6 Dr. Evgen Lampe: V zarji novega stoletja. at&v' , A <&gw~il* ličanstva nazaj. Katoliški leposlovni in ilustrirani listi se množe in pridobivajo dan na dan novih naročnikov. Okoli njih pa se zbira nova četa krepkih talentov, tako da smemo upati od bližnje bodočnosti veselega napredka v katoliškem leposlovju. Podobno so se razvijale umetnosti v prošlem stoletju. V glasbi, v slikarstvu in v kiparstvu opazujemo klasicizem, romantiko, naturalizem, dekadentizem in novo vstajenje. A prihranimo si natančneje razmotrivanje za prihodnost! Prošlo stoletje je najbolj ponosno na napredek prirodoslovne vede in tehnike. Res je, da se nikdar še ni v tako kratkem času /°^ toliko novega iznašlo, nikdar se še ž^6CZ<' prirodne sile niso tako udinjale človeškemu duhu. Čim bolj je zapuščal človeški duh idealne višine verskega in modroslovnega mišljenja, tembolj se je vtapljal v snov, in iz te snovi je z nervozno delavnostjo pričaral na tisoče novih iznajdb, ki so izpremenile vse naše življenje. Ob začetku stoletja stoji Newton s svojim naukom o privlačnosti teles, in od tod se razvijajo prirodoslovne znanosti v urnem begu. Kdo bi jih naštel vsa ta slavna imena od Dawyja, Rumforda in Gal-vanija do nevtrudnega izumitelja Edisona? Praktična uporaba teh pridobitev je prenovila vse zdravilstvo, katero je vse pridobitve prirodoslovja postavilo v službo človeškemu telesu. Hy rti, V i r c h o w, Billroth, P a-steur so možje, katerih vzglede posnema dolga vrsta zdravnikov. Pa te iznajdbe bodo vedno bolj prenovile vse naše življenje. Da navedem izmed tisočev le en zgled! Od pradavnih dob je človeštvo poznalo le slabe pripomočke, da premaga z lučjo nočno temo. Trska, zakajena oljnata svetilka, brleča sveča so zadostovale stoletnim ro- dovom. Kako vse drugače je v naših dneh! Ob začetku stoletja je zmagala plinova luč, in to je izpodrinila elektrika, katera se je hitro razširila po vsem svetu. In zdaj se moč bežečih rek, zdaj se sila bobnecih slapov, da, zdaj se črni mrtvi premog izpreminja r ,y, "tr***> AUSf« ~X-V 7&Jr«S **^ CfC&-Z^S^ -* •*•&* fort* /tčasič^ tt/ns. /*~^-&~ Rokopis dr. Frančiška Lampeta. v belo svetlobo, ki tekmuje s solnčnimi žarki! Narodno gospodarstvo se vrši v proizvajanju, v razpečavanju in v porabi blaga. Povsod popolna izprememba! Prej je vse delala slabotna roka delavčeva mučno in počasi, sedaj pa je brzi stroj prevzel proiz- Dr. Evgen Lampe: V zarji novega stoletja. 7 vajanje in neutrudno stavi nepregledne množice blaga na svetovni trg. L. 1770. je bil JamesWatt sestavil prvi rabni parni stroj. In sedaj dela parna sila povsod in zvršuje že skoro vse. Izpodrinila je tkalca in nam v predilnicah izdeluje sukno za obleko, vpregla /}^s-ry*> -ii^fo, jstJ-vsv -otTVr-a^Av*^/^ Rokopis dr. Frančiška Lampeta. se je v vozove in nas prevaža po železnicah in po morju, melje nam pšenico, izdeluje nam papir in peresa. Po tenkih žicah si pošiljamo kot blisek nagle brzojavke, na tisoče milj se pri telefonu pogovarjamo, kot da bi bile premagane prostorne zapreke. In dan za dnem beremo o novih iznajdbah. Ena pri- dobitev je mati drugi in tretji, in tako si želimo vsak dan več in vsak dan več pričakujemo. Že mislimo na brzojave brez žice, že sta nam prepočasna bicikel in motor, in hrepenimo po zrakoplovih, da poletimo v višavo ko ptič! Zakon narave pa zahteva, da je vsak razvoj organizmov primeren njihovi naravi. Kjerkoli se napreduje v skokih, nastopa bolezen. Tako se godi tudi naši družbi. Nenadna izprememba proizvajanja in prometa je tako brzo izpremenila pogoje zaslužka in življenja, da se ji niso utegnili prilagoditi družabni organizmi: rodbina, občina, dežela in države. Pravo raste iz razmer, te razmere pa so se tako naglo izpremenile, da jim razvoj prava ni mogel slediti. Poleg tega so pa vlade storile to veliko napako, da so vero potisnile v stran iz javnosti in proglasile liberalne svobodnjaške nazore za vodilo javnemu življenju. Zato se je vsega tehničnega napredka polastil veliki kapital, kateri izrablja svojo svobodo v to, da uničuje vse, kar mu brani neomejeno rast. Neka ideologična svoboda, ki je nezdružljiva s stalnostjo kmetijstva, se je vsilila kmetu, in ta je razjedla cvetoče poljedelstvo, razdružila družine, razkosala zemljišča in navalila ogromne dolgove na posestva. Velike tovarne so prevzele zaslužek obrtniku, in s tem je izginilo iz mest ono zadovoljstvo in enakomerno razdeljeno blagostanje, ki je podlaga miru in sreče. Samostojni rokodelci ginejo in nič drugega jim ne preostaja, nego da tišče k svojim zma-govavcem v službo. Iz rokodelcev postajajo tovarniški delavci, in vedno več in več jih je; vsak dan raste ta črna armada. Nad njo pa vlada kapitalist kot neomejen gospodar, ker je v njegovi roki vsa moč. „Svobodna