štev. 19. V L3UBLJHNI, v sredo 12. maja 1915. Leto II. Nemške čete v Karpatih, kjer se bore proti Rusom ramo ob rami r našo armado : Po porazu Rusov v zapadni Galiciji so zavezniške armade kljub snegu in burji in drugim zaprekam potisnile Ruse tudi v Karpatih nazaj v Galicijo. Dr. I. L.: Lačna leta, Kdaj je bilo na Slovenskem prvo lačno leto — kdo vel Prebrskati bi morali vse stare letopise, arhive, zapiske in vse tiskane in natiskane zgodovine. V starih časih, ko je bila dežela le slabo naseljena — najbrže ni bilo lačnih let — seveda, če je bil sovražnik v deželi — takrat je rada sledila tudi lakota. To pa ne samo pri nas, ampak tudi drugod. Zato so tudi v prošnje litanije skupaj postavili vse tiste nadloge, ki se po navadi skupaj pojavljajo: Kuge, lakote in vojske — reši nas, o gospodi Lakota na Kranjskem 1. 1312. Prva lakota na Kranjskem, za katero vem, je bila leta 1312. V »Kranjski Čebelici" 1. 1831. poje namreč pesnik Zupan o tem, da je bilo »Sicilije žito na Kranjsko voženo 1. 1312". Pod tem naslovom je pesmica v štirih vrsticah, ki se tako-le glasi: Sicilija bila kdaj Rimu hram žit, nam letos vozila, glad znade krotit. Ker je pel ta 'pesnik v precej nerazumljivem pesniškem jeziku, moram to pesmico našim čitateljem nekoliko razložiti. Sicilija je bila svoj čas tako bogata žita, posebno pšenice, da se je imenovala „Žitnica Rima". Za njo so se bojevali že stari Grki, Karta-ginci in Rimljani. Nazadnje je ostala v rimskih rokah. Razni rimski konzuli itd., ki so skrbeli za svoj trebuh in žep, so komaj čakali, da so prišli na Sicilijo v službo, ker tam so gotovo obogateli. Zato pravi pesnik, da je bila ta dežela Rimu „hram žit". Sicilija je tudi v srednjem veku trpela pod raznimi boji, — vendar je bila še vedno bogata žita, tako, da je ob času lakote leta 1312. poslala žito celo na Kranjsko in tu »krotila glad". To je za nas tem bolj zanimivo, ker čitamo te dni, da je v Italiji veliko pomanjkanje žita in da bi torej Sicilija dandanes nam nič ne mogla pomagati. Tako se časi izpreminjajo. Lačno leto 1817. Ob času turških navalov je bilo v Kranjski deželi pač večkrat pomanjkanje, kajti Turek je prišel in uničil vse: deloma je požgal, deloma odnesel s seboj. Vendar o kaki posebni lakoti iz te dobe — ne vem — mogoče nam bodo drugi učeni zgodovinarji poročali kaj o tem. — Splošno znano pa je bilo na Kranjskem lačno leto 1817. Pravil mi je o tem star mož. Rekel je: Mi smo lakoto pričakovali preje, ko so bili vojskini časi, ker Napoleon cela leta ni dal miru. Pa smo vse nekako srečno prebili. Res je šlo kmetom trdo — ampak stradali nismo. Tri leta po vojni pa je nastopilo lačno leto. To je bilo 1. 1817. O tem letu se ne more reči, da so ljudje malo pridelali pridelek je bil skoraj enak, kakor druga leta, ampak za-legel ni nič. Komaj so ljudje vstali od mize — že so bili zopet lačni. Bilo je kakor zakleto. Snedel si kos kruha in se ti je zdelo, da bi pojedel še tri take kose. Tako lakota ni nastala od tega, da ljudje niso imeli dovolj jesti, ampak od samega strahu, da bi ne bilo dovolj. Kogar si po- gledal v obraz, se ti je zdelo, da ti gleda v želodec in te sprašuje, če si sit. Tako e nastala neka splošna nenasitenost, ki e hujša od lakote. Kakor n. pr. se ti zdi, da te manj zebe, če veš, da je peč blizu, ali pa se ti zdi, da nisi lačen, ako imaš preveč jedi. Tu pa je bilo ravno narobe. Strah pred lakoto je delal ljudi lačne. Bili so vedno lačni in snedli bi bili vse, kar so videli. Nekje so iznašli, da je tudi skorja dreves dobra za jed — v nekaj dneh je bil ves gozd oluščen in drevesa so stala gola brez skorje. Grozen je obup, ki nastane vsled lakote. Kdor je imel še kaj žita ali moke, ali druge hrane, jo je skril, ka- mor jo je mogel. Ne rečem, da ljudje niso bili dobrega srca — ampak bali so se gladnih. Počasi so vozniki napeljali zopet blaga in so se ljudje pomirili." Tako mi je pravil ta mož. Prvi podmorski čolni. Pri nas je v splošnem prevladovalo mnenje, da so podmorski čolni novejša iznajdba, na katero se je prišlo šele tedaj, ko je stala tehnika in veda že na prav visoki stopinji razvoja. In vendar je to mnenje napačno, zakaj že pred tristo leti so bili podmorski čolni, ki so res plavali pod morjem. Že leta 1644. je pisal francoski menih Marinus Mersenne v nekem svojem delu o »ladjah, ki plavajo pod morjem". V tem spisu pravi omenjeni menih, da so napravili prvi podmorski čoln na Angleškem in da je bil ta izum filozofa in matematika Kornelija Drebbla, ki je živel v začetku sedemnajstega stoletja na dvoru cesarja Ferdinanda II. in ki je umrl leta 1634. v Londonu. Ta prvi podmorski čoln, o katerem pa nimamo nikakih podrobnejših opisov, je vodilo veslo, ki je bilo pritrjeno na ladjinih stranicah. Ladja sama je imela okna, skozi katera so opazovali okolico, in je bila preskrbljena s svedri, ki so sovražno ladjo na-vrtali, da se je potopila. Iz tega je razvidno, da ni napravil izumitelj ladje samo za skrivanje v morju, ampak da jo je napravil tudi zato, da se uporabi pri pomorski vojni. Torej ne smemo misliti, da je Drebblova iznajdba kak potapljalni zvon, katerega izum sega že v leto 1600, ampak da je iznajdba, ki jo po vsej pravici lahko imenujemo podmorski čoln. Kako pa so v tem podmorskem čolnu izmenjavali zrak? Po Mersen-novem opisovanju zvemo, da je imela ladja gumijeve cevi, ki so segle do morske gladine, kjer so bile pritrjene na lahka, plavajoča telesa. Tale priprava je bila kaj nevarna, vendar si je Drebbel upal voziti se ž njo dve milji pod vodo in sicer v Temzi od Westminstra do Greenwicha. Znani fizik Huygens, čegar oče se je udeležil te Drebblove vožnje, piše 1. 1691. v nekem svojem pismu Papinu, ki se je isti čas tudi pečal z napravo podmorskega čolna, da Drebblov čoln ni imel po pripovedovanju njegovega očeta one, že prej Most čez Dunajec v zah. Galiciji, ki so ga Rusi že dvakrat razruSili, a so ga naši pijonirji zopet popravili. stran 2. TEDENSKE SLIKE. 19. štev. Dr. Vojeslav Mole, pesnik, v ruskem ujetništvu v Sibiriji in njegov brat prof. dr. Rudolf Mole (sedeči), odlikovan z redom .Signum laudis'. omenjene cevi za izmenjavo zraica. Huygens pravi, da je imel Drebbel »neko drugo pripravo za izmenjavo zraka". Kakšna je bila ta .priprava", pa Huygens namenoma zamolči. Drebblovo vožnjo dveh milj pod vodo potrjuje tudi Huygens; ne moremo dvomiti, da je imel Drebbel resničen in do gotove mere uporaben podmorski čoln. Tudi v delu Norimberžana Harstorfferja, ki je izšlo leta 1651., se omenja Drebblov podmorski čoln; manjka pa podrobnega opisa o njem. Papinov podmorski čoln je izdelal njegov izumitelj leta 1692. v Casslu po naročilu deželnega grofa hesenskega. Ta čoln je bil štirioglat zaboj iz kositra in je imel poltretji kubičen meter prostora za zrak. S pomočjo usnjate cevi in zračne sesalke se je izmenjaval zrak. To dejstvo priča, da se je morala Papinova iznajdba uporabiti le tačas, kadar je bil čoln blizu obrežja in kadar ga je spremljal še kak drug, navaden čoln. Poleg votline, kamor se je stopilo, je imel čoln še dvoje manjših, s pokrovom zapitih delov; ta dva sta se odprla pod vodo, da se je lahko porinilo skozi nju veslo, ali pa da se je z roko položilo raz-streljivo na sovražne ladje. Torej je tudi Papin izdelal svoj čoln tako, da bi se ga lahko rabilo v pomorskih bitkah. Kadar je bil pritisk zraka velik, se je pomaknilo veslo ali pa rok^i skozi omenjeni odprtini in ta zračni pritisk je bil tako močan, da ni mogla voda prodreti v čoln. Ko so hoteli čoln poskusiti, se je zlomil podstavek, po katerem so ga hoteli spustiti v vodo in čoln je izginil v valovih. To je bila za Papina velika nesreča, zakaj njegovi nasprotniki so ga začeli sedaj zaničevati in se mu posmehovati. Izumitelj bi bil kmalu padel v nemilost pri deželnem grofu. Končno pa se mu je vseeno posrečilo, da je pridobil kneza za to, da mu je dovolil sredstva za izdelavanje novega čolna. Poskusi s terti drugim čolnom so se vsi obnesli in sicer prav dobro. S tem pa se je tudi končalo Papinovo delo glede pod-morskjh čolnov. Šele sto let pozneje slišimo zopet o podmorskem čolnu, ki ga je izumil Ameri- kanec Fulton, ustanovitelj parobrodne vožnje. Ta je izdelal čoln na Francoskem in ga je ponudil konzulu Bonaparteju za njegovo vojno proti Angležem. Ladja je bila lesena, polsedmi meter dolga in nekaj Čez dva metra široka. Čoln je plaval pod vodo s pomočjo vijaka, ki so ga vrtili oni, ki so sedeli v čolnu. Za vožnjo po vodni gladini je imel čoln krmilo in jadra, ki so se lahko razprostrla. Da se je čoln lahko potopil in se zopet dvignil, je bilo treba regulirati vodo, ki je lahko vdrla v čoln in ki so jo lahko zopet izpustili. Morsko gladino so lahko pod vodo opazovali trije mornarji skozi okno, ki je ^ležalo natanko v višini morske površine. Čoln je bil lahko pod vodo tri do šest ur. Ker se pa francoska mornarica ni nič kaj skrbno ozira'a na to iznajdbo in ji ni posvetila nikakega posebnega zaupanja, je Fulton najprej razstrelil v Havru veliko pod vodo zasidrano tono. Ko ga je admiraliteta nato pozvala, naj nadaljuje svoje poskuse v Brestu, se je peljal smeli izumitelj brer pomoči in brez vsakega spremljevalnega čolna v svojem novem podmorskem čolnu iz Havra v Brest. V Brestu je Fulton razstrelil neko angleško fregato, ki je ležala pred Brestom in jo je pognal v zrak. Tega pa mu francoske mornariške oblasti niso bile dovolile. Ker francoska vlada ni hotela v svojo škodo priznati Fultonove iznajdbe in je izumiteljeve ponudbe odločno in trdovratno odklanjala, čeprav je bil Fultonov podmorski čoln zelo uporaben, je šel izumitelj na Angleško, v nadi, da dobi pri tem, na morju vladujočem narodu priznanje za svojo iznajdbo in več razumevanja. Toda sreča mu ni bila mila, in Fulton je bil zopet ogoljufan v svoji nadi. Ravno zato, ker je bila Anglija gospodarica na morju in je poznala svojo moč, si je mislila, da ne potrebuje takih sredstev" za povečanje in ohranitev svoje moči. Zato je Fultunovo ponudbo odklonila, čeprav je izumitelj vpričo angleške admiralitete pognal v zrak neko malo ladijco. Fulton se je vrnil v svojo domovino Ameriko in je opustil vsako nadaljno misel o podmorskem čolnu. Srečne vožnje njegovega parnika Clermonta na Hudson leta 1807., ki so bile začetek parobrodne vožnje sploh, so mu prinesle uspehov, ki jih je zastonj iskal pod morsko gladino. Pogrešanec se je oglasil! V zadnji številki »T. S." smo prinesli sliko dolgo pogrešanega Spindlerja. Zdaj pa smo prejeli sledeči dopis: Slavno uredništvo! Uljudno Vam poročam, da se e Fran Spindler iz Sitarovec pri Mali Nedelji, ki se je pogrešal, dne 27. aprila oglasil z ruskega ujetništva. Pozdrav i Slavko Senčar. •j* Dr. Vinko Zupan. Dne 23. aprila je po večletnem bolehanju umrl dr. Vinko Zupan, praktikant C. kr. licejske knjižnice. Pokojnik je trpel že v di;aških letih na silni živčni bolezni; ko se je iznebil te, se ga je lotila jetika. Pre-bivši neko dobo v Egiptu, si je popravil zdravje vsaj za nekaj let. Toda jetika se mu je ponovila in ž njo tudi stara živčna bolezen, ki se je stopnjevala do omračenja uma. Vzlic svoji težki bolezni je bil delaven kot sotrudnik 'političnih dnevnikov, zlasti pa kot sotrudnik mesečnikov „Lj. Zvona" in »Slovana". Posebno se je zanimal za češko in francosko leposlovje. Poizkušal se je tudi kot gledališki kritik. Ostavil je vdovo in otroka. Dne 24. aprila je bil položen k večnemu pokoju pri Sv. Krištofu. Božidar Kristančič, Visokošolec Božidar Kristančič iz Viš-njevka na Goriškem je služil pri 87. peš-polku, 6. stot. kot enoletni prostovojlec. Šel je že v začetku vojne na severno bojišče, odko- Italijanski vojaki v novih^poljskili uniformah. t Dr. Vinko Zupan, umrl 23. aprila po večletnem bolehanju v Ljubljani. 19. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 3. der je zadnjič pisal svojim staršem 16. avgusta. Kaj se je pozneje godilo ž njim, nihče ne ve povedati. Vsa tozadevna poz-vedovanja so zaman. Pogrešani je študiral na ekspertni akademiji na Dunaju. Bil je . zelo mirnega značaja, pri vseh znancih priljubljen ter zvest narodnjak. Njegovim žalostnim staršem in sestram je nenadomestljiv. Ako bi slučajno kateri izmed njegovih tovarišev na bojnem polju kaj vedel o njem, naj to blagovoli sporočiti Ivanu Kristančiču v Višnjevk, p. Kojsko. Brata Moleta. Med bojevniki iz vrst našega Ijudsko-in srednješolskega učiteljstva jih je lepo število, ki so pokazali svojo neustrašenost pred sovražnikom. Med odlikovanci najdemo tudi v ljubljanskih narodnih društvih marljivo delujočega profesorja na dekliškem liceju g. poročnika dr. Rud. Moleta, ki je bil za hrabrost pred sovražnikom odlikovan s „Signum laudis" na traku hrabrostne svetinje. Službuje ves čas vojne kot po-bočnik stotnika Mija pl Philippoviča, poveljnika flotile na Visli. Njegov brat, dr. Vojeslav Mole, odlični slovenski leposlovni in umetniški pisatelj, se nahaja kot poročnik že dalj časa v ruskem ujetništvu. Leopold Šušteršlč. četovodja 17. pešpolka, doma v Žapužah pri Vižmarjih nad Ljubljano, je bil kot voditelj 2. voja svoje stotnije pri naskoku na rusko postajanko zadet od sovražne krogle. V hipu, ko se je obrnil k tovarišem s poveljem „Naprej!", ga je zadela krogla v hrbet in prišla skozi pljuča spredaj na prsih ven, k sreči 2 cm nad srcem. Zdaj leži hrabri Slovenec v bolnici na Vidmu na Dunaju. Srce mu je potisnilo na desno stran, a vrli vojak je rešen in izven nevarnosti. Z bolnice na Dunaju piše: „Ko sem padel, so mislili, da sem mrtev, a Slovenec ima železno telo, jekleno srce in kadar je potreba, mrzlo kri, ki ne izteče tako naglo. Srce mi je potisnilo sicer bolj na desno stran in je oslabljeno ali kot Kranjcu še dosti močno bije. — Če umrem, umrem slavne smrti za domovino, upam pa, da se še vrnem. — Med žvižganjem ' krogel, v vojnem smodnikovem dimu sem bil ranjen. Ura-klici vzbudijo navdušenje. Kratka molitev, misel na starše, ki so doma in naprej k naskoku. Ko padajo ranjenci, stopi namesto navdušenja hladnokrvnost celo neob-čutnost za nevarnost. Pravo razburjenje pride šele, ko je boj končan in ko moramo na lastne oči gledati strahotne učinke boja. Opisati jih ne morem, pozneje, ko pridem domov, se bo d^alo ustno povedati." Leopold Šušteršič je za hrabrost odlikovan s hrabrostno svetinjo. — Ranjen je sedaj že drugič. Lani decembra je bil ranjen in ujet v Galiciji, a se mu je posrečilo uteči iz ruskega ujetništva. Ivan Butkovič, C kr. štabni narednik 17. pešpolka, doma iz|Novegore pri Krškem, je bil za izredne zasluge na bojnem polju odlikovan dne 18. nov. 1914 s srebrno kolajno I- razreda. V boju pri Jedlovi v noči od 17. do 18. decembra 1914 so bili Rusi v veliki pre- moči in so se polastili nekaj strojnih pušk. Samo veliki hrabrosti in junaštvu štabnega narednika Ivana Butkoviča se je zahvaliti, da se je posrečilo našim zopet iztrgati orožje iz rok Rusov. Vzpodbujal je moštvo s krepkimi besedami k napadu in se sam v prvi vrsti boril kar najuspešneje in tako pripomogel, da so bili Rusi popolnoma poraženi. Zato ga je odlikovalo vojaško po-veljništvo in nagradilo to izredno hrabrost še z zlato kolajno. Naše slike. Z Unca pri Rakeku na Notranjskem je padlo pet fantov oz. mož za domovino na bojišču. Priobčujemo slike taistih. Trije so bili prav dobri prijatelji ter so se daH v avgustu lani pred odhodom na bojišče v Trstu skupno slikati. 1. je Matija Bajt, po domače Malnarčkov, je bil oženjen in zapušča ženo in 2 otroka.. 2. je Ivan Gabrenja, p. d. Šurčk, zapušča ženo in 3 otroke. 3. je Ivan Bajt, p. d. Strgajev, še ni bil oženjen. Posebej še priobčujemo 2 sliki padlih fantov. 4. je Josip Mlinar, p. d. Krovcev. 5. pa Franc Milavec iz Slivic. Vsi so bili obče priljubljeni in vsega spoštovanja vredni. Ivan Gabrenja je padel na južnem bojišču ostali štirje pa v Galiciji. Slava njihovemu spominu. Bratje SvarcI. V vojaški opravi je Martin Švarc. Udeležil se je prvih bojev v Galiciji in bitke pri Grodeku, 8. septembra je bil ranjen v roko, zdravil se je v bolnišnici v Mariboru, od 23. jan. 1.1, je zopet na bojišču v Karpatih. V civilni obleki Janez Švarc, tudi vojak, umrl v bolnišnici na Ogrskem meseca oktobra m. 1. Najmlajši brat Peter Švarc služi pri c in kr. peš-polku št. 87., se je hrabro bojeval ter se v strelskih jarkih prehladih Zdaj se zdravi v bolnišnici v Radgoni. Doma so v Sovjaku pri sv. Jurju ob Ščavnici pri Ljutomeru. Janez Golnar iz Sovjaka pri sv. Jurju ob Ščavnici pri Ljutomeru se je prehladil v Galiciji in se zdravi v bolnišnici v Radgoni. Tomaž Glonar iz Sovjaka pri sv. Jurju ob Ščavnici, ga pogrešajo že dalj časa s severnega bojišča. Ker ni o njem nobenega poročila, sumijo, da je ujet v Rusiji. Martin Babosek, rojen 1. 1891., je služil pri C. in kr. poljskem lovskem bataljonu št. 20 'in je tudi odrinil na bojno polje. Dne 26. oktobra je dospel v Karpate in bil 21. dec. m. 1. pri Jaslu ranjen v levo roko. Ker je bila rana težka, je Babosek še danes v bolnišnici na Dunaju. Ljubezen med našimi bojevnikL Poročnik pl. S. in infanterijst Fran Slatinšek iz Radmirja sta na bojnem polju v Galiciji postala zelo dobra prijatelja. Slatinšek je namreč pri nekem naskoku rešil poročniku življenje. Ko je potekel dopust, se je častnik zopet vrnil s Fr. Slatinškom na bojno polje- Z Unca: 1. Matija Bait, 2. Ivan Gabrenja in 3. Ivan Bajt. (Glej članek: Naše slike)- Z Unca; 4. Josip Mlinar in 5. Franc Milavec. Peter Švarc, Martin Babosek. Brata Svarc : (v vojaški obleki) Martin in (v civilni obleki) Janez. (Glej članek: Naše slike.) stran 4. TEDENSKE SLIKE. 19. štev. G. W. Appleton: 18. nadaljevanje. Žrtev zarote. Roman. »Stvar postaja zares resna," je odgovoril, ko je prečital listek. „To kaže vso zadevo od popolnoma drugačne strani. Sedaj se bodo pač varovali, da bi še enkrat zahtevali onih desettisoč funtov. Potrebovali so nekaj kapitala za tekoče stroške. Ti ljudje nameravajo še vse kaj drugega. Posebno ta lepi parček treba takoj spraviti v zapor, sicer utegne napraviti v svetu še mnogo zla. Za sedaj ju lahko primemo, ker sta hotela v svojo korist pretvarjati obstoječa dejstva in sta se nameravala polastiti tujega denarja." Izpolnil je neko listino, ki sem jo moral podpisati; potem je pozvonil. Takoj je vstopil neki uradnik. „Ali je stražmojster Dixon tukaj?" je vprašal Beale- „Da, gospod nadzornik." »Povejte mu, naj hiti takoj na Bow-Street, kjer naj si da napraviti zaporni ukaz in potem naj ta dva človeka čim najhitreje spravi v ječo. Jaz sam se oglasim tekom pol ure z ovaditeljem pri sodišču." Uradnik je pozdravil in se je odstranil. „Upajmo, da medtem tička še ne bosta odletela," je rekel nadzornik. Ker je bilo, kakor sem že omenil, | vreme jako lepo, smo šli peš proti sodišču. ' Popoti sem pravil nadzorniku tudi o čudnem doživljaju, ki si ga z Mortimerjem dotlej nikakor nisva mogla razjasniti, namreč, kako se je pripeljala mimo naju v kočiji Marcela, od katere sva pozneje zvedela, da je bila istočasno v prodajalni nedaleč od \ mojega stanovanja. Sedaj seveda nama je bilo vse docela jasno: ženska, ki sva jo videla takrat v kočiji in pa skrivnostna dama v kožuhu, ki jo je davi kondukter cestne železnice tako natančno popisal — to sta bili ena in ista oseba — laži-Marcela. „Vidiš, Mortimer," sem dejal svojemu prijatelju, „bila je vendarle optična prevara. Ženščina je Marcelo resnično in v vsakem ; oziru dobro posnemala, sicer pa je igrala svojo ulogo prav slabo." »Ne recite tega kar tako, gospod doktor," je pripomnil nadzornik. »V past, ki so jo vama nastavili danes popoldne, bi se bila prav gotovo ujela, če bi — iz prav posebnih vzrokov — ne spoznali svoje Marcele celo z zavezanimi očmi. S tem zločinska družba ni računala, in zaradi tega se je stvar ponesrečila. Ampak sedaj bodo že bolj pozorni, boste videli — to bo boj na nož. Toda morda jim prečrtamo še danes račun. To bomo kmalu zvedeli." Bili smo že v Bovv^-Street pred sodiščem. Vstopili smo in zvedeli, da se je Dixon že odpravil z zapornim poveljem v hotel „Cecir po barona Eissena in nje- , govo ljubeznivo spremljevalko. Minilo je že kake četrt ure, odkar je odšel, in pričakovali so, da se v najkrajšem času vrne z jetnikoma. Mortimerja in mene so vedli v neko predsobo, kjer sva se mogla nekoliko odpočili. Približno čez pol ure se je vrnil nadzornik Biale z nekam čudno kislim obrazom: „Ptička sta jo, žal, že popihala. Nihče ni videl, kdaj sta odšla. Svojega računa nista poravnala in njuna soba je bila zaklenjena, da so morali dobiti šele glavni ključ preden so mogli odpreti. Pustila sta v sobi dva kovčega, — znaj Bog, kaj je notri — ravnatelj meni, da se še vrneta — pa se presneto moti, teh ne bo več nazaj. Vse- eno pa damo hotel policijsko zastražiti, in tudi privatni detektiv mora strogo paziti. Razun tega treba še vse kolodvore ostro nadzirati. Saj daleč še ne moreta biti, ampak to malo moti ljudi te vrste, kajti pomagati si znajo iz vsake zagate, ker so nad vse predrzni." »Ali kaj se je zgodilo z dekletom, z Marcelino spremljevalko?" sem vprašal. »Ali nje tudi ni več v hotelu?" »Mislim, da ne, ker v sobah ni bilo prav nikogar." Po vsem tem nam ni preostajalo drugega, kakor lepo potrpežljivo čakati, kako se bodo razvile stvari. Gospod Beale mi je obljubil, da bode policija v okolici Hamp-steader Heide najstrožje pazila ter zasledovala vsak le količkaj sumljiv pojav. »Če hočete, gospod doktor, na svojo pest kaj podvzeti, da pridemo zločinskim početjem te bande čim hitreje na sled, vam seveda ne bomo nasprotovali, nasprotno vas hočemo podpirati, kjer in kolikor bo mogoče." S temi besedami se je nadzornik poslovil. „Prosil bi te, Mortimer, da greš z menoj v Richmond. Helena je bila davi, ko sem odhajal, tako potrta.^ Ono grdo pismo jo je strašno razburilo. Že po včerajšnjem tvojem listu je postala silno nervozna; po i sprejemu današnjih vesti pa je dosegla njena razburjenost višek. Dotlej ni niti za hip dvomila nad Marcelino odkritosrčnostjo. I Davi pa je bila vsa iz sebe. Pa jej res ni- j sem mogel zameriti. Neprestana vznemir- ; jenja poslednjih dni so bila prehuda za njene živce. Ti pojdeš torej z menoj?" Poklical je bil že izvoščka. »Kar hitro notri, Ted! Razume se, da grem s teboj. Ubogo dekle morava na kak način razvedriti. Kaj praviš, ali bi ne bilo j bolje, da bi šla k morju, dokler ne bo ta I zadeva pojasnjena in rešena?" I »Ali tega ne bo hotela storiti na noben način. Bodi raje ti kolikor mogoče dosti pri njej in reci jej, da nas Marcela ni varala, potem bo kmalu zopet taka, ka-koršna je bila in pojde z nama skozi drn in strn. Razun tega je božič pred durmi. Za nas, dragi moj, mislim, da ne bodo prazniki nič kaj veseli." „Kdo ve? Morda se do takrat še vse zabrne in bo Marcela že zopet v našem malem krogu; kaj bi storil, če bi se to zgodilo prijatelj?" »Na kolena bi se zgrudil in zahvalil Boga," sem odgovoril ginjen. (Dalje prihodnjič.) Ljubezen med našimi bojevniki: Poročnik pl. S in njegov sluga Slatinšek, ki mu je rešil življenje. (Glej članek: Naše slike.) Vojaške pekarne v Ljubljani na prostem. Radi tehničnih ovir obsega ta steviiica samo 8 strani. Ivan Glonar. Božidar Kristančič. Ivan Butkovič. Leopold Šušteršič. 19. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 5. i 9* Minoli teden. ' Dne 2. maja so začele avstro-ogrske in nemške čete pod poveljstvom nemškega generala Mackensena v zahodnji Galiciji z veliko ofenzivo in so vrgle rusko fronto nazaj proti WisIoki. Rusi so se umaknili od izliva Dunajca v Vislo do prelaza Konječne ob Tatri; izgubili so nad 70.000 mož ujetih in vsaj toliko pobitih in ranjenih. Vrhu tega so izgubili več sto topov, strojnih pušk i. dr. Av-strijsko-nemška ofenziva naglo napreduje, Rusi so že izgubili Tarnov ter so se umaknil tudi na črti Zboro-Stropko-Lupkov v Karpatih, tako da je prelaz Dukla zopet naš. Ta zmaga je sijajna in morda za Ruse usodna, če ne dobe dovolj novih čet. Toda Rusi so doživeli hud poraz tudi na črti Dvinsko-Mitava-Riga v Kurlandiji, kjer so jih Nemci presenetili in vrgli daleč nazaj. Pri Vpernu so bili Angleži in Francozi hudo poraženi ter napredujejo Nemci na več točkah. Diinkirchen so nemški topovi malo ne razrušili, dasi so streljali nanj iz daljave 38 kilometrov. V Dardanelah so se fran- coske in angleške čete izkrcale le na dveh točkah, a se ne morejo vzdržati. Tako se je začel mesec maj na vseh bojiščih z velikimi uspehi in napredovanji Avstro-Ogrske, Nemčije in Turčije. Zato vlada največje veselje in upanje, da je končna zmaga že blizu. Gospodinjstvo. Vojno praženje iz koruzne moke. Raz-tepi v pol litra mleka dve jajci, prideni 30 dkg koruzne moke, soli, soka olupke pol limone, žlico sladkorja, 3 dkg rozin in naposled kavno žličico Oetkerjevega praška. Raztopi v kozi masti, vlij vanjo pripravljeno testo in speci praženje v pečici. Končno ga razdrobi, če treba ga še nekoliko za-rumeni ter posipaj s sladkorjem. Praženje iz koruznega zdroba. Zmešaj četrt litra koruznega zdroba z enim litrom vode in pasti to stati 3—5 ur. Potem zavri v kozi četrt litra mleka, polno žlico sladkorja, malo soli in 10 dkg surovega masla ali .ceresa". V tej tekočini zakuhaj namočeni zdrob, vse naj vre tako dolgo, da se tekočina popolnoma ne pokuha. Potem postavi kozo v pečico in pusti, da se praženje dodobra izpari in zarumeni. Kako zmanjšamo porabo mleka? Po nekaterih krajih se je mleko silno podražilo, zato treba misUti na to, kako bi ga nadomestili. Ome-lete se dajo baje narediti namesto z mlekom s sifonom. Uporabljamo jajca, moko in namesto mleka sifon. Takisto je možno narediti tudi praženje (šmarn). — Riž, zdrob, močnik, kašo, rezance ku-hajmo na vodi; ko so na pol kuhani, odcedimo vodo in prilijmo mleka. Okus je isti, prihranimo pa mnogo mleka. Koruzni zdrob, kuhan na mleku, je jako dober, posebno če ga posipljemo s sladkorjem in cimetom. Poparimo ga najprej s kropom, zdrob izgubi neprijetni okus in potrebuje manj mleka. Seveda treba krop odcediti. Krompirjev zdrob. Skuhaj krompir v oblicah in ga potem olupi. Naslednjega dne ga zmelji v mlinu kakor orehe in mandlje, razmetaj ga po papirju ter ga v gorki pečici posuši. Ko postane popolnoma trd, ga zmelji v mlinu, s katerim melješ meso, čim drobnejši je tem bolje. Ta zdrob v mnogih slučajih nadomešča pšenično moko ter je jako izdaten. Primešaš ga lahko namesto moke cmokom, dalje sesekljanemu mesu, iz katerega narediš zrezke ali polpete, pa tudi testu za rezance, pudinge in dr. Vojni kruh. Zgneti v testo pol kg pše-nične moke, pol kg koruzne moke, maio več kot pol litra mleka, 14 dkg sladkorja, 6 dkg surovega masla, 2 deki drožja, 3 jajca in potrebne soli. To testo napravi zvečer; naslednjega jutra primešaj 36 dkg kuhanega pretlačenega krompirja, zgneti testo in speci kruh, ko je dovolj shajan. Ta kruh nadomešča mlečni pšenični kruh. NaroČite »Tedenske Slike"! Raznoterosti. Pogreša se od 16. septembra leta 1914. Franc Porentaj korporal 10. stotn. 17. pešpolka, vojna pošta 32. Kdor kaj ve o njem, se prosi, naj sporoči proti odškodnini na naslov: Ana Skriba, Podnart Gorenjsko. — Prihodnjič priobčimo sliko pogrešanega. Steckenpferd-lilijinomlečno milo prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. Po 1 K povsod. Pri podjetju Tolstovrške slatine je novi Silva vrelec, ki vsakemu ugaja in lahko konkurira z vzemi drugimi vrelci. Ker je Silva slatina dobra pijača in edina domača kisla voda se vsem prav topio priporoča in opozarjamo na inserat. Darila za god, birmo, božič, novo leto in druge prilike in sicer darila v zlatu, srebru, ni-kelnu itd. ima v veliki izberi H. Suttner v Ljubljani št. 5. Oglejte si zalogo ali pišite po cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto. Kolarske pomočnike; kovače, pleskarje za vozove in vajence sprejme za stalno proti dobremu plačilu delavnica voz Rath, Graz, Calvariengurtel 1. Potniki za Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorsko itd. proti proviziji se sprejmejo pri podjetju Tolstovrške slatine za novi Silva vrelec pošta Guštajn, Koroško. Hemoroidi (zlata žila) podaljšek debelega črevesa in njegovo obolenje. -Trajni hitra ozdravitev z dr. Litfelisa hemoroidnim čepom. Cena 3 K 80 h brez nadaljnih stroškov. — Nobenih carinskih neprilik. - Grof S. piše „Vaši čepki so mojo trdovratno bolezen v debelem črevesu presenetljivo hitro ozdravili'*. Po povzetju pošilja samo M. WoJacek Mfinchen Paul Heysestrasse 5. Posestvo l,f^ no in lepo uspevajočo obrtjo, ki se da lahko v najem, se ceno in pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Zamenja se tudi za malo hišo. 51S Pisma na upravo tega lista pod .55.000 K'. Vsa Avstrija pozna jagerndorf kot eno največjih mest s tvor-nicami sukna v monarhiji. Dobava blaga (sukna) za moške in ženske obleke, kakor tudi šlezlj-skega platna naravnost od tvomice je za vsakogar velika prihranitev. Zahtevajte torej, da se Vam dopošljejo brezplačno vzorci blaga, da se prepričate o zelo nizkih cenah in o izvrstni kakovosti blaga. Posebno ostanke prodajam po izredno nizkih cenah. Razpošlljalnica - FRAN ŠMID -Jagerndorf 38, Avstrijska Slezija. 500 Odlikovan na razstavi v Radovljici leta 1914 s častno diplomo in svetinjo I. vrste. BRINJEVEC najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Cene zmerne. Za pristnost jamčim. Redka prilika! Neobhodno potreben jevvsaki družini stroj za rezanje las, s katerim se lahko reže 3, 7, 10 mm dolgo; lepo ponikljan za K 4, finejši K 4-80, najfinejši K 7-80. - Prvovrstni aparati za briti: 5406 K 1-40, št. — 5410 K 2-80, št. 5411 K 4-20, št. 5413 K 549, št. 5414 K 8, št. 5415 K 12. Radi velike zaloge se dobi ceneje. Samo v prvi gorenjski razpošiljalnici Ivan Savnik Kranj št. 175 (Gorenjsko). == Različne trpežne, moderne moške in ženske če vi j e. Pišite takoj po najnovejše vzorec za moške in ženske obleke ter bogato ilustrovani cenik zastonj. »SLAVIJA« VZRJEMDC ZnVnROV. BRNKR V PRRai. 451 REZERVNI FONDI K 65,000.000-—. Izplačane dohodnine in kapitalije K 129,965.304-25. .^iTidend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vsezkozi slov. narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših konbinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje. ZAVARUJE TUDI PROTI VLOMU. Vsa pojasnila daje: „Qeneralni zastop viajemne saTaroTBlna banke Slavije t Ijnbljaiii". Diinkirchen: Pogled s kanala ob morju na stare francoske utrdbe, ki so jih z bombami obmetavali nemški aeroplani. — Sedaj so Nemci prodrli že tako daleč, da so celo s topovi uspešno bombardirali trdnjavo Diinkirchen. stran 6. TEDENSKE SLIKE. 19. štev. ly. štev. TEDENSKE SLIKE. Stran 7. ¦ 1SANATORIUM • EMONaI ZA-NOTRANJE-IN-KIRLRGICNE -BOLEZKO. poROD^s^s^DCA. i/LtJUBLiJANA-komenskega-ulica^^ \y |/ SEF-ZDRWJK:praNARij-DR-FRDERGANC \1 Sprejmeta se za takojšnji nastop za Bosn. Krupo dva izurjena, zanesljiva KOVAČA Povpraša naj se pri tvrdki Samohrd & Lončarič, Ljubljana, Gledališka ul. 7. 609 JABOLCNIK iz Tolstega vrha po 26 vinarjev liter razpošilja po povzetju A. OSET, p. Guštajn, koroško. Sprejemajo se tudi sodi v polnitev na postajo Spodnji Dravograd. Zelo dobra zajamčena sadna pijača. Čuvajte se peg! Vaše obličje bo krasno, čisto in fino kakoi alabaster. Pike, pege, iz-paščaje, rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise in vsak neprijeten nedostatek odstrani zajamčeno v fi dneh >Vladicoa balsamin«. Steklenica K 2-10. Rationell bals. milo K 1-20. Učinek je opaziti že po enkratni rabi. Neprijetne dlaeice z obličja in rok odstrani trajno in brez bolesti v 3 minutah edini zajamčeno neškodljivi -Satt-jgmo«. Stekl. K 2-50. Bujno polnost krasno oprsje doseže vsaka slabotna da»«a v treh tednih. Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in priznalni dopisi zdravnikov m dam so na razpolago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 steklenice univerzalnega sredstva Et-Amille z navodilom 5 K. K temu posebni kremni izvleček »Vladicco«. K 2'—. Nikako izpadanje las, nikake luskine! Poarine lasna masi oživlja in krepi lasne korenine tako, da se Išsje in brki krepijo in dobivajo krasno rast. Uspeh zajamčen. Lonček 4K, manjši 2K, Prodaja in pošilja edino ord. kosmetični laboratorij l.Havelka, Praga-Vr80vicešt.752. Tisoč in tisoč priznanj in zahval. (Pozor na razna iz tujine priporočena slaba in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov se jamči. Največja izbira namiznih garnitur. Najboljše švicarske vezenine. A. ŠARC last. Jadviga Sare LJUBLJANA Selenburgova ui. 5. Perilo za dame in gospode po meri. Najboljše platno v vseh širjavah Modistka MINKA HORVAT Ljubljana, Stari trg 21 pi iporoCa cenj. damam svojo zelo povečano zalogo damskih slamnikov In otroških iepic. Popravila najfineje In najceneje. 503 § Mazilo za lase varstv. znamka Netopir rapravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski nI. 200 ali pa v trafiki pri cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepši lasje. Stekl. po 2 in 3 K. Pošilja se tndi po pošti, libomo sredstvo za rast las. Za gotovost se iamčl. Zadostuje steklenica. Spričevala na razpolago. 453 PRIPOROČA SE UMETNA KNJIGOVEZNICA IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA. in razno blago pošilja po najnižjih cenah Jugoslovanska razpošiljalna R. STERMECKI v CELJU, št. 341 Štajersko. Zahtevajte zastonj cenik s slikami čez tisoče stvari. Pri naročilih iz Amerike, Nemčije In Balkana treba denar naprej poslati. OVČJO VOLNO vsake vrste, oprano in neoprano kupim po najvišji ceni! Prevzamem vsako množino proti gotovini. — Voznino po železnici ali pošti plačam sam. J. GRO^EkNIK LJUBLJANA. Mestni trg. 22. KMETSKA POSOJILNICA B. z. z N. Z. Obrestuje hranilne vloge po Hranilnih vlog: dvajset milijonov. Popolnoma varno 4 O 4 LJUBLJANSKE OKOLICE O v LJUBLJANI, ^== brez vsakršnega odbitka naložen denar. Rezervni zaklad: nad osemstotisoč. DRROOTIN HRIBAR s TISKRRMR IM Kn]IQOVEZniCR LjaBLJRMR, DUMR^SKR C 9. Izvršuje vsakoršna v njeno stroko spadajoča naroČila ukusno in po najzmernejših cenah; nadalje priporoča svojo zalogo vseh s 1. avgustom 1914 pri sodiščih vpeljanih obrazcev za civilno-pravno postopanje v slov. in nemškem jezikU; kakor tudi vse obrazce za obč. urade, cestne odbore, gg. odvetnike, c. kr. notarje itd. stran 8. TEDENSKE SLIKE. 19. štev. Velika svota denarja se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. Brezplačna pojasnila pošilja Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana. šivalni stroj najboljSi in nedosežen v trpež-nosti za rodbinsko in obrtno rabo. Šiva, veze (SiiUa), maši (l