167
PALIATIVNA OBRA VNA V A BOLNIKA NA DOMU
Palliative home care 
Bojana Male čkar Fatur, viš. med. ses. 
Saša Koren, dipl. m. s. 
Andreja Ljubi č, mag. zdr. nege
Patronažna služba, Postojna
patronaza@zd-po.si
IZVLE ČEK
Umirajo či potrebujejo ob čutek, da niso sami. Celovito obravnavo v proce-
su umiranja lahko zagotovi le sodelovanje vseh članov paliativnega tima, v 
katerem ima pomembno vlogo medicinska sestra v patronažni dejavnosti. 
Namen prispevka je predstaviti pogled diplomirane medicinske sestre v pat-
ronažnem varstvu na obravnavo paliativnega bolnika na domu in ugotovitve, 
zaznane pri delu. V namen celostne in kontinuirane obravnave smo izdelali 
Paliativni karton pacienta na domu, ki poleg zaznanih potreb, problemov in 
intervencij pri bolniku vsebuje tudi njegove želje in pri čakovanja. K bolni-
kom usmerjena zdravstvena nega in oskrba vklju čuje fi lozofi jo oskrbe, ki 
vidi bolnika kot enakovrednega partnerja in ne kot pasivnega prejemnika 
oskrbe.
Klju čne besede: paliativna oskrba, paliativni karton, komunikacija, umiranje
ABSTRACT
Dying patients need to feel that they are not alone. Comprehensive treatment 
in the process of dying can only be ensured by the participation of all mem-
bers of the palliative team. The community health nurses play an important 

168
role in that team. For the purpose of a comprehensive and continuous treat-
ment, we developed a Palliative Care Chart for the at-home patient, which 
in addition to the patient’s identifi ed needs, problems and interventions, also 
contains his desires and expectations. The patient-centred care includes a 
care philosophy that sees the patient as an equal partner and not as a passive 
recipient of care.
Key words: palliative care, palliative care chart, communication, dying
UVOD
Umiranje je del našega življenja, saj mu nih če izmed nas ne more uiti (Torkar, 
2016). Medicina vse bolj premaguje bolezni in kljubuje smrti, toda ko je slo-
vo neizogibno, je neredko oropano člove čnosti, ker nam je bolj pomembno 
trajanje življenja kot kakovost (Gawande, 2014). Klevišar (2006) pravi, da je 
kakovost življenja še vedno odvisna od dejstva, kako znamo spremljati umi-
rajo če in kako se od pokojnih poslavljamo. Vsaka družina ima svoj vzorec 
odzivanja na bolezen in umiranje. Bolezen in smrt prihajata nepri čakovano, 
nenapovedano in manj kot smo na to pripravljeni, težje je takrat, ko se znaj-
demo pred tem dejstvom. Pomembno je, da dovolimo svojcem, da reagirajo 
na svoj na čin, kajti družinske vezi so zelo kompleksne. Tkejo se leta in leta 
ob vsem, kar člani družine doživljajo. Nekdo, ki prihaja od zunaj, v časih tež-
ko razume prenekatero reakcijo svojcev, ne pozna odnosov in na čina, kako 
so reševali stiske (Klevišar, 2006). Zato je še kako pomembno, da so bolniki 
in njihovi bližnji vklju čeni v u činkovito izvajanje paliativne oskrbe (PO) na 
domu (Lunder, 2007). 
Družina predstavlja pomemben dejavnik pri na črtovanju patronažne zdrav-
stvene nege, saj ljube či in razumevajo či odnosi v družini pozitivno vplivajo na 
obolelega, ga motivirajo, da čim dlje ostane samostojen, mu nudijo varnost in 
pomo č, ko bolezen napreduje in se zdravstveno stanje slabša. V nasprotnem pa 
nerazumevajo či odnosi poslabšajo vsa prizadevanja medicinske sestre v pat-
ronažni dejavnosti za ohranitev in/ali izboljšanje stanja bolnika (Lipi č Baliga č 
& Flisar, 2010). Medicinske sestre imajo klju čni položaj pri lažji komunikaciji 

169
med družinskimi člani in bolniki, še posebej, ko se družinski člani ne strinjajo 
z na črtom oskrbe v zadnjem obdobju življenja bolnika (Erlen, 2005). Spoš-
tovanje bolnikove volje, dostojanstva je osrednji cilj vsakega izvajalca, ki se 
vklju čuje v obravnavo. Zahteva interdisciplinaren pristop, dobro koordinacijo 
in informiranje bolnikov in izvajalcev (Peternelj, 2010).
Logonder in Boži č (2010) pravita, da naj bi bili bolniki odpuš čeni v doma čo 
oskrbo šele, ko bi z ustreznim pristopom do bolnika in svojcev razjasnili 
njihove strahove ter imeli možnost posvetovanja ob poslabšanju stanja. Nato 
pa se s pomo čjo ustrezno usposobljenih zdravstvenih strokovnjakov - tako 
družinskih zdravnikov kot patronažne službe - zagotovi bolnikom, da kako-
vostno preživijo preostanek življenja in so vklju čeni v u činkovito izvajanje 
PO na domu (Lunder, 2007). Medicinska sestra v patronažni dejavnosti ima 
osrednjo vlogo pri negi umirajo čih bolnikov na njihovih domovih ter skrbi 
za izboljšanje kakovosti njihovega življenja. Da doseže najboljše za umira-
jo čega bolnika, je v njegovi bližini in bližini njegovih svojcev ter sodeluje z 
drugimi profesionalci v paliativnem timu (Karlsson et al., 2010).
Pomen in vloga patronažne zdravstvene nege v paliativnem timu
Patronažna zdravstvena nega je posebna oblika zdravstvene nege, ki se izvaja 
na bolnikovem domu in v lokalni skupnosti oz. okolju, kjer varovanci živijo. 
Subjekt obravnave v patronažnem varstvu ni samo posameznik, temve č po 
potrebi tudi družina in lokalna skupnost (Zavrl Džananovi ć, 2010). Patronaž-
na zdravstvena nega in paliativna zdravstvena nega sta nelo čljivi (Vrtovec, 
2009). Poznavanje paliativne oskrbe in razumevanje procesa umiranja ter 
žalovanja je osnova za vsako medicinsko sestro v patronažni dejavnosti kot 
nosilko patronažnega zdravstvenega varstva (Kos, 2007). Skozi zgodovino 
so medicinske sestre iskale na čine za izboljšanje kakovosti življenja posa-
meznikov, družin in skupnosti, v vsaki fazi življenja. Zagovorništvo pred-
stavlja rde čo nit kakovostne zdravstvene nege ob koncu življenja, ki zaje-
ma tudi obvladovanje bole čine, eti čno odlo čanje, kompetentno zdravstveno 
nego glede na kulturno prepri čanje in pomo č skozi proces umiranja in smrti 
(Hebert et al., 2011).

170
Medicinske sestre v patronažni dejavnosti so tiste profesionalke v paliativnem 
timu, na katere se obi čajno obra čajo bolniki in svojci, ki potrebujejo osebno 
pomo č in svetovanje glede nege v odlo čilnem obdobju bolnikovega življenja 
(Erlen, 2005). Koordinacijo s preostalimi službami, ki se vklju čujejo v PO, 
medicinske sestre v patronažni dejavnosti ve činoma izvajajo same (Vrtovec, 
2010). Najpogosteje so to osebni zdravnik, center za pomo č na domu, medi-
cinske sestre na sekundarnem in terciarnem nivoju, društvo Hospic in ostali 
strokovnjaki (Ber čan, 2013; Valen čak, 2015). 
Paliativna oskrba predstavlja celoto, v kateri so vsi segmenti oskrbe med 
seboj povezani in usklajeni, interdisciplinarni timski pristop pa je osnovno 
izhodiš če za razvoj paliativne zdravstvene nege, kjer se sestava tima pri-
lagaja stanju in potrebam bolnika ter razpoložljivim sredstvom (Državni 
program paliativne oskrbe, 2010). Osnovni paliativni tim je izvajalec osnov-
ne PO in koordinator vseh drugih dejavnosti, ki jih bolnik v PO potrebuje. 
Slika 1 prikazuje osnovni paliativni tim, ki sodeluje pri obravnavi paliativne-
ga bolnika. Osnovi paliativni tim sestavlja skupina strokovnjakov, ki imajo 
dodatna znanja s podro čja paliativne oskrbe in deluje na primarni ravni in v 
institucionalnem varstvu. Osnovni paliativni tim tvorijo: zdravnik, medicin-
ska sestra, medicinska sestra v patronažni dejavnosti, socialni delavec, psi-
holog, po potrebi pa se v obravnavo vklju čujejo tudi fi zioterapevti, delovni 
terapevti, dietetiki, duhovniki ter prostovoljci (Jošt & Triler, 2007; Državni 
program paliativne oskrbe, 2010).

171
 Slika1: Timsko delo zahteva povezanost ljudi med seboj 
(povzeto po Državnem programu PO, 2010)
Ko bolezen napreduje ter se zaklju či bolnišni čno zdravljenje, medicinska 
sestra v patronažni dejavnosti na osnovi delovnega naloga, ki ga izda družin-
ski zdravnik, obiš če umirajo čega bolnika na domu (Vrtovec, 2009). K umira-
jo čemu pristopa individualno in celostno ter ga vklju čuje v zdravstveno nego 
in mu prepuš ča možnost, da se sam odlo ča. Pri vsakodnevnih aktivnostih 
v svoje delo z umirajo čim vklju čuje tudi hierarhijo človekovih potreb po 
Maslowu, ki je po prioriteti prilagojena umirajo čemu in njegovim potrebam 
(Hajdinjak & Megli č, 2006). Pri bolniku izvaja medicinskotehni čne posege 
po zdravnikovem naro čilu, sama pa ugotavlja bolnikove potrebe glede palia-
tivne zdravstvene nege na domu. Potem ko medicinska sestra v patronažni 
dejavnosti ugotovi bolnikovo stanje, postavi negovalno diagnozo in skupaj 
z bolnikom, če je to mogo če, izdela ustrezen na črt zdravstvene nege, postavi 
cilje in za čne vse to tudi izvajati ter sproti vrednotiti (Vrtovec, 2009). Njena 
vloga ob hudo bolnem bolniku je: upoštevanje eti čnih na čel in eti čnega rav-
nanja, nudenje aktivne in celostne oskrbe, obravnava bole čine in obvlado-
vanje nadaljnjih spremljajo čih simptomov ter zadovoljevanje psihi čnih, so-
cialnih in duhovnih potreb. Vloga medicinske sestre v patronažni dejavnosti 
ob svojcih umirajo čega pa je: upoštevanje eti čnih na čel in eti čnega ravnanja, 
nudenje aktivne in celostne oskrbe, fi zi čna razbremenitev, pogovor in empa-
ti čen odnos, spodbujanje komunikacije znotraj družine, spodbujanje svojcev, 
naj še naprej živijo svoje življenje, priprava svojcev na umiranje bližnjega 
oziroma na njegovo smrt, podpora svojcem med žalovanjem (Kos, 2007).

172
Pravočasno zaznavanje problemov, ustrezen na črt in pravilno izvajanje pat-
ronažne zdravstvene nege, ki mora biti prilagojena fi zi čnemu in psihi čnemu 
stanju bolnika, ter vklju čevanje njegovih kulturnih in duhovnih potreb v na-
črt patronažne zdravstvene nege zagotavljajo dobro kakovost patronažno-pa-
liativne zdravstvene nege (Vrtovec, 2010). Na črt paliativne obravnave bol-
nika na domu, ki ga povzema Državni program PO (2010), zajema: pogovor 
z bolniki in svojci glede pri čakovanj in skrbi; postavitev skupnih ciljev za 
podporo odnosov med timom, bolnikom in svojci; izdelavo na črta obravnave 
in predvidevanje potencialnih problemov ter njihovo prepre čevanje; spreml-
janje in ocena družinske dinamike in ovir; u čenje bolnika in družine. 
Medicinska sestra v patronažni dejavnosti ima pomembno vlogo pri zmanjše-
vanju stiske bližnjih, saj doživljanje stiske ob koncu življenja ter sam proces 
umiranja lahko pustijo trajne posledice na vseh tistih, ki so ob bolniku in ga 
spremljajo pri umiranju (Griggs, 2010). Doseganje vsega naštetega je možno 
le s terapevtskim medosebnim odnosom, ki vklju čuje empatijo, so čutje in is-
krenost, s poslušanjem ter z odprto tenko čutno komunikacijo (Kos, 2007). Da-
vey (2014) pravi, da je za mnoge smrt težavna, neprijetna in ko čljiva tema, ki 
prinaša žalost in depresijo. Prav zato ima pomembno vlogo medicinska sestra 
v paliativni oskrbi, ki ublaži to mišljenje in pomaga razumeti smrt.
Potrebe po celoviti paliativni oskrbi na domu
Lipi č Baliga č in Flisar (2010) trdita, da je prvo in najbolj temeljno dejstvo 
glede stanja paliativne oskrbe, da vse preve č ljudi trpi ob koncu svojega 
življenja. Raziskave so pokazale, da ve čina zdravnikov ne pozna ukrepov in 
postopkov, ki blažijo mote če simptome ob koncu življenja, in tudi ne prispe-
vajo k zmanjšanju psihosomatskih problemov bolnika in njegovih najbližjih. 
Pogosto izvajajo postopke, ki ne koristijo, temve č celo škodijo v procesu 
umiranja. Velikokrat zdravniki niso ob čutljivi za potrebe in osebne želje 
bolnikov in njihovih svojcev ob koncu življenja (Hebert et al., 2011). Velik 
problem je tudi slabo izobraževanje zdravstvenih delavcev, ki skrbijo, negu-
jejo ali zdravijo bolnika; nepou čeni so o veš činah komuniciranja, ki so spe-
cifi čne v tem obdobju, tako za oceno bolnikovega stanja kot za informiranje 
in soodlo čanje pri izbiri postopkov oskrbe (Lunder, 2003).

173
Peternelj (2008) ugotavlja, da ve č kot polovica bolnikov pri nas umre v bol-
nišnicah ali institucionalnem varstvu, vendar se medicinske sestre v patro-
nažni dejavnosti vse pogosteje sre čujemo z željo bolnikov in njihovih bližn-
jih, da svoje zadnje obdobje življenja bolniki preživijo v svojem doma čem 
okolju.
Da bi bolniki s pomo čjo patronažne službe, družinskih zdravnikov ter de-
žurnih zdravnikov in zdravstvenih delavcev v nujni medicinski pomo či pre-
živeli preostanek življenja kakovostno, kot jim dopuš ča bolezen (Logonder 
& Boži č, 2010), je potrebna dobra komunikacija med timi ter kontinuirana 
in celostna obravnava bolnika. 
Medicinske sestre v patronažni dejavnosti pri svojem delu zaznavamo, da 
umirajo či bolniki in njihovi svojci želijo, pri čakujejo in pogrešajo obisk dru-
žinskega zdravnika na domu. Vklju čevanje družinskih zdravnikov v palia-
tivno oskrbo bolnika na domu pripomore k oblikovanju eti čnega modela in 
obravnave paliativnih bolnikov v zadnjem obdobju življenja (Dhiliwal & 
Muckaden, 2015), zato je obisk zdravnika najbolj zaželen v prvem tednu po 
odpustu iz bolnišnice ter med poslavljanjem. Družinski zdravnik ob obisku; 
(1) bolnika ponovno seznani z njegovo diagnozo, če presodi, da je to smisel-
no, vsekakor pa z diagnozo seznani bolnikove svojce, saj tako medicinske 
sestre v patronažni dejavnosti lažje na čnemo pogovor o smrti; (2) bolniku in 
svojcem pojasni pomen in obseg paliativne oskrbe; (3) razloži potek umiran-
ja in zaplete, ki se lahko pojavijo med umiranjem (prisotnost bole čine, težko 
dihanje, nemir …); (4) seznani bolnika in svojce o zdravljenju s stranskimi 
učinki, ki ga bo bolnik morda potreboval (opiati in antipsihotiki); ter (5) 
seznani ekipo ambulante nujne medicinske pomo či z bolnikom in njegovi-
mi željami glede smrti. S tem bi se izognili tudi šumom v komunikaciji, s 
katerimi se ob časno srečujemo pri oskrbi z umirajo čimi.
Ministrstvo za zdravje RS (2010) navaja, da za kakovostno in celovito ob-
ravnavo paliativnih bolnikov potrebujemo enotno strokovno dokumentacijo, 
z namenom spremljanja bolnika skozi PO. Tudi Valen čak (2015) zagovarja 
stališ če, da bi bila obravnava paliativnih bolnikov bolj kakovostna z uvedbo 
enotne dokumentacije, ki je hkrati dostopna vsem izvajalcem celostne palia-

174
tivne oskrbe. Z enotno dokumentacijo lahko zmanjšamo nepotrebno iskanje 
pomembnih informacij od drugih članov paliativnega tima, ki jih medicinska 
sestra v patronažni dejavnosti potrebuje za kakovostno opravljanje svojega 
dela (Vrtovec, 2010). Z uvedbo enotne dokumentacije se lahko izognemo 
mnogim nepotrebnim sprejemom v bolnišnico v zadnjih dneh življenja, mar-
sikateremu nepotrebnemu in agresivnemu posegu pri paliativnem bolniku 
(Metlikovi č, 2011). V e čina zdravstvenih domov v Sloveniji za vodenje palia-
tivnih bolnikov uporablja standardno dokumentacijo, ki vklju čuje obravnavo 
vseh bolnikov in je dostopna le medicinski sestri v patronažni dejavnosti. 
V namen celostne in kontinuirane obravnave smo v Zdravstvenem domu Po-
stojna oblikovali »Paliativni karton pacienta na domu«. Enotna dokumenta-
cija je dosegljiva vsem zdravstvenim delavcem (družinski zdravnik, medi-
cinska sestra v patronažni dejavnosti, dežurni zdravnik, zdravstveni delavci 
v urgentni ambulanti itd.) ob vsakem času in jo ima bolnik pri sebi doma. 
V kartonu so poleg problemov, potreb ter intervencij zapisane tudi želje in 
pri čakovanja bolnika. Namen tega je interdisciplinarno delovanje, ki nam 
omogo ča dobro povezovanje služb, izogibanje in odpravljanje napak ter šu-
mov v komunikaciji, boljšo celostno obravnavo bolnika ter podporo svoj-
cem. Karton se po smrti bolnika arhivira v » Patronažnem kartonu družine« 
(Obr. DZS 8,88).
RAZPRA V A
Lopuh (2015) pravi, da se paliativna oskrba po priporo čilih SZO izvaja na 
bolnikovem domu, kjer naj se zagotovijo pogoji, ki bolnikom ob pomo či 
svojcev in strokovnjakov omogo čijo kakovostno preživljanje zadnjih dni. 
Državna koordinacija paliativne mreže je namenjena vzpostavitvi primar-
ne mreže v vsaki regiji posebej in vzpostavitvi povezave med primarnim, 
sekundarnim in terciarnim nivojem znotraj mreže. Po pregledu strokovne li-
terature ugotavljamo, da je Državni program paliativne oskrbe zelo dobro za-
stavljen, vendar pa je na primarnem nivoju slabo zastopan in realiziran, kljub 
temu, da se vedno bolj poudarja celostna oskrba neozdravljivo bolnega in 
umirajo čega. Da bi zadostili pogojem celostne obravnave, je treba zagotoviti 
učinkovito izobraževanje in pripraviti klini čne smernice za paliativno oskrbo 

175
(Heals, 2008), poleg tega pa je nujno, da se so časno izobražujejo vsi profi li 
v timu. Kr čevski Škvar č in sodelavci (2010) dodajajo, da člani paliativnega 
tima potrebujejo specifi čna znanja in veš čine, kontinuirano izobraževanje, 
obenem pa morajo poglobiti svoj odnos do umiranja in smrti. Z raziskavo 
(Valen čak, 2015) je bilo ugotovljeno, da imajo diplomirane medicinske ses-
tre v patronažni dejavnosti veliko prakti čnega znanja za izvajanje PO, saj 
se stalno udeležujejo strokovnih izobraževanj na temo organizacije, koor-
diniranja in komunikacije, ki je potrebna za celostno obravnavo paliativne-
ga bolnika. Zavedamo se, da je odprta in senzibilna komunikacija temeljna 
za graditev pozitivnega delovnega okolja in medsebojnega sodelovanja pri 
obravnavi paliativnih bolnikov, zato svoje znanje in izkušnje o delovanju 
in koordiniranju PO prenašamo tudi na ostale strokovne sodelavce znotraj 
organizacije. 
Veliko oviro pri obravnavi paliativnih bolnikov predstavlja tudi to, da niso 
vsi deležniki seznanjeni s pristopi PO. Zato je treba miselnost in odnos do 
PO spremeniti. Pomembno je tudi, da smrt in umiranje približamo ljudem, 
v smislu naravnega procesa življenja, in jih spodbujamo k razmišljanju in 
razpravam o odnosu do hudo bolnih in umirajo čih (Kamnik, 2015). 
Med PO se bolniki sre čujejo z osebjem iz razli čnih timov in podro čij in pri 
tem se lahko dogaja, da prihaja do nepopolne predaje bolnika, kar predsta-
vlja dolo čeno tveganje za varnost bolnika (Matkovi ć et al., 2011). Znotraj 
organizacije je bila za namen predaje bolnika oblikovana enotna dokumenta-
cija, ki zagotavlja ve čjo varnost bolnikov ter prepre čuje informacijske vrzeli 
in s tem posledi čne napake. 
ZAKLJU ČEK
Paliativna oskrba je usmerjena v timsko in interdisciplinarno delo. V središ-
če je postavljen bolnik in njegovi svojci. Paliativna oskrba na bolnikovem 
domu temelji v najve čji meri na sodelovanju medicinske sestre v patronaž-
ni dejavnosti in družinskega zdravnika bolnika. V timsko obravnavo pa se 
vklju čujejo še ostale službe. Zavedanje pomena prepre čevanja šumov v ko-
munikaciji je zato temeljni kamen varnosti bolnika. V ta namen smo obli-

176
kovali enotno dokumentacijo za obravnavo in vodenje paliativnega bolnika 
na domu. Kon čni doprinos uporabe kartona predstavlja dosledno vodenje 
zdravstvenega stanja bolnika na njegovem domu, povezovanje služb ter za-
dovoljstvo bolnika in njegovih bližnjih. Izziv za prihodnost pa predstavlja 
testiranje dokumentacije tudi v drugih zdravstvenih domovih po Sloveniji in 
nadgradnja z informacijskim sistemom.
LITERATURA
Ber čan, M., 2013. Vloga patronažne medicinske sestre v paliativni oskrbi. In: Ti čar, 
Z., et al. eds. Izzivi sedanjosti za trdnejšo prihodnost-prepletimo znanje, Posvet o pa-
liativni oskrbi z mednarodno udeležbo, Brdo pri Kranju 26. in 27. september 2013. 
Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, Slovensko združenje paliativne medicine, 
pp. 1-4. 
Davey, L., 2014. The nurse who is there when life‘s clock is fi ve minutes to midni-
ght. Australian Nursing and Midwifery Journal, 21(10), pp. 37. PMID: 24941568.
Dhiliwal, S.R. & Muckaden, M., 2015. Impact of Specialist Home-Based Pallia-
tive Care Services in a Tertiary Oncology Set Up: A Prospective Non-Randomi-
zed Observational Study. Indian Journal of Palliative Care, 21(1): pp. 28–34. doi: 
10.4103/0973-1075.150170
Državni program paliativne oskrbe, 2010. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje Repub-
like Slovenije, pp. 4-19.
Erlen, J.A., 2005. When patients and families disagree. Orthopaedic Nursing, 24(4), 
pp. 279-82.
Gawande A. ed., 2015. Minljivost: medicina in kaj je na koncu pomembno. 1. izd. 
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Griggs, C., 2010. Community nurses‘ perceptions of a good death: a qualitative 
exploratory study. International Journal of Palliative Nursing, 16(3), pp. 139-148.

177
Hajdinjak, G. & Megli č, R., 2006. Sodobna zdravstvena nega. Ljubljana: Visoka 
šola za zdravstvo.
Heals, D., 2008. Development and implementation of a palliative care link-nurse 
programme in care homes. International journal of palliative nursing, 14, pp. 604-09.
Hebert, K., Moore, H. & Rooney, J., 2011. The Nurse Advocate in End-of-Life Care. 
Ochsner Journal, 11(4), pp. 325–329. PMCID: PMC3241064.
Jošt, J. & Triller, N., 2007. Postavitev projekta: paliativni tim v Bolnišnici Golnik – 
klini čni oddelek za plju čne bolezni in alergijo. In: Kramar, Z., ed. 1. strokovni semi-
nar - Dan Angele Boškin: zbornik predavanj. Jesenice: Splošna bolnišnica Jesenice, 
Visoka šola za zdravstveno nego, pp. 63-71.
Kamnik, P., 2015. Vloga patronažne medicinske sestre v paliativni obravnavi v 
Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. In: Remic Novak, K., et al., eds. Dnevi palia-
tivne oskrbe: zbornik strokovnih prispevkov, Velenje, 7. in 8. oktober 2015. Velenje: 
Mestna ob čina Velenje, pp. 19-23.
Karlsson, M., Roxberg, A., Barbosa da Silva, A. & Berggren, I., 2010. Community 
nurses‘ experiences of ethical dilemmas in palliative care: a Swedish study. Interna-
tional Journal of Palliative Nursing, 16(5), pp. 224-231. 
Klevišar, M. ed., 2006. Spremljanje umirajo čih. 3. doplonjena izd. Ljubljana: Dru-
žina, 2006, pp. 41- 43.
Kos, S., 2007. Ocene usposobljenosti patronažnih sester za izvajanje paliativne 
zdravstvene nege v patronažnem varstvu. In: Ge č, T., ed. Patronažna zdravstvena 
nega – v čeraj, danes, jutri, Maribor 27. in 28. marec 2007. Maribor: Zdravstveni 
dom dr. Adolfa Drolca, Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, 
pp. 17-20.
Kr čevski Škvar č, N., Pavlin Jež, N., Žargi, T., Štrancar, K., Simoni č, A., Peternelj, 
A., et al., 2010. Državni program paliativne oskrbe. Ljubljana: Ministerstvo za zdra-
vje.

178
Lipi č Baliga č, M. & Flisar, M., 2010. Paliativna oskrba za boljšo oskrbo starostnika. 
In: Kavaš, E., et al, eds. Medicinske sestre zagotavljamo varnost in uvajamo novosti 
pri obravnavi pacientov s kroni čnimi obolenji. Murska Sobota: Strokovno društvo 
medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja, pp. 56-58.
Logonder, M. & Boži č, H., 2010. Priporo čila za zdravstveno nego pri zdravljenju 
bole čine na domu. In: Duratovi ć, A., ed. Bolnik z rakom na zdravljenju doma – pri-
poro čila za zdravstveno nego, 37. strokovni seminar, Rogaška Slatina, 4.-5. marec 
2010. Ljubljana: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji, 
Zbornica-zveza, pp.60-66. 
Lopuh, M., 2015. Oris na črta državne koordinacije paliativne oskrbe. In: Remic No-
vak, K., et al., eds. Dnevi paliativne oskrbe: zbornik strokovnih prispevkov, Velenje, 
7. in 8. oktober 2015. Velenje: Mestna ob čina Velenje, pp. 6-8.
Lunder, U., 2003. Paliativna oskrba – njena vloga v zdravstvenih sistemih. Zdrav-
stveni Vestnik, 72, pp. 639-642.
Lunder, U., 2007. Paliativna oskrba - kako opuš čamo staro in sprejemamo novo. 
Časopis za kritiko znanosti, 35(227), pp. 34-42.
Matkovi ć, M., Zajc, M., Pečan Salokar, T., & Bernot, M., 2011. Ko komunikacijski 
šumi predstavljajo nevarnost za pacienta. In: Matkovi ć, M., et al. eds. Komunikacija 
in njene vrzeli pri delu z onkološkim pacientom: zbornik predavanj z recenzijo, 38. 
Strokovni seminar, Maribor, 1.april, 2011. Ljubljana: Sekcija medicinskih sester in 
zdravstvenih tehnikov v onkologiji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege – Zve-
zi strokovnih društev medicinskih sestre, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 
pp.10 
Metlikovi č, B., 2011. Vloga patronažne medicinske sestre v paliativni obravnavi 
na domu. In: Lunder, U., ed. Izbrane teme paliativne oskrbe in prakti čne delavnice. 
Ljubljana: Ministrstvo za zdravje RS, Bolnišnica Golnik – klini čni oddelek za plju č-
ne bolezni in alergijo, pp. 15-19.

179
Peternelj, A., 2008. Paliativna oskrba kot sestavni del kakovostne obravnave bolni-
ka. In: Koletnik, Z., ed. Patronažna medicinska sestra ob umirajo čem bolniku, Sp. 
Duplek, 15 april 2008. Sp. Duplek: Združenje zasebnih patronažnih medicinskih 
sester, pp. 15-21.
Peternelj, A., 2010. Organizacija paliativne oskrbe v Sloveniji: prednosti in ovire. In: 
Duratovi ć, A. et al, eds. Bolnik z rakom na zdravljenju doma – priporo čila za zdrav-
stveno nego, 37. strokovni seminar, Rogaška Slatina, 4.-5. marec 2010. Ljubljana: 
Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji, Zbornica-zveza, 
pp.35-37.
Valen čak, U., 2015. Predlog modela paliativne oskrbe v patronažnem varstvu: ma-
gistrsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede. 
Vrtovec, A., 2009. Patronažna dejavnosti in kompleksnost dela na terenu. In: Palia-
tivna oskrba v osnovnem zdravstvu, Strokovno sre čanje, Bled, 12. november 2009. 
Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. 
Vrtovec, A., 2010. Model koordiniranja zdravstvene nege in oskrbe v doma čem 
okolju pri bolniku v terminalni fazi življenja. V. Duratovi ć, A., et al, eds. »Bolnik z 
rakom na zdravljenju doma – priporo čila za zdravstveno nego«: zbornik predavanj 
z recenzijo, 37. Strokovni seminar, Rogaška Slatina, 4. in 5. marec 2010. Ljublja-
na: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v onkologiji pri Zbornici 
zdravstvene in babiške nege – Zvezi strokovnih društev medicinskih sestre, babic in 
zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2010, pp. 76-85.
Torkar, M., 2016. Umirajo či potrebujejo ob čutek, da niso sami. Available at: http://
www.primorske.si/2016/01/24/Umirajoci-potrebujejo-obcutek-da-niso-sami6. 
[07.12.2016].
Zavrl Džananovi ć, D., 2010. Novosti-izkušnje-pobude-odmevi: Patronažno varstvo 
Slovenije v čeraj, danes, jutri: Analiza poro čil o delu patronažnega varstva od leta 
2000 do 2008. Obzornik Zdravstvene Nege, 44(2), pp. 117-125.