrešate? Vesel sem, da imam sedaj privilegij in možnosti izbire. Nisem več ukleščen v ta kruti stresni tok. Službe ne pogrešam, pogrešam pa sodelavce in ljudi, s katerimi sem prihajal v stike tudi po zaslugi svoje službe. Menim, da smo v kolektivu delovali kot ekipa in da je vsak sodelavec bil sposoben zamenjati odsotnega, torej smo praktično vsi znali vse. Odlika dobrega menedžerja je ustvariti timsko vzdušje. Da smo delali dobro, so kazale tudi ankete med uporabniki naših storitev. Sicer pa tudi sedaj ne sedim križem rok in kot pravi upokojenec z nasmehom rečem, da nimam časa, da imam koledar še bolj počečkan kot prej. Pa ni čisto tako, čas si sedaj razporejam po svoje in nekaj ga ostane tudi za stvari, ki me veselijo, pa sem se jim prej moral odrekati. - Po izobrazbi ste pravnik. Kako skozi oči pravnika gledate na sedanji položaj pri nas? V službi sem bil vse od leta 1974, večinoma v državni upravi. Kljub temu da je pravna sfera zelo formalistična, sam menim, da ni treba vedno gledati strogo tehnično, pač pa kritično in pri tem dati prednost človečnosti. Norma naj sledi življenju, ne pa obratno. Prav zato me je toliko bolj motila rigidnost oziroma togost in neprilagodljivost državne uprave. Že tudi prej, ko sem delal kot član izvršnega sveta na občini Kamnik. Ni dobro, da predpise kar kopiramo, treba jih je »Norma naj sledi življenju, ne pa obratno. Prav zato me je toliko bolj motila rigidnost oziroma togost in neprilagodljivost državne uprave.« najprej »kapirati« in jih nato preverjati v praksi. Poglejte na primer Skandinavske države; tam pri kreiranju zakonov v dobršnem deležu sodelujejo predstavniki civilne družbe ali nekoliko posplošeno povedano, navadni ljudje. Zato je njihova zakonodaja človeku prijazna. - Kaj pa bi bilo mogoče narediti, da bi bilo tudi pri nas kaj bolje? Da bi civilna sfera bolj participirala pri nastajanju zakonodaje, bi bilo treba spremeniti več stvari. Zavedanje o tem, kaj je civilna družba, je pri nas nezadostno. Kot taki ne znamo niti komunicirati v odnosih do družbenih institucij. Če-stokrat se na to sfero gleda le kot na neprijetno opozicijo in kot na nergače. Namesto, da uradne institucije gojijo zamero, bi bilo potrebno poiskati skupne in ustrezne rešitve. Med drugim je tukaj potrebno pravilno in korektno obveščanje prebivalcev. Ljudje imajo pravico vedeti. Žal temu ni vedno tako. Za primer naj dam kar svojo lastno občino in tamkajšnje občinsko glasilo, ki je še vedno brez glavnega urednika, ali pa denimo neažurirano občinsko spletno stran. » Zavedanje o tem, kaj je civilna družba, je pri nas nezadostno. Kot taki ne znamo niti komunicirati v odnosih do družbenih institucij.« Po drugi strani pa bi, ko je predpis že sprejet, vsakdo rad bil pravnik in bi vedel, kako je zanič in kakšen bi moral biti, da bi bil v redu. Kritiziranje kar počez, ne da bi skušal človek kaj ukreniti, da bi bilo bolje, se mi ne zdi smiselno in učinkovito. Slovenci imamo narodnega junaka Martina Krpana - prav značilno. Če pogledamo drugače, je bil Krpan pač »švercer«, ki je izkoriščal luknje v zakonu. In tudi danes je to, kako poiskati luknje ali zakon obiti, pri nas zelo razširjena navada. Vendar pa je sprejemanje zakonodaje tudi politična zadeva in lahko rečem, da sem nad politiko razočaran. - Nekoč ste rekli, da se v politiko ne boste spuščali, sedaj pa ste predsednik nadzornega odbora Občine Luče. Kako je prišlo do tega? Temu bi komajda lahko rekli politika. Gre za stvar, ki zadeva lokalno skupnost, to pa smo mi vsi, občani. In za skupne stvari nam nikakor ne more in ne sme biti vseeno. Že stari Grki so za ljudi, ki se niso brigali za skupne zadeve, imeli posebno besedo; imenovali so jih idiotes. V življenju je že tako, da smo ljudje odvisni drug od drugega, nihče ni samozadosten in skrbeti je treba, da nam bo, kljub različnosti, vsem čim bolje. Prav tukaj, torej pri skupnih zadevah, opažam vse preveč apatičnosti in nezanimanja občanov, vse dokler se posamezna zadeva ne tiče nekoga osebno oziroma se ne dogaja na »njegovem dvorišču«. - Bili ste eden aktivnih članov civilne iniciative v Lučah, ki se je oblikovala tudi zaradi stališča do lučke obvoznice. Sedaj to aktivnost nadaljuje Društvo Luč - združenje za trajnostni razvoj Luč, kjer ste v upravnem odboru. Za kaj se v društvu pravzaprav zavzemate? Društvo smo ustanovili, da bi prispevali in spodbudili razmišljanje o trajnostnem razvoju svoje občine, predvsem samih Luč. Menimo, da z državno uredbo sprejeta trasa - tako imenovana severna varianta - ne rešuje prometne zaga- 8 Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 C Intervju, Gospodarstvo te v sami vasi, bi pa v veliki meri degradirala najboljše, pravzaprav edino ravno zemljišče Prode, ki bo tako za vedno izgubilo vlogo kmetijskega zemljišča, hkrati pa tudi rekreativno in doživljajsko funkcijo. Nesprejemljivo se nam zdi, da še danes nimamo odgovorov na ključna vprašanja - kje in kako se bo odvijal lokalni promet, denimo iz smeri Podvolovljeka. - Prometna problematika ali bolje rečeno prometna varnost je prav tako eno od področij, ki so na vaši prioritetni listi visoko. Ste tudi predsednik in eden ustanoviteljev Avto moto društva Zgornje Savinjske doline (AMD ZSD) in podpredsednik AMZ Slovenije. Kaj bi nam povedali o tej temi? To je tako široko in pomembno področje, da ga je težko spraviti v nekaj stavkov. Vsi smo udeleženci v prometu na tak ali drugačen način. Če govoriva sedaj le o cestnem prometu, je ta vse kompleksnejši, zato je še bolj potrebno upoštevati varnost udeležencev in se na cesti pravilno ravnati. Tukaj pa - vsaj v naši dolini - že naletimo na stvari, ki voznika motijo. Prav zato, da bi pripomogli k varnosti v cestnem prometu, smo ustanovili AMD ZSD. Izziv je, kako v sodobni in pravni državi na področju prometne ureditve najti bolj življenjske rešitve. »Slovenci imamo narodnega junaka Martina Krpana - prav značilno. Če pogledamo drugače, je bil Krpan pač »šver-cer«, ki je izkoriščal luknje v zakonu. In tudi danes je to, kako poiskati luknje ali zakon obiti, pri nas zelo razširjena navada.« Pri nas se vse premalo upošteva, da so vzrok prometnim nesrečam poleg voznikov pogosto tehnično neustrezna vozila in neurejene ceste. Pri tem moti tudi neustrezna prometna signalizacija oziroma prometni znaki. Če za primer navedem kar odsek ceste, po kateri se vozim od doma. Od Črnivca do Radmirja mi prometni znaki tudi pozimi pravijo, da je največja nevarnost, ki mi grozi, krava oziroma domača žival na cesti. Pa pozimi nikoli nisem tam videl še nobene. Gre za absurd, ki nehote pri vozniku povzroči logično reakcijo in razmišljanje o tem, kateri prometni znak bomo sploh še spoštovali. To pa je z vidika prometne varnosti in kulture že nevarno početje. - Veliko voznikov motijo tudi nekatere omejitve hitrosti na neprimernih mestih. Prav zaradi omenjene prometne problematike smo se vsi, ki nam je ta tema v dolini kot voznikom ali po službeni dolžnosti pomembna, že nekajkrat sestali, da bi tako z združenimi močmi lahko dosegli na nivoju države, da nam bi pristojni prisluhnili. Zadnji tak sestanek s predsedniki občinskih SPV-jev in predstavnikom policije je bil letos marca na Ljubnem, kjer smo se dogovorili za kar nekaj aktivnosti. Upamo, da bomo k večji prometni varnosti prispevali tudi s tako imenovano prometno Družinsko uro, ki jo bomo letos organizirali že tretjič. Zabavno-poučni dogodek bi radi približali čim več občanom, zato ga bomo selili po dolini. Prvič je bila družinska ura v Mozirju, lani pa v Nazarjah. Za letos se še dogovarjamo, verjetno pa bo na Ljubnem ob Savinji, saj se je ideja županu Franju Naraločniku zdela odlična. - Ste dober govornik. Ali ste kdaj javno nastopali? K javnemu nastopanju me je praktično prisilila služba, saj sem med drugim štiri leta poučeval kriminalistiko v kadetski šoli v Tacnu. Kasneje, v letih 1990 do 2002 sem kot podsekretar na ministrstvu za notranje zadeve sodeloval pri kreiranju zakonodaje, o kateri sva že govorila. Pri tem je bila moč besede in argumentov izjemnega pomena tako na vladnih odborih, v državnem zboru in ne nazadnje predstavitev predpisov širši javnosti. »Nesprejemljivo se nam zdi, da še danes nimamo odgovorov na ključna vprašanja - kje in kako se bo odvijal lokalni promet, denimo iz smeri Podvolovljeka.« - Ste se kdaj dejavno ukvarjali s kulturo? V kulturno dejavnost do sedaj nisem bil aktivno vključen. Rad imam dobre slike, dobro glasbo pa tudi dobro knjigo. Priznati moram, da me zaradi neslutenih posledic potrošniškega vrtiljaka čedalje bolj zanima kulturna dediščina. Ni slučajno, da sem pravkar z velikim zanimanjem prebral knjigo Boštjana M. Zupančiča z naslovom Prva od suhih krav. V njej je avtor že leta 2006 opozoril na posledice kolapsa ekonomije, na ravni medčloveških odnosov pa na nevarnosti in pasti potrošništva, ki vodijo v razpad vrednot v družbi. In ravno to se danes pred našimi očmi dogaja. - No, iz doslej povedanega res ni videti, da bi imeli še kaj časa za hobije ali konjičke. Ali vas tolikšna dejavnost ne okupira povsem? Nikakor ne! (Nasmeh) Čas najdem tudi za bolj drobne, pa zame zelo pomembne opravke. Z velikim zanimanjem iščem in prebiram zgodovino nastajanja in propadanja okoliških kmetij. Med drugim tudi stare pogodbe, pašne rede, različne listine in spise. Ko te papirje pregledujem in počasi urejam, si ne morem kaj, da ne bi občudoval pravnih norm nekdanjih časov in natančnosti zapisanega - Pa sva spet pri pravu. Kaj pa še razen tega? Se ukvarjate s kakšnim športom? To sem počel tudi že prej. Rad smučam, kolesarim, še kaj s tega področja bi se našlo. Najljubši so mi pohodi in planinarjenje. Gore so moje muze in ljubice in sedaj sem jim lahko še bolj zvest. Predvsem meni bližnja in že od otroštva poznana in ljuba Velika planina. (Zamišljen pogled) Žal tudi vse bolj množično obiskana in zato onesnažena in, lahko bi rekel, onečaščena. »Upamo, da bomo k večji prometni varnosti prispevali tudi s tako imenovano prometno Družinsko uro, ki jo bomo letos organizirali že tretjič. Zabavno-poučni dogodek bi radi približali čim več občanom, zato ga bomo selili po dolini.« Zato se umikam. Drugam, kjer je vse še dovolj prvinsko, čisto in nedotaknjeno. Tudi taki kotički so še pri nas, le najti jih je treba in jih spoštovati. Puščati za sabo takšne, kot so bili pred tvojim prihodom. Da boš naslednjič spet lahko občudoval lepote brez človeške navlake. Pogovarjala se je Marija Lebar dobrote slovenskih kmetij ptuj Številna priznanja in kipec kakovosti za naše izdelovalce Na Ptuju je od 19. do 22. maja potekalo dogajanje ob letošnji, že 22. razstavi najboljših izdelkov slovenskih kmetij iz domovine in tudi iz zamejstva. Ponovno so se dobro odrezali Zgor-njesavinjčani, saj so osvojili kar 27 priznanj, Antonija Govek pa tudi kipec kakovosti, kar pomeni, da je izdelek pred tem prejel že trikrat zlato priznanje. Ekološka turistična kmetija Žibovt iz Logarske doline je dobila zlato priznanje za hruškovo žganje, za maslo in za kislo mleko, srebrno priznanje za jogurt in kislo zelje ter bronasto za ribezo-vo marmelado. Goltnik Alojzija iz Brezja pri Mozirju je prejela zlato priznanje za jagodni nektar in borovničevo marmelado ter srebrno za mali-novo marmelado. Za mešano marmelado je zlato priznanje osvojila Jožica Lenko iz Tera. Turistična kmetija Klemenšek iz Logarske doline je dobila srebrno priznanje za klemenče klobase in za suho bunko ter bronasto za hruško- vo žganje. Pri suhih mesninah sta v kategoriji suhi želodec posegla po priznanjih Jože Mlinar iz Šentjanža in Jožica Strojanšek z Dobrovelj -oba srebrno priznanje. Branka Kladnik iz Luč je za kumare v kisu dobila zlato priznanje. V kategoriji kruhi in pecivo je Antonija Govek iz Okonine osvojila zlato za ajdov kruh z orehi in tudi kipec kakovosti. Stanislava Kumprej je za pšenični kruh dosegla zlato in za ajdov kruh bronasto priznanje. Zdenka Tisovnik iz Lenarta je dobila dve srebrni, in sicer za ajdov kruh z orehi in krofe brez nadeva, za janeževe upognjence pa bronasto. Za pšenični kruh je Marija Kramer iz Šmihela prejela zlato in Marko Jeraj iz Bočne bronasto odličje. Tudi pri keksih so se naši razstavljavci odrezali, saj je Helena Krivec dosegla zlato priznanje za ekološke pirine kekse na stroj, Zvonka Pečnik iz Mozirja pa za kekse na stroj bronasto in zlato priznanje za medenjake. Marija Lebar Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 ID Gospodarstvo, Politika, Oglasi podeljena priznanja na dobrotah slovenskih kmetij Čebulov želodec s srebrnim priznanjem a Letošnja zima številnim proizvajalcem zgornjesavinjske suhome-snate specialitete ni bila ravno naklonjena. Nihanja v temperaturi so mnogim naredila sive lase, saj so se želodci marsikje presušili. S tem problemom pa si, kot kaže, ni belil las Jože Mlinar iz Šentjanža, ki se s predelavo mesa v želodce ukvarja dve desetletji in pol. V tem času si je pridobil številne pozitivne izkušnje, ki so ga letos pripeljale do priznanja na Ptuju. Na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij je namreč v kategoriji mesni izdelki prejel srebrno priznanje. Zadovoljstva ob tem ne skriva in v šali rad doda, da mu je k temu pripomogla ženina dediščina, kmetija, ki ji jo je podaril oče. Tako Štefka in Jože Mlinar ne skrivata zadovoljstva nad prejetim srebrnim priznanjem. (Foto: Marija Šukalo) sta si zakonca Štefka in Jože Mlinar pridobila status kmeta ter možnost sodelovanja na ocenjevanju na Ptuju. »Na Rečico ob Savinji sem na ocenjevanje vrsto let dajal svoje želodce in prejemal tudi visoka priznanja. Letos pa sem se želel skusiti tudi na dr- žavnem nivoju. Tako sem prejel potrdilo, da so moji želodci tisto pravo, kar lahko ponudim ljubiteljem te su-homesnate specialitete,« pravi Čebulov Juš, ki je prepričan, da srebrna medalja ni le njegov uspeh, temveč uspeh cele družine. Družina mu je v pomoč tako pri klanju kot tudi pri izdelavi želodca ter obračanju ob sušenju in zorenju. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da delo temelji na domačem znanju in prenosu znanja med generacijami. V zimskem času se je na gmajni v Šentjanžu namreč sušilo kar dva tisoč komadov, ki jih je Jože z ljubeznijo obračal in kontroliral, ob tem pa je svoje dolgoletne izkušnje prenašal na sina Lovra. Promocijsko sporočilo ljubljanske mlekarne Priznanji zgornjesavinjskim dobaviteljem mleka Na letošnjem srečanju, ki so ga Ljubljanske mlekarne pripravile v četrtek, 26. maja, v Mariboru, so sodelovali tudi zgornjesavinjski pridelovalci mleka in predstavniki tukajšnje zadruge. Tudi v lanskem letu je bilo mleko naših pridelovalcev najboljše, zato sta Zlatka Rih-ter iz Nove Štifte in Zdenka Golob iz Šmartnega ob Dreti prejeli najvišji priznanji. Priznanja trem dobaviteljem najkakovostnejšega mleka so letos podelili drugič zapored, priznanja za največ pridelanega in Ljubljanskim mlekarnam prodanega mleka pa so trem največjim dobaviteljem letos podelili že petič. Sicer pokrajinski odbor socialnih demokratov sasa Dogovor o aktivnostih stranke Zadnjo sredo v maju so se na Ljubnem ob Savinji na sestanku srečali predsedniki občinskih odborov SD iz občin Šoštanj, Nazarje in Ljubno, predsednik Pokrajinskega odbora Socialnih demokratov SAŠA, župan MO Velenje in poslanec Bojan Kontič in župana občine Žalec Janko Kos ter Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek. Obravnavali so nadaljnje aktivnosti stranke v Zgornji Savinjski dolini. Med drugim bodo organizirali programsko-volilno konferenco Območne organizacije SD Mozirje in pripravili srečanje članov in sim-patizerjev stranke z območja SAŠA. Srečanje bo predvidoma sep- Zlatka Rihter (levo) in Zdenka Golob - dobitnici priznanj Ljubljanskih mlekarn za najkakovostnejše mleko (Fotodokumentacija ZKZ) tembra v Zgornji Savinjski dolini. Dogovorili so se tudi za bolj aktivno pridobivanje novih članov. »Izmenjali smo mnenja o pokojninski reformi, za katero je prevladalo prepričanje, da je potrebna sedaj, ker utegne biti v nasprotnem primeru v prihodnje še bolj stroga in težka. Govorili smo o skrbi za pravno državo in socialne pravice. Pogovarjali smo se o delu vlade in o možnosti predčasnih volitev. Bili smo enotni, da mora biti edino stranka SD tista, ki bo v primeru predčasnih volitev poiskala novega mandatarja,« je povedal tajnik območne organizacije Bojan Rop. Marija Lebar pa je srečanje minilo v slovesnem vzdušju, saj so Ljubljanske mlekarne obeležile 55-letnico obstoja. Letos je priznanje za najboljše mleko, ki zahtevane kriterije po kakovosti znatno presega, šlo v roke Zlatke Rihter iz Nove Štifte. Ta je bila zmagovalka tudi lani, ko so to priznanje podelili prvič. Ob takratni priložnosti smo kmetijo Rihterjevih, po domače Podmeninšek, kjer se z rejo krav molznic in proizvodnjo mleka ukvarja cela družina, že podrobno predstavili. Drugo najkakovostnejše mleko so pridelali na kmetiji Zdenke Golob, po domače pri Bakovih, iz Šmartnega ob Dreti, tretje pa Jože Jerala iz Smlednika. »Ob množici negativnih informacij je takšna pravi balzam za dušo,« je povedal Andrej Presečnik, direktor Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje, ki mleko zbira in dobavlja Ljubljanskim mlekarnam. »Prepričan sem, da takšno priznanje godi tudi veliki večini ostalih rejcev v dolini. Samo za primerjavo: vsebnost mikroorganizmov je bila celo tridesetkrat nižja, kot je dovoljeno po že tako strogih evropskih standardih. Tisto, kar šteje tudi pri iztržku za oddano mleko, pa je vsebnost beljakovin, ki je bila daleč nad povprečjem,« je povedal Presečnik po podelitvi. Marija Lebar 10 Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 Organizacije 2. veteranski dan s proslavo ob 20-letnici osamosvojitve slovenije Skupaj v vojni in skupaj v miru Policijsko veteransko društvo (PVD) Sever za celjsko območje in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Zgornjesavinj-sko-Zadrečke doline sta zadnjo soboto v maju pripravila 2. veteranski dan, namenjen obeleži-tvi 20-letnice osamosvojitve Slovenije in hkrati druženju veteranov vojne za Slovenijo in njihovih družin. Slavnostni govornik na prireditvi, ki sledi sloganu »Skupaj v vojni - skupaj v miru«, je bil generalni direktor policije Janko Goršek. Proslavi s pestrim kulturnim programom je sledilo še družabno srečanje z ansamblom Golte. V Športni dvorani Mozirje so se zbrali številni veterani vojne za Slovenijo, med njimi visoki predstavniki Zveze policijsko veteranskega društva (ZPVD) Sever in Združenja veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS). Zbrano so prisluhnili govornikom, ki so jih pozdravili, in seveda slavnostnemu govorniku Janku Goršku. Slednji je bil v svojem nagovoru prepričan, da je osamosvojitvena zgodba pustila velik pečat na zgodovini Slovenije. »Tako se spominjamo preteklih dogodkov, ki zaradi oddaljenosti bledijo v času, še posebej pri mlajših generacijah, ki z osamosvojitveno vojno niso imele osebne izkušnje. Prav zato je naša dolžnost, dolžnost tistih, ki smo začetke slovenske samostojnosti doživljali in jih izborili, da spomin nanje negujemo, ne le kot zgodovinsko dejstvo, temveč tudi kot vrednoto. To tudi je, čeprav v današnjem času očitno tega ne znamo več čutiti ali povedati,« je povedal Goršek. Generalni direktor policije Janko Goršek: »Današnja slovesnost med drugim predstavlja tudi poklon vrednotam, ki so pred 20 leti združile ljudske množice, takratne miličnike in pripadnike teritorialne obrambe.« (Foto: Ciril M. Sem) Tudi Miha Molan, predsednik ZPVD Sever, je poudaril vrednost spomina na osamosvojitveno vojno: »Lahko smo ponosni in moramo obuditi ta spomin. Borci veterani, ki smo prispevali svoj delež v samoosvojitvenih procesih imamo tudi danes pravico in celo dolžnost, da opozarjamo na stvari, ki se v tej družbi dogajajo v nasprotju s cilji in vrednotami, ki smo jih priborili leta 1991.« Vsi govorniki, tudi predsednik ZVVS Janez Pajer, so poudarjali enotnost, ki je po besedah slednjega »vzgled politikom, da bomo kot narod delovali enotno, kajti samo enotnost nam lahko nudi prihodnost.« Ob koncu slovesnosti je ZPVD Sever podelila srebrno priznanje, ki ga je za dolgoletno delo in velik prispevek v društvu na celjskem območju prejel Darko Repenšek. V imenu območnega združenja Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline je predsednik združenja Franci Kotnik vsem zgornjesavinjskim občinam podelil zahvalne listine za pomoč in dobro sodelovanje. V okviru proslave je bil zbranim namenjen tudi kakovosten kulturni program. Veterani so prisluhnili Policijskemu orkestru pod vodstvom Žarka Prinči-ča, Mešanemu pevskemu zboru KD Nazarje pod vodstvom Antona Acmana, mladim harmonikarjem Andreja Raka, pevcu Branku Gradišniku, vokalni skupini Pušeljc, nastopu prvošolk OŠ Mozirje in plesno-vadbeni skupini Mojce Štancar. Fotogalerijo si lahko ogledate na www.sa-vinjske.com (geslo: ve20mo). Tatiana Golob mozirje Lipa bo trden spomin zanamcem Ob igranju trobilnega kvarteta Policijskega orkestra so za lopate prijeli (od leve) župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik, Niko Purnat in Slavko Šmigoc, predsednik odbora Mozirje pri PVD Sever za celjsko območje. (Foto: Ciril M. Sem) Srečanje veteranov se je pričelo že ob 10. uri zjutraj pred Policijsko postajo Mozirje, kjer so predstavniki obeh veteranskih organizacij posadili spominsko lipo. Predsednik OZVVS Zgornje-savinjsko-Zadrečke doline Franci Kotnik je pred posaditvijo za Slovence simbolnega drevesa poudaril, da je dogodek dokaz za 20-letno enotnost, ki je ostala v veteranskih vrstah, sedaj pa je znova nastopil čas, da Slovenci združimo moči in pokažemo enotnost. Posajena lipa bo tako trden spomin zanamcem na dogodke ob samo-osvajanju naše države, ob katerem je tudi Zgornja Savinjska dolina odigrala pomembno vlogo. Njegovim besedam se je pridružil častni predsednik OZVVS Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline Niko Purnat, ki je v svojem spominjanju na dneve pred osamosvojitvijo izpostavil izredno dobro sodelovanje teritorialne obrambe in takratnih slovenskih policijskih vrst. Brez vzajemnega truda se takrat dogodki mogoče ne bi iztekli uspešno in brez žrtev, kar je velik uspeh. Zatrdil je, da je prav, da v ta namen posadimo lipo na lokaciji, kjer so se sprejemale pomembne odločitve. Tatiana Golob Savinjske novice št, 22, 3.junij 2011 Organizacije, Gospodarstvo, Oglasi najvišje priznanje gasilske zveze slovenije Kipec gasilca za življenjsko delo Romanu Krajnerju V soboto, 28. maja, je v Kopru potekal plenum Gasilske zveze Slovenije, ki je najvišji organ med dvema kongresoma. Plenuma so se udeležili tudi predstavniki gasilcev iz Zgornje Savinjske doline. Posebej velja omeniti predsednika Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje Romana Krajnerja, ki je na plenumu prejel kipec gasilca. To visoko priznanje Gasilska zveza Slovenije podeljuje za izjemne dosežke in življenjsko delo v gasilstvu. Tokrat so ga poleg Romana Krajner-ja prejeli še trije slovenski gasilci, trije pa so prejeli priznanja Matevža Ha-ceta. Na slovesni podelitvi, ki je potekala v drugem delu plenuma - prvi je bil delovne narave - sta bila prisotna tudi ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič in predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren. »Zelo smo ponosni, da je Roman Krajner dobil kipec gasilca. To Predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren izroča kipec gasilca predsedniku Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje Romanu Krajnerju. (Fotodokumentacija PGD Nazarje) je prvi prejemnik takega priznanja v Zgornji Savinjski dolini. Roman je bil dolga leta na vodilnih funkcijah tako v svojem matičnem društvu kot v Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline, kjer je bil poveljnik, kar 33 let predsednik, sedaj pa je podpredsednik,« je dejal aktualni predsednik zgornjesavinjskih gasilcev Janko Žuntar. Roman Krajner je povedal: »Bil sem zelo presenečen, ko sem pred kratkim zvedel, da se je komisija za odlikovanja pri GZS odločila, da mi podeli to najvišje priznanje, saj so kriteriji, ki jih je potrebno doseči, zelo zahtevni. Vesel sem, da je bilo moje delo v gasilstvu opaženo, povedati pa moram, da je gasilstvo poslanstvo, pri katerem nihče ne razmišlja in ne dela zato, da bi dobil priznanje, pač pa zaradi pomoči sočloveku.« Marija Lebar vina steyer Poslovna partnerja iz Japonske očaral V sredo, 25. maja, sta se v Zgornji Savinjski dolini mudila poslovna partnerja vinarske družine Steyer Yukio in Keiko Mori iz Tokia. Lepote naše doline so ju navdušile, še posebej pa Mozirski gaj, kamor se nameravata še vrniti v družbi prijateljev in sorodnikov iz Japonske. V spremstvu Danila in Magde Steyer ter izvrstne poznavalke evropskega vinskega trga Lari-se Žibrik sta si Yukio in Keiko Mori ogledala naravne in etnološke znamenitosti v parku ob Savinji ter fotografirala potomko najstarejše tr- Mozirski gaj te z mariborskega Lenta, modro kavčino. V Mozirju je japonskima poslovnežema, ki uvažata evropska vina, med njimi menda najraje vina iz Slovenije, Dani Grudnik pripravil sprejem v vinski kleti dišečega traminca, kjer so vsi skupaj nazdravili uspešnemu sodelovanju. Jože Miklavc Yukio in Keiko Mori iz Tokia sta v Steyerjevi kleti v Mozirju nazdravila z Danijem Grudnikom. (Foto: Jože Miklavc) Zgodovina in narodopisje Pripovedi iz naših krajeu (18) C Piše: Aleksander Videčnik ŽENIN ŠEL V NEBESA Baje se je to dogajalo nekje v okolici Gornjega Grada. Mlad fant je hodil po pokopališču in naletel na človeško lobanjo. Nič ni mislil pri tem, ko je lobanjo brcal, vmes pa govoril, da mora rajnki priti na njegovo ohcet. Ko se je pripravljal na poroko, se je spomnil vabila, ki ga je tedaj izrekel na pokopališču. Zaskrbelo ga je in je šel na posvet k župniku. Župnik je fanta najprej okaral, potem pa mu je svetoval: »Krožnik in žlico bom blagoslovil, ti pa daj mrtvemu, če bi prišel na svatbo, jesti s tega krožnika.« Na dan svatbe se res pojavi človek, ki ga nihče izmed svatov ni poznal. Ženin je vedel, kdo je, in mu je rekel: »Res si prišel.« Svatba je trajala kot po navadi - tri dni in tri noči. Ko je bilo vse končano, pristopi skrivnostni svat k ženinu in mu reče: »Jaz sem bil tri dni na tvoji svatbi, zdaj pridi pa še ti na mojo.« Nič ni pomagalo - ženin je moral z njim. Šla sta na pokopališče, najprej v neko jamo, iz nje je vodila pot v prostor, kjer so v kotlu kuhali lobanje. »Tukaj je pekel,« je pojasnil mrtvi. Šla sta naprej; naenkrat sta se znašla v gostem gozdu, mrtvi reče fantu: »Globoko se pripogibaj, da ne boš utrnil preveč kapljic - tu še duše vicajo.« Na nekem travniku je bilo dosti suhih ovc, tudi to so bile duše, ki so se vicale. Potem sta prišla na lep travnik z debelimi ovcami in oni drugi reče: »Te so že v nebesih.« Kmalu prideta do hiše, v katero vstopi le ženin; bila je prekrasna. Pa se pojavi oni drugi in vpraša: »Ali greva nazaj v tvoj svet?« Toda ženinu je bilo tako všeč, da je rekel: »Ti si bil na moji svatbi tri dni, jaz pa sem tu šele eno uro.« Mrtvi ga je prihajal spraševati, če pojde-ta. Končno se je ženin odločil, da pojde k nevesti. Ko je bil spet na Zemlji, ni ničesar več poznal; vse je bilo drugače, ljudje drugi, le po cerkvi je vedel, da je v svojem kraju. Tudi njega ni nihče poznal. Ura na onem svetu pomeni tukajšnjih sto let! Ko je prišel domov, ga je nevesta čakala. Podala sta si roke in se spremenila v prah - ljudje pa so videli vzleteti v nebo dva golobčka ... VOTLINA V TIRSKIH PEČEH V Radmirju vedo povedati zgodbo, kako je bil nek človek obsojen na smrt. Toda ni bilo krvnika, da bi izvršil obsodbo. Peljali so ga k Votenici, jami v Tirskih pečeh. Govorilo se je, da ven ni prišel še nihče. Rekli so mu: »Če prideš tu skozi, boš prost, če ne, te bomo umorili.« S seboj so mu dali nekaj živeža in mož je krenil v jamo. Prišel je na visoke skočnike in moral je skakati, da je prišel naprej. Kmalu je naletel na vodo brez dna; tam ga je sprejela bela žena in ga varno popeljala čez vodo. Tako je hodil in hodil in končno prišel na plano pod Peco. Bil je rešen in od tedaj naprej je živel pošteno; nikdar več ni imel opraviti s sodiščem. ZAKLAD V OLŠEVI Ko je Prodnikov pastir pasel na pašnikih Ol-ševe, je prispel do neke votline. Pogledal je vanjo in zagledal mizo, na kateri je bilo polno dragocenosti. Poleg mize so bili zvrhani škafi zlata in srebra. Nihče ni vedel, od kod pastirju toliko denarja, da je nenehno popival. Kadar mu ga je zmanjkalo, si ga je nabral v jami. Nekoč je nekaj dni zapored popival v Železni Kapli. Pijan je začel vpiti: »Pijmo ga, juhuhu, saj Olševa ga še ima.« To je bilo zanj usodno. Ko je spet prišel po denar, je bila pred jamo ogromna skala in nikdar več ni mogel po zlato. ROGARJEV PASTIR Podobno kot Prodnikov je tudi on našel v Potočki zijavki zaklad. Ves denar je sproti za- Iščemo stare fotografije -"A" -j*- . - ._l i__iS_- ' _ Radmirska družina Natlačen - Štuler: hči Ana, mati Frančiška in oče Franc (p.d. Lahov z Ljubnega). Fotografija je delo Antona Jamnika iz Jam. Hrani jo Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. pil. Bilo je na dan letnega sejma v Železni Ka-pli, to je bilo na dan svetega Šimna. Ponesel je s seboj zlato tehtnico, da bi se z njo postavljal pred dekleti. Tudi on je pijan vpil: »Hejsa-sa, saj Olševa še ima.« Nikdar več ni našel vhoda v zijavko. ZAKLAD JE ISKAL Že od nekdaj so ljudje iskali zaklade. To je počenjal tudi Grazon, stari pastir. Župnik mu je zaupal zagovor. Na veliko gospojnico je šel v Po-točko zijavko in izrekel zagovor. Res je zagledal tri polovnjake, polne zlata, toda te je čuval ogromen pes, zbežal je pred nevarnim psom. Ljudje so verjeli, če se ne ustrašiš hudega psa, pa prideš do zaklada. ZLATI STUDENEC Pred davnimi časi je neki Lah redno prihajal na Okrešelj. Pot ga je vodila čez Kamniško sedlo. Najprej je malo počil pri planšaricah, popil mleko in odšel. Vedno je imel s seboj steklenico. Ko se je vrnil, je bilo v steklenici zlato. Edini je vedel za studenec, ki z vodo prinaša zlato. Zlato je obležalo na dnu, voda pa je iztekala. Tako je ravnal vsako leto ob istem času. To je trajalo dolga leta. Na smrtni postelji je predal sinovom načrt, kje je studenec. Bil je na tretji gori od Matka in pokrit s ploščo. Tod sinova nikoli nista odkrila studenca, pa tudi domačini niso imeli te sreče. RIHARSKO ZLATO Rihar je bil mogočen kmet pod Rogatcem v Podvolovljeku. Vedel je za zijavko pri Lehnem kamnu. Tam je teklo zlato. Rihar si je dal iz zlata narediti konja in voz, tako ga je prevzelo zlato. Pastir Brinjevček s priimkom Mlinar je na binko-štno nedeljo pasel ovce okoli zijavke, nenadoma je slišal v jami nekaj teči, kar padalo je. Šel je za zvokom in prišel v luknjo, videl pa ni nič, čeprav je padalo naprej. Prestrašen je zlezel iz jame. Pozneje je ni nikoli več našel. OŠABNOST SE KAZNUJE Na odcepu iz Ljubijskega grabna proti Belim vodam je nekoč mlada deklica na mestu, kjer je najbolj strmo, zagledala lepo gospo. Zasramovala jo je, kaj neki išče v strmih, neprehodnih skalah, ko je kar zraven lepa pot. Potem se je glasno krohotala, toda ne dolgo. Lepa ženska je bila Marija, ki je hotela, da dekle okameni. Še danes vedo domačini za čudno pokončno skalo, ki naj bi bila okamene-la deklica. MARNO SEDLO Le nekaj korakov od cerkve na Lepi Njivi je jasa, ki ji pravijo Marno sedlo. Baje so Turki, ki so ropali po Lepi Njivi, tam izgubili sedlo. Od tedaj pravijo jasi sedlo, nihče pa ne ve, zakaj pa »Mar-no«. Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 13 Kultura, Ljudje in dogodki koncert v spomin aleksu stropniku Ni važno, kako daleč, za srca ni razdalj V povsem polni Slomškovi dvorani župnišča v Mozirju je v soboto, 21. maja, potekal koncert roko-vske skupine Up n' downs. Koncert so pripravili ob prvi obletnici tragične smrti svojega člana Aleksa Stropnika. Pred koncertom je bila spominska maša. »Prva spodbuda za dogodek je prišla s strani župnika Sandija Korena, ki je ponudil tudi prostor, se pravi Slomškovo dvorano. Malo smo oklevali, a so nas člani glasbene skupine prepričali, da je spominski koncert prava stvar, da izrazijo zahvalo Aleksu za vse, kar jim je dal in pomenil in ki jih združuje tudi še zdaj, ko ga ni več med njimi,« je povedal Robert Stropnik, Glasbena skupina Up n' downs je pripravila koncert ob prvi obletnici tragične smrti njihovega člana Aleksa Stropnika. (Foto: Jaka Steblovnik) Aleksov oče. so bili izvajalci za zastorom, videti Koncert ni bil izrazito rokerski. Po- je bilo le silhuete. Ob glasbi je pote-tekal je v dveh delih. V prvem delu kala video projekcija prizorov iz Ale- ksovega življenja. Kasneje so zastor dvignili in igrali glasbo, ki je bila njihovemu prijatelju tako ljuba. Predstavili so tudi nekatere svoje skladbe, pevka skupine Lavra Maze pa je recitirala pesem, ki jo je prijatelju v spomin napisala Hana Pirnat. »Vse, česar prijatelji niso znali ali zmogli izraziti v besedi, so povedali z glasbo. Na koncert so se intenzivno pripravljali in obljubili so, da ga bodo pripravili tudi naslednje leto, morda še v večjem obsegu. Hvaležna sva jim, da najinega sina ohranjajo v tako lepem spominu, kakor tudi vsem drugim, ki se ga spomnijo z lepo mislijo,« pravita Robert in Danica Stropnik. Marija Lebar dobrodelni koncert na rečici ob savinji za karitasov center v romuniji Glasbeniki za kak lepši dan iz črnega vsakdana Na odru rečiškega kulturnega doma so zadnjo soboto v maju nastopili številni glasbeni izvajalci, ki so s svojim nastopom pomagali zbirati sredstva za karitasov center v Romuniji. Dobrodelni koncert je organiziral Mladinsko informativni center Ljubljana, v katerem že vrsto let dela tudi Barbara Rakun iz Šentjaža. Kljub temu da obiskovalci niso napolnili dvorane do zadnjega kotička, kot je bilo zaradi namena pri- V Novi Gorici se je minuli petek zgodil sklepni dogodek izbora Mister Slovenije 2011. Za naslov se je potegovalo 40 kandidatov. V najožji izbor je po ocenah žirije in spletnega glasovanja prišlo deset kandidatov, tudi Dalibor Matijevic iz Nazarij. Za študenta fakultete za strojništvo je to bil svojstven izziv in velika življenjska izkušnja. »Sanje so se mi uresničile že ob dejstvu, da sem nastopal pred komisijo in publiko, ki ocenjujejo lepoto. Tega si namreč pred leti nisem mogel ni- reditve pričakovati, Barbara Rakun ni skrivala zadovoljstva. Ob sloganu koncerta Nosite bremena drug drugemu je prepričana, da so tisti, ki so obiskali zabavno glasbeni dogodek, s svojim darom v skupnem znesku 702,32 evra pripomogli, da se bo breme pomanjkanja v Romuniji malo zmanjšalo, o čemer se bo sama prepričala julija. »Odhajam s prostovoljci Mirjam Premrl, Vladom Predikaka in sestro Mojco Korošec. Živeli bomo s tisti- ti predstavljati. V nastop na odru sem vložim veliko truda, dal sem svoj maksimum,« ni skrival zadovoljstva Matijevic ob zaključku tekmovanja, kljub dejstvu, da se ni uvrstil med pet finalistov. Mister International, ki bo zamenjal Mozir-jana Marka Janka, je postal Žan Cvet, mister Universe pa je Miha Dragoš. Skupaj z izborom za mi-stra je potekalo tudi lepotno tekmovanje miss Slovenije za miss Italije. Med dekleti je žirija za najlepšo izbrala Andelo Jurišič. Marija Šukalo mi, ki sta jim revščina in pomanjkanje del vsakdana. Družili se bomo tudi z ljudmi z motnjami v telesnem duševnem razvoju in jim na svoj način pomagali polepšati vsakdan. Da bo njihovo življenje za odtenek lažje, bodo vsekakor pomagala zbrana sredstva, ki jih bomo izročili centru.« O razmerah, ki vladajo v domovih Casa Noastra in Bunaveste, je spregovorila sestra Mojca Korošec. Center je namreč obiskala prvič pred tremi leti in bila nad razmerami presenečena. Ljudje po besedah Koroščeve živijo v zelo slabih socialnih razmerah, brez vode in elektrike, brez možnosti za osnovno preživetje. Otroci v sirotišnicah čutijo veliko materialno pomanjkanje. In da bi bil kak dan iz njihovega črnega vsakdana malo lepši, so na rečiškem odru poskrbeli Mojca Bitenc ob kitarski spremljavi Filipa Pfeiferja, fantje Rečiškega okteta, Up n' downs, bogoslovski bend iz Maribora, Suška banda, mešani pevski zbor Kancijan, virtuoz na diatonični harmoniki Nejc Pačnik, glasbena družina Hrastnik, bratje Šumečnik z Markom Atelškom ter moderator programa Marko Rakun. Z nastopom so prispevali svoj delež v košaro dobrodelnosti in tako malo olajšali breme pomanjkanja pomoči potrebnim v Romuniji. Marija Šukalo končano tekmovanje mister slovenije 2011 Nazarčan v deseterici najlepših Mojca Bitenc je nastopila ob kitarski spremljavi Filipa Pfeiferja. (Foto: Marija Šukalo) 14 Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 Organizacije, Kultura solčavske filcarke gostovale na finskem Neverjetna gostoljubnost in visoko strokovno znanje Polni energije, novih idej in nepozabnih spominov so se z obiska na Finskem vrnili udeleženci, ki so v dneh od 8. do 13. maja spoznavali primere dobrih praks predelave volne. Večina njihovega obiska je bila namenjena spoznavanju tamkajšnjega načina pol-stenja, nekaj časa pa je ostalo še za oglede bližnje okolice in prijetno druženje. S tokratnim projektom »Tradicionalno. Naravno. Ustvarjalno.« so se v Solčavi uspešno prijavili na sredstva v okviru programa Leader, ki ga sofinancira Evropski kmetijski sklad. Projekt ima več faz, med drugim tudi vsebinski sklop »Jezersko - solčavska ovca«, kjer je bil predviden ogled dobrih praks na Finskem. Kontakt s finskimi gostitelji je vzpostavila Vida Matk. POLNI NOVIH IDEJ O poteku ekskurzije smo se pogovarjali z Ber- nardo Prodnik, ki je vodja projekta. »Vtisi so nepozabni, vrnili smo se polni novih idej, bogatejši za marsikatero izkušnjo in spoznanje. Sprejem pri finskih gostiteljih je bil neverjeten. Skandinav-ci veljajo za zadržane, mi pa smo srečali res odprte in prijazne ljudi, s katerimi smo v teh dneh navezali pristne odnose in stike bomo vsekakor obdržali.« Polet do Helsinkov, nato pa še 270 km z avtobusom v notranjost dežele, ki ji dajejo pečat breze in številna jezera, v pokrajino Keski - Suomi. Na poti do cilja, mesta Petajavesi, so se peljali skozi znano smučarsko skakalno središče Lah-ty. Nastanili so se ob jezeru, na kmetiji Maatila-matkailu Kumpunen, kjer so bili deležni odlične kulinarike. Precejšen del jedilnika zavzemajo seveda ribe. Te sta kar v bližnjem jezeru za večerjo nalovila Domen in Filip. Privoščili so si tudi pravo finsko savno. Pokrajina je središče polstenja na Finskem. V Poleg filcark so bili v solčavski ekipi še rejci drobnice in predstavniki razvojnih organizacij ter upravljavca LAS za Zgornjo Savinjsko dolino. (Fotodokumentacija Bernarde Prodnik) šestdesetih letih prejšnjega stoletja je obrt skoraj zamrla, razen v pokrajini Keski - Suomi. Kasneje je dejavnost s programi podprla vlada. Izobrazili so tutorje, ki so povezovali ljudi in prenašali znanje. V dobro opremljenih delavnicah se s polstenjem in drugimi ročnimi spretnostmi srečujejo že otroci od petega leta dalje, vključeni so dijaki, študenti, pa tudi starejši prebivalci. VOLNA JE ZAKON, FILC JE TREND Poleg filcark so bili v solčavski ekipi, ki je štela 15 udeležencev, še rejci drobnice in predstavniki razvojnih organizacij ter upravljavca LAS za Zgornjo Savinjsko dolino. Pisana ekipa udeležencev, najmlajši je štel 10 let, se je dobro ujela. »Na Finsko smo odšli z dobrim osnovnim predznanjem, vsak pa si je tam pod vodstvom in budnim očesom mentoric izdelal svojo tapiserijo,« je povedala Bernarda. Največ zanimivih rokodelskih delavnic in butikov so videli v okolici mesta Jamsa. Presenetile so jih visoke cene, skoraj enkrat višje kot pri nas. Posebno pozornost pa jim je izkazala gospa Lenna, ki jih je povabila v svoje podeželsko domovanje, kjer sta arhitektura in notranja oprema v medsebojnem sozvočju in odražata dušo teh ljudi. Kljub temu da so ob povratku odšli na letališče že ob 4. zjutraj, sta jih mentorici spremili vse do letališča. »Žal Slovenija še ne prireja festivalov polstenja, kjer se srečujejo udeleženci od blizu in daleč, ob slovesu pa smo si obljubili, da se srečamo na katerem od takih dogodkov v Evropi. Volna je zakon, filc je trend, je moj moto. To so spoznali že marsikje v Evropi, vse bolj pa se uveljavlja tudi pri nas. V Solčavi želimo biti v središču teh dogajanj,« še pravi Bernarda Prodnik. Marija Lebar dan odprtih vrat Godba snubila nove privržence Kulturno društvo Godba Zgornje Savinjske doline je 21. maja odprlo vrata prostora, v katerem glasbeniki preigravajo skladbe, se pripravljajo na tekmovanja, koncerte in nastope. Glasba jih »združuje v dobrem in slabem, povezuje v družino, katere člani pridejo in grejo, poslanstvo in tradicija pa se nadaljujeta«. To misel o vlogi, ki jo ima godba v njihovem življenju, je dirigent Tomaž Guček dopolnil z razlogom, zaradi katerega so se odločili za krajši koncert, predstavitev delovanja društva in ogled vadbenih prostorov: »Da se otroci navdušijo še nad čim drugim kot nad brezdeljem in facebookom.« Dvorana Kulturnega doma Mozirje je bila ti- sto soboto dopoldne rezervirana za godbenike in vse, ki jim zvesto sledijo. To so njihovi najbližji, ljubitelji njihovega igranja in sponzorji. Predvsem pa so člani godbe želeli nagovoriti učence Glasbene šole Nazarje, med katerimi bo prav gotovo kdo, ki bo nekoč član orkestra. Na programu so bile različne skladbe, s katerimi so se predstavili posamezni inštrumenti: trobila, pihala, saksofoni, tolkala. Med glasbenimi točkami so obiskovalci dneva odprtih vrat lahko slišali še marsikaj zanimivega iz življenja zgornjesavinjske godbe, katere začetki segajo v čas pred prvo svetovno vojno. Prelomno je bilo leto 1976, ko je dirigentsko pa- lico vzel v roke Franci Goljuf. Dolgoletnega ka-pelnika je po prezgodnji smrti za krajši čas nadomestil Matej Kranjc, nato pa je mesto umetniškega vodja godbe prevzel Tomaž Guček. Godba na pihala Zgornje Savinjske doline tesno sodeluje z Glasbeno šolo Nazarje in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, je pa še aktivna članica Zveze slovenskih godb. Vaje, koncerti in tekmovanja so le del dejavnosti, s katerimi godbeniki zapolnijo čas druženja. Zabavnejši del so pikniki, športni dnevi, izleti in gostovanja. Dvakrat na leto pa osvežijo svoje znanje korakanja. Andreja Gumzej Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 15 Organizacije, Oglasi razstava vezenin v fasunovihisi Pravo vrednost jim dajo številni obiskovalci V soboto, 21. maja, je bilo v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji vse v belem. Številne vezenine v rišelje tehniki so obogatile prostore v tej stari hiši. Posteljnina, zavese, prti, predpasniki, vse to so članice Belega veza napravile preko zime in ponosno pokazale obiskovalcem. Ne le veselje do ročnega dela, tudi oblika druženja med članicami v zimskih večerih je pomembna, je povedala njihova mentorica in vodja več skupin vezilj Marija Križnik. »To je naša osma razstava, tretja v Fašunovi hiši in vsakič lahko obiskovalcem pokažemo več, kajti svoje znanje s ponosom prenašamo na mlajše rodove,« je poudarila Križnikova. Osem vezilj že ima certifikat Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, nekatere so v postopku pridobivanja. Obiskovalce je pozdravil župan Franjo Naraloč-nik, ki je dejal, da je bila naložba v nakup Fašuno-ve hiše smiselna tudi iz vidika takšnih in podobnih dogodkov, kot je bil ta. Razstava je privabila v kraj številne obiskovalce, katerim je priporočal, da si ogledajo še katero drugo znamenitost in zanimivost. Naraločnik je pohvalil unikatne in čudovite Zupan Franjo Naraločnik je pohvalil unikatne in čudovite vezene izdelke, za katere je potrebno veliko truda. (Foto: Štefka Sem) vezene izdelke, za katere je potrebno veliko truda in dodal: »Pravo vrednost dajo razstavi šele obiskovalci in teh je bilo lani kar osemsto.« Vezilje so se zahvalile mentorici Mariji Križnik za njeno potrpežljivo vodenje, Cvetki Mavrič in Ivici Orešnik iz Zavoda Savinja pa za pomoč pri organizaciji. Program je popestrila folklorna skupina Osnovne šole Ljubno, ki jo vodi Helena Le-kše, in harmonikar Peter Atelšek. Štefka Sem projekt rubires Delavnice so se udeležili predstavniki petih držav V Velenju je 17. in 18. maja potekala 6. mednarodna delavnica v okviru projekta Rubires na temo izrabe biomase. Delavnico je organizirala Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija (SAŠA ORA), udeležilo se je je 35 udeležencev iz petih držav. Delavnica je obsegala dva dela. Torkov dopoldanski del je bil namenjen aktualnemu dogajanju na energetskem področju v SAŠA regiji. V uvodu je udeležencem spregovorila direktorica SAŠA ORA Jasna Klepec in predstavila tukajšnjo regijo. Vodja krajevne enote Nazarje Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Jevšnik je v predavanju spregovoril o biot-ski pestrosti slovenskih gozdov in sonaravnem gospodarjenju z njimi. Po njegovem mnenju bi morala biti uporaba lesa v energetske namene del verige predelave lesa. Izpostavil je primer dobre prakse največjega distributerja lesnih sekancev v regiji, ki večino surovine, to je okoli 60 odstotkov, pridobi iz žagarskih ostankov. Jernej Prodnik iz Biomase pa je predsta- vil kotle na biomaso in prodajo toplote v daljinskih ogrevalnih sistemih na lesno biomaso. Kot alternativo lesni biomasi na Primorskem je Patricija Štor iz Razvojne agencije ROD Ajdovščina izpostavila pridelavo bioplina iz rastlinskih odpadkov, Marta Svetina Veder iz PV Invest Velenje pa je predstavila Razvojni center Energija. Jörg Perrmann iz Nemčije je predstavil orodje za oceno potencialov obnovljivih virov energije na področju kmetijstva in gozdarstva, ki so ga razvili v okviru projekta Ru-bires. Po predavanjih se je med udeleženci delavnice razvila živahna razprava. Naslednji dan je bil namenjen srečanju partnerjev. V sklopu tega so si ogledali Velenje in nasad hitro rastočih vrst dreves podjetja PV Invest. V projektu Rubires - Obnovljivi viri energije na podeželju - ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, sodeluje enajst partnerjev iz petih držav. V Sloveniji je nosilka projekta SAŠA ORA. Projekt traja tri leta in bo zaključen letos decembra. Marija Lebar DOBRODELNA PRIREDITEV Jy * Sv. maša ob 12. uri » v Mozirskem gaju (vstop prost) V NEDELJO, 12. JUNIJA, NA SEJMIŠČU V MOZIRJU OD 13.30 URE DALTE Nastopajoči; UČENCI ZGORNJESAVINJSKIH OSNOVNIH ŠOL, KULTURNI PROGRAM, ZABAVNE IGRE, OTROŠKA LIKOVNA DELAVNICA Bogat SREČOLOV -ves izkupiček od prireditve ho namenjen OSNOVNIM ŠOLAM Zgornje Savinjske doline za pomoč otrokom iz socialno šibkejših družin. VABLJENI! 16 Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 Kultura, Oglasi 4. regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlato z odliko znova v naši dolini V soboto, 21. maja, je bilo v Velenju 4. regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov za leto 2011. Tekmovali so zbori od Celja do Koroške, iz naše doline pa so se tekmovanja udeležili otroški in mladinski zbor OŠ Nazarje ter Otroški pevski zbor OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad. Vsi zbori so svoje programe dobro odpeli, najbolj pa je na tekmovanju izstopal Otroški pevski zbor OŠ Nazarje, ki tako kot mladinski zbor prepeva pod taktirko zborovodkinje Katje Gruber. Zbor je za odlično izveden program osvojil rekordnih 92 točk, s tem tudi zlato priznanje z odliko. Hkrati je bil razglašen za najboljši zbor celotne- ga regijskega tekmovanja, kljub temu da se je tekmovanja udeležil prvič. Skoraj tako odlično se je izkazal tudi Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje, ki je prav tako osvojil zlato priznanje z odliko in priznanje za najboljši zbor v kategoriji mladinskih pevskih zborov. Poleg tega je za noviteto, skladbo Popotnik skladatelja Damijana Močnika prejel še priznanje za najboljšo izvedbo slovenske izvirne skladbe. Zborovodkinja Gruberjeva je na svoja zbora seveda ponosna: »Lepo je, ko vidimo, da delamo v pravi smeri. Vsa priznanja seveda ne bi imela prave vrednosti, če ne bi bilo v njih skrito celoletno skupinsko delo in veliko prilagajanja pevcev kot tudi vsega kolektiva. Še posebej pa smo veseli spoznanja, da mladinskemu zboru uspešno sledi tudi otroški, zato se na naši šoli lahko veselimo pevske prihodnosti.« Oba zbora je na klavirju spremljal Anton Acman, ki je za odlično spremljavo vseh treh zborov prejel priznanje za najboljšega korepeti-torja. Tudi zbor OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad je na tekmovanju pozitivno presenetil in kljub prvemu tekmovalnemu podvigu dosegel srebrno plaketo. Tatiana Golob Otroški pevski zbor OŠ Nazarje je prejel zlato priznanje z odliko in priznanje za najboljši zbor regijskega tekmovanja. (Fotodokumentacija OŠ Nazarje) učenke glasbene šole nazarje v beogradu Vse tri flavtistke domov prinesle nagrade Učenci Glasbene šole Nazarje so se v letošnjem letu uspešno udeleževali ne le državnih, ampak tudi mednarodnih tekmovanj. Nazadnje, 7. maja, so se učenke flavte Manja Vačovnik, La-risa Kotnik in Nika Zgojznik iz razreda profesorjev Neve Beriša in Jerneja Marinška udeležile 16. mednarodnega tekmovanja Petar Konjovic v Beogradu. Vse tri so za svoj nastop prejele lepe ocene in nagrade. Tekmovanje je potekalo od 4. do 12. maja v disciplinah flavta, violina, viola, kontrabas, violončelo, harfa, trobenta, trombon, rog, petje in harmonika v petih starostnih kategorijah. Nastopajoče je ocenjevala štiričlanska mednarodna žirija, ki je učenkam nazarske glasbene šole podelila dobre ocene. Tako je Manja Vačovnik prejela drugo nagrado, Larisa Kotnik in Nika Zgoj-znik pa tretjo. Vse tri je na klavirju spremljal Anton Acman. Ravnatelj GŠ Nazarje Jernej Marinšek pravi, da z njihove šole vedno z velikim zadovoljstvom poročajo o dosežkih svojih učencev, hkrati pa jih spodbujajo k še intenzivnejšem delu. Njihovo znanje redno preverjajo na različnih tekmovanjih, rezultati teh nastopov pa sami govorijo o kvaliteti dela na njihovi šoli. Ob tem Marinšek poudarja, da se tako on kot vsi učitelji prav dobro zavedajo, da brez podpore staršev teh uspehov ne bi bilo. Na GŠ Nazarje, kjer so v letošnjem letu Manja Vačovnik, Nika Zgojznik in Larisa Kotnik (od leve) so za svoj nastop prejele lepe ocene in nagrade. (Fotodokumentacija GŠ Nazarje) dali poudarek koncertni dejavnosti in so v ta namen pripravili številne koncerte in nastope z vrhunskimi umetniki, so zato prepričani, da bodo lahko še naprej z velikim zadovoljstvom poročali o dosežkih svojih mladih glasbenikov. TG Rvn 8 + Pokliči 1188 Najoi, infenmac-j-iJte ;:onr»e. d. o. o „ L.tiiuia Savinjske novice št, 22, 3.junij 2011 Kultura, Oglasi O C TJ :=, o > "5 * I : (0 _ o .<2 "c N o S > « I g E o) ._ O N > p > ro oh5 c ■O C (D o O d) > r > ü w E 0£t ££ OZ £0 CD o « 2 gos® t CD -- O — CD Sç-EE -Q : CD .CD -o > ~ CD CD £= £ £ CD CD O) > 13 W 13. revija pevskih zborov društev invalidov zveze delovnih invalidov slovenije Zbor Antona Petka spet med boljšimi Sredi maja je bila v Lenartu 13. revija pevskih zborov društev invalidov Zveze delovnih invalidov Slovenije. Na reviji, ki ni tekmovalnega značaja, je sodelovalo triindvajset zborov z okoli štiristo pevci. Med njimi so bili tudi mozirski. Za člane Mešanega pevskega zbora upokojencev in invalidov Mozirje pod vodstvom Antona Petka je bil to že sedmi nastop na reviji. Andreja Gumze Nastop Mešanega pevskega zbora upokojencev in invalidov Mozirje (Foto: Ciril M. Sem) zlata plaketa za lučke lutkarje Čudna čarovnija osvojila strokovno komisijo V torek, 24. maja, je bilo v Ljubljani republiško srečanje lutkovnih skupin, na katero so se uvrstili lutkarji Ecipec iz Osnovne šole Blaža Arniča iz Luč. Njihova predstava Čudna čarovnija je osvojila zlato plaketo. Lutkarji so bili nad nastopom in ostalim dogajanjem v Ljubljani navdušeni. Še posebej so bili veseli, da so lahko spremljali nastope nekaterih drugih lutkovnih skupin. Svoj nastop so kljub tremi opravili brezhibno in njihova predstava je bila odlično ocenjena v celoti, tako zgodba, manipulacija z lutko, kot disciplina, s katero so se izkazali. Aplavz, ki so ga poželi na podelitvi, in čestitke s strani lutkovnih strokovnjakov so ekipi dali novega zanosa, da že razmišljajo o novih predstavah. Zgodba Čudna čarovnija je avtorsko delo sedmošolke Patricije Resman, lutke in sceno je izdelal sedmošolec Timotej Rosc, tehnična oprema je bila skrb Katarine Resnik, za animacijo so poskrbeli Veronika Marolt, Patricija Re- snik, Domen Lokan, Kristina Kosmač in Timotej Rosc. Lutkarje je vodila Jožica Podkrajnik. Resnikova v mislih že pripravlja predstavo, ki jo bodo odigrali prvošolcem ob vstopu v hram učenosti, medtem ko Rosc navdušeno šiva, da bodo njihove lutke vedno lepo urejene. Oba bosta v družbi preostalih lutkarjev skrbela, da bodo lutke v Lučah še naprej živele. Skupina, ki deluje že tretje leto, si skupaj z mentorico Podkrajnikovo vsako leto postavi višje cilje. Kvaliteta lutkarstva je po besedah mentorice v porastu, zato se bodo trudili, da se bodo po treh uvrstitvah na državno srečanje na tega uvrstili še večkrat. Lutke je treba oživeti, jim dati dušo in gib in peterici iz Luč je v konkurenci po večini mladinskih lutkarjev to odlično uspelo, kar je zasluga skrbnega in pridnega dela ter dobro vodenje mentorice. Štefka Sem Lutkarji iz Luč z mentorico Jožico Podkrajnik (Fotodokumentacija OS Luče) Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 Kultura, Organizacije razstava izdelkov ustvarjalne delavnice Spretni prsti in občutek za lepo Člani krožka Ustvarjalne delavnice iz Mozirja so se želeli predstaviti domačemu okolju in tako je nastala razstava Čarobne poslikave. V Galeriji Mozirje je bila odprta 18. maja, poleg mozirskih pa so razstavljali še šoštanjski in velenjski člani krožka, ki deluje pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje. Ustvarjalce in obiskovalce je pozdravil podžupan občine Mozirje Roman Čretnik, za njim pa predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje Marija Vrtačnik in mentorica krožka Darja Huš. Marija Vrtačnik je spregovorila o pome- nu vseživljenjskega učenja in namenu razstave, Darja Huš pa je obudila spomin na začetke pred petnajstimi leti, ko je v Velenju zaživel krožek slikanja na svilo. Po sedmih letih delovanja se je v članih zbudila želja po novih spretnostih. Pridružili so se še ustvarjalci iz Šoštanja in Mozirja. Srečujejo se osem mesecev na leto, vsak teden ali na štirinajst dni. Kot mentorica posreduje svoje znanje tistim, ki že imajo izkušnje in spretnosti, in oboji pridobivajo. Navdušenje nad delom svojih »učencev« je strnila v vtis: »Čudovita razstava vzame besedo.« Na otvoritveni slovesnosti so sodelovali učenci prvega razreda Osnovne šole Mozirje, harmonikar Izak Kanjir in pianistka Lea Marolt Sonnenschein. Program je vodil Luka Mavrič. Andreja Gumzej Mentorica Darja Huš je obudila spomin na začetke, ko je v Velenju zaživel krožek slikanja na svilo. (Foto: Ciril M. Sem) kulturno društvo slap Načrtovanega obiska gostov iz Zadra ne bo Majda Labotar je prebrala nekaj svojih pesmi. (Foto: Marija Lebar) Maja so se na rednem mesečnem srečanju dobili ljubiteljski pesniki in pisci, člani KD Slap. Tokrat so se zbrali v Šmihelu, medse pa so povabili tudi gostjo, pesnico in pisateljico Majdo Labotar iz Loč pri Poljčanah. Novejša dela so predstavili tudi zgornjesavinjski avtorji, ki so se srečanja udeležili v lepem številu. Ob tej priložnosti je predsednik društva Stanko Gašparič povedal, da obisk iz Zadra, ki je bil načrtovan v maju, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odpade. Načrt obiska je bil dokaj ambiciozen, saj naj bi Zadarčani v naši dolini bivali tri dni. Žal občine niso mogle odobriti potrebnih sredstev, zato obisk, vsaj tak, kot je bil prvotno načrtovan, ne bo izvedljiv. Gostja večera Majda Labotar je ob letošnjem kulturnem prazniku v Slovenskih Konjicah prejela priznanje in nagrado za bogato ustvarjalno in organizacijsko delo na kulturnem področju. Nekaj časa je sode- lovala kot dopisnica pri Konjiških novicah. Pravkar je izdala knjigo pravljic za otroke. »Moje pravljice so drugačne od sodobnih pravljic, v njih ni ne vesoljcev, ne raket, pač pa naše živali, kot so medvedki in pujski. Vsaka pravljica prinaša tudi nauk. Lahko rečem, da so otroci ob njih zelo navdušeni, ko jih predstavljamo v vrtcih,« je povedala La-botarjeva. Njene pravljice so mehke in nežne, kakor tudi njene pesmi, ki jih je nekaj prebrala. A ne zahaja izključno v nek polpretekli melanholični čas. V pesmih se posveča tudi odtujenosti človeka in njegovi odvisnosti od sodobnih medijev in naprav. Marija Lebar begunje na gorenjskem Pod Avsenikovo marelo Veninšek in Krumpačnik Pri Avsenikovih v Begunjah so sredi maja pripravili koncert, na katerem so nastopili harmonikarji, ki so v preteklih petih letih na mednarodnem tekmovanju za nagrado Avsenik zasedli najvišja mesta v različnih starostnih kategorijah. Obiskovalci so lahko prisluhnili klavirskim, di-atoničnim in kromatičnim harmonikam, ki jih je raztegnilo 18 glasbenikov. Med tistimi, ki so navduševali poslušalce Pod Avsenikovo mare- lo, sta bila tudi Matija Veninšek z Rečice ob Savinji in Zvonko Krum-pačnik z Ljubnega ob Savinji. Slednji je pri Jožovcu zaigral s svojim ansamblom Vesela družba. Sklepna melodija koncerta, ki je napolnila oder in plesni del z vsemi nastopajočimi, pa je bila Avsenikova Na Golici. Marija Šukalo Zvonko Krumpačnik z Veselo družbo (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 19 Ljudje in dogodki, Gospodarstvo, Informacije marija burja, najstarejša gornjegrajska občanka Zadnja leta ji tečejo z veliko hitrostjo V sredo, 25. maja, je svoj 98. rojstni dan praznovala Marija Burja, Makeževa Micka iz Šmi-klavža. Voščilom in lepim željam se je pridružil gornjegrajski župan Stanko Ogradi, ki je sla-vljenko v imenu vseh občanov obiskal ter obdaril. Na županovo vprašanje, če se ji zdi, da je že dolgo na svetu, je odgovorila, da je njeno življenje res dolgo. »V vseh letih se je ogromno spremenilo, predvsem zadnja leta pa tečejo z veliko hitrostjo,« je povedala slavljenka. Njena nečakinja Helena, s katero si delita dom, pove, da je Marija še vedno pri močeh in zelo rada pomaga pri delu. Marsikatero delo opravi tako hitro, kot bi imela pol manj let. Le od hiše gre rada, zato mora malo popazit nanjo. Tudi k maši in sorodnikom še rada zahaja in je dokaz, da leta, kakršna je dosegla, niso »nič posebnega«. Župana je povprašala, če bo naslednje leto še župa-noval in se za obisk dogovorila še za prihodnjih nekaj let, saj so ji menda prerokovali, da bo dočakala 104 leta. Štefka Sem Marija Burja je bila obiska župana Stanka Ogradija vesela. (Foto: Štefka Sem) bsh hišni aparati nazarje Obiskali Premogovnik Velenje in muzej premogovništva Člani civilne zaščite in ekipe gasilcev iz nazar-skega podjetja BSH Hišni aparati so se nedavno mudili v velenjskem premogovniku in si ogledali Muzej premogovništva Slovenije. Seznanili so se z načinom izvajanja zaščite in reševanja v premogovniku, srečanje pa so zaključili športno in adrenalinsko - z vožnjo z gokarti. Angeles Caso: Proti vetru Roman Proti vetru opisuje življenjsko pot mlade ženske Sao z Zele-nortskih otokov v Afriki, ki po težkih življenjskih preizkušnjah emigri-ra v Španijo. Doma ji usoda nameni le težko delo, tako kot večini njenih rojakov, zato se odloči, da bo zase izbojevala boljše življenje v Evropi. Po številnih težkih preizkušnjah splete močno prijateljstvo z žensko v Španiji, ki pa se tudi sama utaplja v lastni negotovosti. Z ganljivo pripovedjo in mojstrskim obvladovanjem jezika je avtorica osvojila nagrado Premio Planeta de Novela 2009, najprestižnejšo špansko literarno nagrado. Obiskovalcem iz Nazarij so v premogovniku predstavili organizacijo in delovanje jamske reševalne službe. Srečali so se s člani prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Premogovnika Velenje, ki so jim razkazali prostore in opremo. Matija Petrin, direktor proizvodnje in tehničnih služb v BSH Hišni aparati, je povedal: »Obisk v Premogovniku Velenje je bil za nas vsekakor koristen. Dobro je, da vsi, ki smo v podjetju imenovani za reševanje v primerih sile, dobimo informacije, kako drugod delujejo sorodne službe na področju zaščite in reševanja.« Za udeležence so bili še posebej zanimivi prostori za preverjanje psihofizičnih sposobnosti in prostor dežurnega v premogovniku, v katerem spremljajo vse varnostne in tehnološke parametre, pomembne za nemoten potek proizvodnje ter varnost ljudi in premoženja. Vodstvo podjetja BSH Hišni aparati Nazarje vsako leto organizira tovrsten izobraževalno-družabni dogodek. Namen je pridobiti informacije o delovanju podobnih služb in nagraditi člane za sodelovanje pri delu civilne zaščite in gasilcev. Izredno pomemben vir informacij letošnjega obiska je bil sistem obveščanja v primeru požara. Informacije bodo udeležencem v pomoč pri samoocenjevanju delovanja sistema BSH za požarno varnost in pripravljenost ukrepanja v sili, kakor tudi pri načrtovanju in izboljševanju sistema. Marija Lebar Udeleženci srečanja v Premogovniku Velenje (Foto: Saša Jelen) 20 Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 Šport, Ljudje in dogodki 1. cikel projekta heroji za vse čase zaključen Med 10 najvišje uvrščenimi dva Zgornjesavinjčana Prvi cikel projekta Heroji za vse čase, ki ga v sodelovanju z Valom 202 pripravlja podjetje Birt iz Velenja, je končan. S spletnimi predlogi in glasovanjem je izbranih 91 zmagovalcev, predstavnikov različnih poklicev. Med desetimi heroji z največ glasovi sta tudi dva Zgornjesavinjčana, Sebastijan Kotnik in Roman Mežnar. Vseh 91 predstavnikov različnih poklicev bo slovesno imenovano na zaključni televizijski oddaji, ki bo predvajana 18. junija zvečer. Absolutni zma- govalec tokratnega cikla je po poklicu gasilec, gre za Mirana Korošaka iz Dravograda. Sebastijan Kotnik, po poklicu inženir strojništva, je z 6.440 glasovi na šestem mestu, knjižničar Roman Mežnar pa z 2.096 glasovi na sedmem mestu. Organizatorji projekta in Sašo Hribar, idejni oče projekta, poudarjajo, da so zmagovalci vsi, vseh 91, ne glede na to, koliko glasov so pridobili v primerjavi z drugimi skupinami poklicev. TG Inline hokejska liga Mozirje 2011 Rezultati drugega kroga: Vitezi : Hrušica Team 7:5, Luče : Mozirje 2:1, Gornji Grad : Fužinar 4:5, Bidri : HockeyShop Celje 2:12, Fužinar : Velenje 2:5, Mozirje : HockeyShop Celje 2:5. Lestvica: 1. HockeyShop Celje, 2. Vitezi, 3. Yeti, 4. Hrušica Team, 5. Luče ... ŠS športno društvo dreta kokarje V košarkaškem maratonu zmagala savinjska stran Ce ne prej, toplo majsko vreme v ljudeh vzbudi željo po aktivnejšem gibanju in športnem druženju na prijateljskih tekmah. Za takšna srečanja redno skrbijo tudi v Športnem društvu Dreta Kokarje, kjer se organizacije tekmovanj tudi mlajši člani ne ustrašijo. Tako sta sredi maja prvi košarkaški maraton ob spodbudi ostalih članov organizirala Matej Štrucl in Filip Blatnik. Deveturno tekmovanje se je odvijalo v Športno rekreacijskem centru Laze nad Kokarjah. Prijateljsko tekmovanje je potekalo med za-drečkim in savinjskim delom Zgornje Savinjske doline. Na vsaki strani so tekmovale tri ekipe, vsaka je igrala z vsako, kar pomeni devet iger v okvirnem času devetih ur. Z rezultatom 555:547 so ekipe iz savinjske strani premagale zadrečke košarkaše, rezultati med posamezniki ekipami pa so bili naslednji: Pobrežje : Nazarje 63:47, Mozirje : Kokarje 75:69, LjubnoLuče : BočnaŠmartno 51:70, Pobrežje : Kokarje 89:59, LjubnoLuče : Nazarje 55:52, Mozirje : BočnaŠmartno 41:68, LjubnoLuče : Kokarje 56:57, Pobrežje : BočnaŠmartno 70:73, Mozirje : Nazarje: 57:52. TG Tekmovanje je potekalo med zadrečkim in savinjskim delom Zgornje Savinjske doline. (Foto: TG) mozirje Začela se je letna liga v košarki Košarkarskim navdušencem in entuziastom bo med čakanjem na novo košarkarsko sezono v poletnem času na voljo tradicionalna letna košarkarska liga na igrišču »v luknji« v športnem parku v Mozirju. Ligaško tekmovanje je druženje ljubiteljev košarke, ki želijo tekmovati in preživljati prosti čas v družbi košarkarskih prijateljev. Letos se je zbralo osem ekip, in sicer Lista prihodnosti, Gornji Grad, Veterani Elektra, Pekarna Rednak, ŠD Mozirje, LPT Praznik, ŠD Raduha in KZSŠ Ljubno. Liga se je pričela minulo soboto. Odigrani sta bili dve tekmi, in sicer Lista prihodnosti proti ŠD Mozirje (84:37) ter Pekarna Rednak proti Veterani Elektra (66:60). Tekmi med LPT Praznik in KZ-SŠ Ljubno ter ŠD Raduha in Gornji Grad sta bili prestavljeni. Naslednji krog bo odigran v nedeljo. Roman Mežnar radmirje Za aktivno mladost Veter v laseh Mladi so dan preživeli v športnih aktivnostih. (Foto: Mojca Rakun) Športno društvo Flosar iz Radmirja je v okviru Športne unije Slovenije drugo soboto v maju pripravilo akcijo Veter v laseh - s športom proti drogi. Namenjena je bila mladim iz Radmirja, Juvanja, Okonine in Ljubnega ob Savinji. Šest ekip se je zbralo na igrišču v Rad-mirju, med sabo so se pomerili v košarki, odbojki in nogometu. Najuspešnejša je bila ekipa Kr neki, ki je zmagala v nogometu in odbojki, v košarki so bili zmagovalci ekipa Športnega društva Caplja. Štefka Sem Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 21 Pisma bralcev, Oglasi Občina Mozirje na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur.l. RS,št. 22/98) in 6. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Mozirje (Ur.l. RS št. 7/04 in 24/06 ) objavlja javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v letu 2011 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje sledečih programov: - športna vzgoja predšolskih in šoloobveznih otrok, mladine in študentov v skupni vrednosti 15.300 EUR - športna rekreacija v skupni vrednosti 7.905 EUR - šport invalidov v skupni vrednosti 255 EUR Na razpis za sofinanciranje programov lahko kandidirajo športna društva, zveza športnih društev, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirana za opravljanje dejavnosti na področju športa, zavodi iz področja športa, vzgoje in izobraževanja in izpolnjujejo naslednje pogoje: da imajo sedež v Občini Mozirje, da so registrirani za izvajanje športne dejavnosti, da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih dejavnosti, da imajo vsaj že eno leto pred prijavo na razpis organizirano redno vadbo odgovarjajočega števila članov, da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini (velja le za športna društva in zveze), da redno letno dostavljajo občini in zvezi podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov, plan aktivnosti, poročila o doseženih rezultatih in finančno realizacijo. Prijava na razpis mora biti dostavljena na razpisnih obrazcih naročnika, ki jih po objavi razpisa interesenti lahko dvignejo na sedežu Občine Mozirje, Šmihelska cest 2, 3330 Mozirje v času uradnih ur. Obrazci so dostopni tudi na spletni strani občine Mozirje, na spletnem naslovu www.mozirje.si , v rubriki občinska uprava, javni razpisi 2011. Gospodarske družbe, zasebniki in druge ustanove, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu ter ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu, morajo ob prijavi na razpis priložiti potrdilo o registraciji za opravljanje dejavnosti športa. Izbrane programe bomo sofinancirali na podlagi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Mozirje in Pogojev, meril in normativov za vrednotenje športnih programov v občini Mozirje. Rok za prijavo na javni razpis - šport 2011 - sreda 15.6.2011. Prijave z razpisno dokumentacijo pošljite ali dostavite obvezno v zaprti kuverti na naslov: Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje s pripisom »Javni razpis - Šport 20H - Ne odpiraj«. Odpiranje prijav ne bo javno. Prejete vloge bo obdelala in ocenila komisija, predlog izbora programov in predlog delitve razpoložljivih proračunskih sredstev za šport bo potrdil župan Občine Mozirje. Sklep o dodelitvi finančnih sredstev bodo prijavljeni izvajalci prejeli v roku 30 dni po poteku razpisnega roka. Podrobne informacije lahko dobite na Občini Mozirje, Šmihelska cesta 2, Mozirje, Janez JANKO, tel.: 83 93 312, e-naslov: janez.janko@mozirje.si. Občina Mozirje Saga o obvoznici Obvoznica je v zadnjem času v Lučah posebej vroča tema. Ker sem član združenja za trajnostni razvoj Luč, me marsikdo vpraša, zakaj se kot član združenja vključujem v polemiko o obvoznici, saj nimam hiše ali sorodnikov ob cesti skozi Luče, niti ob predvideni trasi obvoznice. Odgovor je preprost: zato, ker imam Luče rad, predvidena obvoznica pa bo velik del tega uničila, prinesla pa zelo malo uporabnih rešitev. Skratka: več škode kot koristi! Ko so se pred mnogimi leti v Lučah začele debate o obvoznici, sem bil tudi jaz prepričan »obvozničar«, misleč, da bo obvoznica prijazna prometnica, ki bo potekala po nabrežju Savinje v nekih normalnih okoljsko sprejemljivih gabaritih. Ko pa so na svetlo prišli projekti pa je moje navdušenje do obvoznice začelo pojemati. Že na javni razgrnitvi sem dal pripombo na nerazumljiv in nelogičen zasuk obvoznice čez Prode in zaključek z velikim rondojem. Na pripombo nisem nikoli dobil odgovora. Vse pripombe sodelujočih v javni razpravi so bile brez pojasnil »strokovno« zavrnjene. Nekaj argumentov, zakaj je načrtovani projekt obvoznice nesprejemljiv: 1. Projekt obvoznice je mega-lomanski projekt, ki bo surovo posegel v okolje in krajinsko podobo Luč. Z nasipi, visokimi 2 do 3 metre bo uničil veduto Savinje, ki je naravni spomenik. Za prikaz realnih razsežnosti posega bi si najbrž 5 milijonov evrov vreden projekt zaslužil skromno maketo ali video predstavitev. Pa se do danes tega ni nihče spomnil, čeprav so svetniki na občini že večkrat dvignili roko za projekt, za katerega večina ne ve, kako bo izgledal. 2. Obvoznica bo uničila 3 ha veliko kmetijsko površino v ravnini, kar je za alpski svet, kjer je rodovitne zemlje na ravnem malo, nekaj nerazumljivega. Župan sicer zagotavlja, da bo obvoznica uničila le 10 % omenjene površine, v isti sapi pa hiti razlagati kako bo občina ob obvoznici gradila turistično in športno infrastrukturo. Sicer pa je župan svoj odnos do kmetovanja lepo opisal v zadnji številki Savinjskih novic. Zapisalo se mu je, da Prode že desetletje niso več obdelane. S tem je hote ali nehote povedal, da imajo vsi kmetje, ki gospodarijo z zemljišči na pašno-košni način, svoje površine neobdelane in bi po tej logiki morali tudi vra- čati subvencije za vsa leta nazaj, saj država ne more izplačevati subvencij za kmetijsko zemljišče, ki ni obdelano. Res čudna izjava! Ob predvidenih problemih samooskrbe bomo površine, poraščene s travo, še vedno lahko spremenili v vrtove ali njive, asfaltnih in betonskih površin pa nikoli več. 3. V desetih letih priprav na obvoznico ni nihče sklical lastnikov zemljišč, jih obvestil o poteku trase ali jih vprašal za njihova mnenja. Zaradi ignorance občine do lastnikov zemljišč, se nakazujejo težave z odkupi; verjetno bodo potrebni tudi dolgotrajni postopki razlastitev. Ampak v demokraciji je lastnina sveta stvar, pa če je velika 50 ha ali pa 5 arov. 4. Velika verjetnost je, da država v Luče ne bo gradila dveh cest: obvoznice in obnavljala obstoječo cesto z mostom. Župan ima ustno obljubo ministra za promet, da bo država zgradila tudi most in posodobila obstoječo cesto, žal pa nobenega dokumenta. Vemo, kako je z obljubami politikov. Najdlje sežejo do naslednjih volitev, če pa ministra zamenjajo prej, gre z ministrom tudi obljuba. Sedanji lučki svetniki so sicer prepričani, da bo v primeru, da mostu in starega dovoza v Luče ne bo zgradila država, le-to naredila občina. Vprašanje je le, če bo takega mnenja tudi občinska oblast v naslednjem mandatu, vprašati pa bo najbrž treba tudi davkoplačevalce; strošek ne bo majhen. 5. Problem v Lučah je predvsem mirujoči promet, manj pa pretoč-nost prometa. Z izgradnjo obvoznice se ožine v kraju samem ne bodo razširile, skozi vas pa se bodo najbrž kljub obvoznici še vedno vozili avtobusi in tovornjaki. Pametno bi bilo najprej urediti solidno prometnico skozi Luče, zgraditi parkirno hišo, ki bi posrkala ves mirujoči promet, nato pa se po potrebi pogovarjati o obvoznici. Prepričan sem, da bi bilo v Lučah z ustreznim pristopom, dogovarjanji in usklajevanji mogoče najti optimalno rešitev. Občinska oblast je vsa leta nastajanja projektov uporabljala argument moči namesto da bi uporabila moč argumentov in komunikacije z občani. Tudi danes ni drugače. Zato se bo saga o obvoznici nadaljevala. Razlika je le ta, da občina ni več edini režiser. Toni Breznik Luče 108 3334 Luče 22 Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 Črna kronika, Zahvale, Oglasi prometna nesreča s stirikolesnikom w Pod Šmihelom ugasnilo mlado življenje Ta ponedeljek je bila v poročilih domala vseh slovenskih medijev, tako tiskanih kakor elektronskih, v parih skopih stavkih omenjena nesreča, ki se je pod Šmihelom pripetila v nedeljskem večeru. V njej se je smrtno ponesrečil voznik štirikolesnika, njegov sopotnik pa ob tem utrpel hude telesne poškodbe. Nesreča se je zgodila kakšnih 1.300 metrov od gostilne Vid, na cesti med Šmihelom in Mozirjem. (Foto: Benjamin Kanjir) Nesreča se je zgodila kakšnih času pripeljal tudi osebni avto- 1.300 metrov od gostilne Vid, na cesti med Šmihelom in Mozirjem. Med kmetijo Navodnik in odcepom ceste na domačijo Drofelnik je slabih dvesto metrov dolga ravnina, ki je bila tokrat usodna za 31-letnega mladeniča iz okolice Mozirja. S šti-rikolesnikom sta se s sopotnikom, brez zaščitnih čelad na glavi, peljala iz Šmihela proti Mozirju. Kaj je botrovalo vožnji preblizu desnemu robu vozišča, bo pokazala raziskava. Dejstvo pa je, da je štirikolesnik zapeljal desno z vozišča na peščeno bankino in od tam v potok, ki teče ob cesti. Vozilo se je zagozdilo ob drevesih, kar pričajo sveže odrgnine na lubju. V policijskem poročilu piše, da je voznik podlegel ranam na mestu nesreče. Sopotnik je bil še toliko pri močeh, da je držal v rokah njegovo glavo, da ne bi omahnila v potok, ob tem pa klical na pomoč. K sreči je njegove klice slišal sosed, ki živi kakšnih sto metrov stran od mesta nesreče. Na cesto je prišel pogledat, odkod prihajajo. Pravi, da je sprva pomislil, da je kričal kakšen kolesar, ki tod mimo vozijo z Golt. Mimo je ob tem mobil, zato je vedel, da kakšne avtomobilske nesreče tudi ni bilo. Ko je nameraval nazaj domov, pa je zopet zaslišal krik ponesrečenca. Odšel je ob cestišču navzdol in v potoku, kakšne štiri metre pod cesto, videl oba ponesrečena. Najprej je posegel po telefonu, da bi poklical pomoč, vendar ga ni imel s sabo. Ko ga je dobil, je hitro odtipkal številko 112 in priklical pomoč. Na kraj je odšla intervencijska skupina prostovoljnih gasilcev PGD Nazarje in reševalci z zdravnico ZD Mozirje, ki so na kraju nudili pomoč. Ugotovili so, da se je 31-le-tni udeleženec pri padcu tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl, 23-letnika pa so zaradi hudih poškodb odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je na zdravljenju. Cesta je vzela mlado življenje in iskanje vzroka ga ne bo privedlo nazaj. Kljub temu se je potrebno ob tem zamisliti, kako minljivo je življenje in kako bi veljalo odpraviti čim več vzrokov, zaradi katerih ga izgubi veliko preveč udeležencev v prometu. Benjamin Kanjir Vbožjih rokah je začetek in konec ZAHVALA V 82. letu starosti je umrl mož, oče, dedi in pradedi Silvester FUNTEK 26.12.1928 -10.5.2011 Zahvaljujemo se za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste sodelovali in pomagali pri organizaciji in izvedbi pogrebne svečanosti. Žalujoči: žena Ančka in sin Jaka z družino Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Č R N A K R O N I K A • PRETEP ZARADI SKRBNIŠTVA Varpolje: 24. maja je v Varpoljah prišlo do pretepa, katerega povod je bilo skrbništvo nad otrokoma. V pretepu je bila ena oseba lažje telesno poškodovana. • OBRAČUNAVAL Z MOTIKO Šmiklavž: 25. maja sta se v Šmiklavžu sporekli dve osebi. Med prepirom je eden od kršiteljev napadel drugega z motiko. Do poškodb ni prišlo. • NEPRILAGOJENA HITROST BOTROVALA NESREČI Gornji Grad: 25. maja ob 23.30 uri se je na relaciji Gornji GradNova Štifta zgodila prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami. V nesreči je bilo udeleženo eno vozilo, vzrok nesreče pa je bila neprilagojena hitrost voznika osebnega avtomobila, ki se je v nesreči poškodoval. Voznik je zaradi prehitre vožnje izgubil kontrolo nad vozilom in zapeljal z vozišča v jarek. • MOTORIST ZAPELJAL NA BANKINO Luče: 27. maja popoldan je na relaciji Luče-Podvolovljek prišlo do prometne nesreče s telesnimi poškodbami. Voznik motornega kolesa je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zapeljal na bankino in padel. Pri tem se je lažje telesno poškodoval. Policisti so ugotovili, da je vozil tudi brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 23 Za razvedrilo Zadrečke novice . VPLETEN V IGRO Rečičanka: "Slišim, da boš šel na referendum. Menda prvič, kako pa, da zdaj?" Gornjegrajčan: "Če sem že stavil, bom tudi igral." LIHI IN SODI DNEVI Lučan: "Ker nam politiki obljubljajo krizo, predlagam, da spet uvedemo sistem par-nepar, kot je že deloval v Jugoslaviji za časa naftne krize." Solčavan: "Kaj nam bo pa pomagalo, če se en dan vozijo tisti s parnimi številkami na registraciji, drug dan pa tisti z neparnimi?" Lučan: "V mislih sem imel sistem, da bi politiki hodili v službe samo na parne ali neparne datume, da bo manj škode." ZAMRZNJENE DEBATE Glede na to, da je v soboto predvolilni molk za trikratni referendum, si je težko predstavljati, o čem se bomo sploh še lahko pogovarjali. VARNOST PO DELU Nov zakon o varnosti in zdravju pri delu je izboljšal finančno varnost piscev zakona. Ali je najboljši od najslabših sistemov boljši od najslabšega od najboljših? DVE VARIANTI Samo dvoji politiki so, ki ne upoštevajo volje ljudstva. To so tisti, ki so zmagali na volitvah, in tisti, ki niso. Imam zelo občutljiv nos. PRILAGOJENA NA VSE SPREMEMBE Izjava ene Rečičanke: "Tako pogosto sva menjala seksualne položaje, da sploh nisem opazila, da nisem več s svojim možem." ODPRTE OPCIJE Ljubenka: "Kmalu bom doma, če ne bo prišlo kaj vmes." Lučan: "Kmalu bom doma, če ne bom prišel kaki Ljubenki vmes." PRERAČUNLJIVOST Kaj so posledice nespametnega seksa? Neustrezne tašče. KAKOR ZA KOGA Bočan: "Ljubica, sinočnji seksjebil pa res dober!" Nazarčanka ga kiofne. "Oprosti, nisem vedel, da samo zame." "Zahvali se tisti, s katero si bil!" SFIŽENA PRILIKA Mozirjanka namigne: "Veš jaz sem bolj svobodomiselnih nazorov..." Radmirčan: "Bi potem poleg moževih srajc likala še moje?" Za vaš rojstni dan smo se odločile zapreti pisarno in imeti prost dan. POSKUSITI NI GREH 20-prstnemu tipkanju na harmoniko v enih prejšnjih Cvetkah in koprivah tokrat sledi tovrstno igranje na pianino. Tipk sta se dotikali pianistka Lea Marolt Sonnenschein in njena teta Greta Deleja, slednja sicer bolj tenkočutno. Če bomo v prihodnje dobili fotografijo šti-riročnega igranja na violino, flavto, orglice ali kaj podobnega, boste deležni tudi te objave. SODNISKI NADZOR REZANJA TORTE Jure Kolenc, mojster za vse v kampu Menina: »Dragi kolegi, bivši predsedniki študentskega kluba. To, da smo bivši, nam je vsem enotno, ampak kvalitetno rezanje torte je pa v moji domeni, tako da me le opazujte pri delu. Kako se to počne na elektro, viteški, lesen, sodniški in psihiatrični način, smo že videli, pa ni bilo ne vem kaj. Sodniška dvojka me strogo ocenjuje, če bom slučajno naredil kakšen prekršek nad torto, zato se bom opravila lotil predvsem previdno, saj nočem biti izključen.« ZAŠČITA ZA SLAVO Ob razglasitvi naj gospodarjev gozda je direktor nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Toni Breznik (desno) poleg priznanja na papirju vročil vsem petim nagrajencem darila, tako tudi Slavcu Šinkovcu smejoč: »Pa pazi na glavo, da boš čim dalj užival slavo.« Breznikova sodelavka Alja Žunter pa ... še z obrvjo ni mignila. 24 Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 Križanka, Oglasi NEZAKONSKI OTROK POSOJANJE DENARJA Z VISOKIMI OBRESTMI PISATELJICA (BERTA) IGRALEC (DARE) dHOLMU NERODNEŽ (SLABŠ.) GRAFIČNI DELAVEC VULKAN NA SICILIJI SAMICA SLONA LEVIČAR PLUG (STAR.) ZDRAVILNA RASTLINA NEMŠKI GRAFIK (HORST) KRAJ OB SOČI ŽIVUENUSKI PROSTOR KOREOGRAF OTRIN ... SETER, VISKI PRIPADNIK TURŠKEGA LJUDSTVA POMLADNI MESEC LEDENI KRISTALI NA RASTLINAH NAJVEČJI MORSKI SESALEC PREPIR (EKSPR.) GLAVNO MESTO BAŠKIRUE KELLY LEBROCK VEDRO Z ORNAMENTI ELEKTRONSKA NAPRAVA NEKDANJA PERZIJA OČE (MEŠČ.) mini slovarček JANSSEN - Horst, nemški grafik TITAN - kamniško podjetje rešitev prejšnje križanke 3K >n n j^je d hs "d it a je je č a im n a č k a ¡¡s _l f c r j n_a t o n e Qtnwnjante Upe tvcmtkai MAKS TEMELJ e v i d Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 3. junij ob 18.00. Center Rinka Solčava Predavanje o alpinističnih podvigih v Patagoniji ob 19.00. Galerija Mozirje Razstava fotografij Društva upokojencev Mozirje Sobota, 4. junij ob 9.00. Dom Planincev v Logarski dolini Pohod na Klemenčo jamo ob 10.00. Mozirski gaj Mali maraton Mozirja ob 14.00. Športno igrišče Bočna Zadrečko tekmovanje v košarki ob 15.00. Laze pri Kokarjah 21. tradicionalni gasilski turnir za kip sv. Florjana ob 20.00. Laze pri Kokarjah Gasilska vrtna veselica Nedelja, 5. junij ob 8.00. Pred župniščem v Mozirju Pohod po cerkvah mozirske in šmihelske župnije ob 9.00. Lovska koča v Matkovem kotu Tradicionalni pohod v Matkov škaf Četrtek, 9. junij ob 19.00 uri. Glasbena šola Nazarje Koncert učiteljev in učencev tekmovalcev Glasbene šole Nazarje ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Musical Pepelka ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca simentalca, težkega 150 kg; gsm 031/649-395. Prodam bikca simentalca ter kostanjeve kole; gsm 070/744-487. Prodam telico, brejo 8 mesecev, sivo-rja-ve pasme; gsm 031/393-418. Prodam teličko simentalko, staro 8 tednov, za nadaljnjo rejo; gsm 041/216481. Prodam prašiče najboljše mesne pasme za dopitanje; Fišar, Tabor; gsm 041/619372. Prodam 2 breji ovci; gsm 070/744-600. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim bikca mesni tip in teličko - vseh pasem, stare 1 teden; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam 20 m3 bukovih drv (hlodovina), cena 56 eur/m3; gsm 051/706-928. Prodam suha kostanjeva metrska drva, možna dostava; gsm 031/553-403. Pasjo utico, lepo ohranjeno, izolirano, krito s tegulo, poceni prodam; tel. 584-3497. Prodam zamrzovalno omaro gorenje, 6 predalov, stara 5 let, 200 eur; gsm 051/206-045. Prodam šivalni stroj bagat 555 z mizo in možnostjo priklopa na elektriko, cena 100 eur; gsm 051/366-133. Prodam žensko kolo (60 eur), podarim otroški voziček; gsm 031/436-749. Prodam žensko kolo z otroškim sedežem, cena 80 eur; gsm 031/642-058 - Katarina. DRUGO - PODARIM Podarimo starejšo, dobro ohranjeno televizijo gorenje; gsm 041/793-063. KMETIJSKA MEHANIZACIJA - PRODAM Prodam traktor štore 502, dobro ohranjen; gsm 040/543-561. Prodam tračni obračalnik sip 220; gsm 041/783-977. KMETIJSKA MEHANIZACIJA - KUPIM Kupim traktor zetor, IMT, štore, univerzal, dobro plačilo; gsm 041/849-876. DELO - IŠČEM Iščem delo, delam vsa lažja in težja fizična dela; gsm 070/229-441. NEPREMIČNINE Kupim parcelo, lahko z manjšim objektom ali gozdom; gsm 040/362-955. Prodam 1-sobno stanovanje + kabinet, 35 m2, delno opremljeno, Lačja vas 15, 25.000 eur; gsm 051/206-045. Oddam 3-sobno stanovanje v Šmartnem ob Paki, 84 m2; gsm 031/514-771. («I Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 MORDA STE ISKALI PRAV TO TUDI VI POTREBUJETE POMOČ NA DOMU? Nudim pomoč pri urejanju okolice doma in v notranjih prostorih. Gsm 070/210-525, e-pošta: bostjan.fajmut@gmail.com. Boštjan Fajmut s.p., Loke pri Mozirju 17, 3330 Mozirje. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. IZDELUJEMO STOPNICE iz vseh vrst lesa in masivna vhodna vrata, pestra izbira lepljenih plošč mizarske kvalitete in masivno vrtno pohištvo. Gsm 040/866011. TERCON s.p., Ter 21 a, 3333 Ljubno ob Savinji. PAVLIN KOLESA - PRAVI NASLOV ZA REKREATIVNE KOLESARJE Kolesa, oprema, rezervni deli in servis vseh koles. Naše stranke so rekreativci, ki ne trpijo površnosti. Če želite kakovost, osebni odnos in ponakupno podporo, pokličite 040-431-591. Pavlin kolesa, Filip Pavlin s.p., Brezje 9d, 3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Zg. Palovče 3, 1241 Kamnik. ALI VAM ZDRAVNIK SVETUJE OBISK MORJA? Ne skrbite ni vam treba daleč, moč morja je v vaši bližini -031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Solni tempelj, Šmiklavž 3a, Gornji Grad. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske.com klub zgornjesavinjskih študentov Akademski ples ob 50-letnici študentskega združenja V soboto, 21. maja, so zgornjesavinjski študentje pripravili akademski ples, na katerega so povabili dosedanje predsednike tega združenja. Ideja o srečanju in izdaji Zbornika, ki opisuje pet desetletij kluba, je nastala že lani, je povedal aktualni predsednik kluba Radenko Tešanovic, a so jo realizirali letos, saj sovpada s 50-letnico ustanovitve takrat imenovanega Zgornjesavinj-skega študentskega kluba. V tem obdobju je vsak predsednik v klubu pustil svoj pečat in o tem in še čem so povabljenci spregovorili na akademskem plesu. Zbornik vsebuje misli in izjave predsednikov, članke, objavljene v Savinjskih novicah ter fotografije z različnih dogodkov. Radenko Tešanovic je 19. predsednik kluba in mu je pripadla čast, da predhodnikom podeli priznanja. Kar enajst se jih je udeležilo srečanja. i 13 Akademski ples je bil večer prijetnega druženja in obujanja spominov. (Foto: Štefka Sem) Franjo Juvan, Jože Tlaker, vitez Jožef Ciraj, Darko Repenšek, Janko Požežnik, Alojz Selišnik, dr. Miran Pustoslemšek, Alojz Prislan, Jure Kolenc, Jernej Pintar in Jernej Petrin so obudili spomine na študentske čase in delovanje kluba v obdobju, ko so ga vodili. Složno so razrezali torto in sedanjemu vodstvu zaželeli še veliko dobrega in ustvarjalnega dela. KZSŠ posluje zelo uspešno in če so se prejšnje generacije ukvarjale z težavami s financiranjem in iskanjem donatorjev, je sedaj ravno nasprotno. Klub je lani doniral del sredstev za izgradnjo šole v Južnoafriški republiki, z dobrodelnim srečelovom na lanskem Flosarskem balu so zbrali 850 evrov, ki so jih podarili Osnovni šoli Ljubno ob Savinji. Ravnatelj Rajko Pintar je povedal, da bodo sredstva namenili dvema učencema devetega razreda, da se bosta lahko udeležila državnega naravoslovnega tabora. Prireditev je povezovala Nastasja Kotnik. Praznovanje petih desetletij kluba je bil le začetek rednega srečevanja, je povedal Tešanovic, katerega želja je, da bi podobna srečanja pripravljali vsakih pet let. Štefka Sem državno prvenstvo v lokostrelstvu v gornjem gradu Tekmovalci in klub zadovoljni z rezultati in organizacijo Minulo soboto se je na športnem igrišču v Gornjem Gradu odvijalo državno prvenstvo v lokostrelstvu za tekmovalce osnovnih in srednjih šol. Organizatorji domači lokostrelski klub, Osnovna šola Frana Kocbeka, Lokostrelska zveza Slovenije (LZS) in Zavod za šport RS Planica so gostili 171 tekmovalcev, od tega 114 licenci-ranih in 57 brez licence LZS. Tekmovalci in organizatorji so prejeli številne pohvale za odlično pripravljeno državno prvenstvo. Med tekmovalci so bili člani kadetske reprezentance Slovenije Kristjan Bauer, Jan Rijavec in Klemen Štrajhar, ki so z osvojenim ekipnim svetovnim rekordom na evropskem mladinskem pokalu v Armeniji vzorniki mlajših tekmovalcev. Zgornjesavinjski šolarji so uspešno zastopali dolino. OŠ Gornji Grad je osvojila dve zmagi. Med učenci od četrtega do šestega razreda je v slogu standardni lok Jakob Rop osvojil prvo mesto, Luka Zalesnik je bil četrti. V istem starostnem obdobju je v slogu goli lok zmagal Matic Ajnik, Aljaž Veršnik je bil v slogu ukrivljeni lok peti. Med učenkami je v slogu standardni lok drugo mesto osvojila Eva Golob. Med učenci od sedmega do devetega razre- da je Metka Špende iz OŠ Nazarje v slogu ukrivljeni lok osvojila četrto mesto, med fanti v isti starostni skupini je v slogu ukrivljeni lok Anže Veršnik osvojil tretje mesto, Jan Rup je bil dvanajsti, oba sta učenca OŠ Gornji Grad, Žan Žagar je bil trinajsti, Jan Hlačun je bil 17. (oba OŠ Mozirje). Prva ekipa OŠ Gornji Grad v sestavi An-že in Aljaž Veršnik ter Jan Rup je osvojila tretje mesto med ekipami, druga ekipa gornjegrajske šole je bila enajsta, sestavljali so jo Eva Golob, Jakob Rop in Luka Zalesnik. Vsi šolarji iz doline so nastopali med licenciranimi tekmovalci. V lokostrelskem klubu so bili z rezultati zadovoljni, prav tako z velikim številom tekmovalcev in spremljevalcev, ki so imeli priložnost spoznati Gornji Grad. Organizacija je bila zahtevna, a je vse potekalo kot mora, kar je dobra popotnica za organizacijo še enega tekmovanja, ki ga bo klub gostil v Gornjem Gradu v tem letu. Štefka Sem Gornji Grad je na državnem prvenstvu gostil 171 osnovnošolcev in srednješolcev. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 22, 3. junij 2011 27 ^— UŽITEK LJUBI PRILOŽNOSTI, KI SE JIM NI MOČ UPRETI. UMefc iTko^siivsak irefmrek, cla;vas:razvflfc ie ? rtSjboJfStm - / whunsWm-iportnlni vodilom BMW " m nji^n^m i/jemn.m stslemofn 3MW EffictenitDynamics, k: omogoia, da motor ? motjp ' 15 KM (85KW) pofetai le 100 ii pic-.-vecu? 'p 118 y COvkm U/ilek ^as t veseljem nsviMi tuoi s pflviačflo in i/rfidno dinan. tno obliko vo/jLs RMW 1 l&d njeyovo udobno rir«ianjosljo Inkai je najboljše - tudi /■ nsvafjetno ugodno ceno G: ■ ■ i- .. . ■ : M): m :,.-.:■.■ BMW 113 ■ i m L!i-- '■'n i^t oj. do lOO.GtiG pi^o/er .1. kili ^rujlrcw. Zft vni informacij o vozilu F3MW 116d ob 5čilewww,bniw,5i i i rjbklkiita n^ 01 SB S8 200 oz pišite ■ h inf0k*f@bmw.C0m. UŽITEK JE BMW SERIJE 1 ŽE OD 21.490 €/ Sel mar Celje Mariborska cesta 119 3000 Celje Tei.; 03 4244011 ¡nfijes^rnaiSl Selftiar Maribor Plojsi« cesta B3 2000 Maribur Tel.; 02 82 80 100 i:5fo-mb@selni3r.si BMW EfficientDynamics znaDEiB *Jj. <|.! . r- 7 -I