Šolsko obzorje. Iz Stajerskega od av. Križa pri Slatini. Ker niislim, da bode marsikterega sndelalca na šolakem polji zanimivalo zvedeti kaj o učiteljski nkušnji v Gradecu, naj tukaj nektere čertice zapišem, kaj sem skozi en teden pri njej videl in slišal. Dospevši 16. aprila v glavno inesto, sem se željuo oziral po znancih, posebno po Slovencih. Hodivsi nekaj časa sini ter tje mi pridejo nasproti moji Ijubljeni tovarši. Protislranskih vprašanj nani ni manjkalo. Cudili smo se o velikem številu kandidatov, klcrih ae je oglasilo 72, in sicer 4 za meščanske, drngi za splošne Ijadske šole. Sloveucev nas je bilo 9, 2 za mešeanske 7 za ljadske šole. 17. aprila ob 8. uri ae snideino v učiteljskem izobraže vali.šeu; polna soba nas je bila. Razna lica so bila tii od vseh mej Stirske. Nisnio mogli vsi skupaj delati, torej so nas razdelili v dva dela, in dobili smo nalogo iz nemščine. Vprašanja za kandidate meščanskih šol si nisem zapisal, pa toliko vem, da no bila prav težka. Vprašanja pismcnih nalog za kandidate ljudskih šol hočem nemško napisati, kakor smo jib dobili, da kaj na izvirnosti ne zgube, namreč: Krieg und Frieden in ihren \Virkungeii und Folgen, verglichen mit Gevvitter und heiterem VVetter". Popoldan: 1) 9 Ctr. 60 Pf. einer Waare kosten auf 5 Monafe Zeit pr. Ct. 56 fl. 70 kr.; bei barer Bezablung pro anno 8 % Einlass geatattet, wie viel hat nian fiir die ganze Ware bar zti bezahlen ? 2) Jemaud lieh 50 fl. durch 20 Tage und 60 fl. diirch 30 Tage aus und er verlangt 2 fl. Interessen; zu vvie viel Proc. hat er sein Geld angelegt? 3) Welches Gevvicht hat ein gerader Kegel aus Gnsseisen, dessen Seitenkante 10" und dessen Durchm. 12" betriigt? Das spez. Gevv. des Gusseisens betragt 7'2 und I K' Wasser 565 Pfd.? 4) In einem gleichschenkligen Dreiecke hat die Grnndlinie 10" und ein Schenkel 16"; wie gross ist desseii Fliiche? V torek 18. apr. zjutraj: 1) VVarnin muss man an die Volksschullebrer jezt grossere Anforderungen stellen? 2) Es ist die vollkommene Vervvandlung der Insekten darzustellen. Popoldan: Risanje raznoterih podob. Slovenci smo se tudi za slovenščino oglasili in smo dobili v sredo zjutraj spis: ,,Lepota v naravi". Delali sino vsaki dan od 8. — 12. in od 2. — do 6. ure. 19. apr. popoldau se je začelo ustmeno spraševanje za kandidate mcščanskih šol, 20. apr. pa za kandidale Ijudskih šol. Razdeljeni smo bili v skupke po 6. Ustmeno spraševanje je trajalo do 9. maja. Kandidatje, kleri ,so bili od bli/.ave žele/.nice ali Gradeca, so šli po pismenem delu domti, oddaljeni so pa prišli pervi na veisto. ITstineno spiaševanje je bilo pri vsakem skupku naj prej iz veroznanstva, drugi popoldan od 3 — 8 tudi do 9 iz drugih naukov; v jutro potein pa praktične vaje v šoli 2. in 4., ali 1. in 3. šolskega leta, v telovadnici v telovaji a šolarji iu zadnjič igra na gosli, orgle in petje, za tiste, ki so se oglaflili. Pri ustmenem spraševanji je vsak dobil iz vsakega nauka tii vprašanja. Uk in odgojo je spraševal g. ravnatelj Adam, potem je bila delitev v sekcije. 3 kandidatje so ostali pri pervi eekciji, drugi trije so šli k drugi, ktere je^ravnatclj iz.- pitne komisije, g. dr. IVretschko, napovedal. Pri pervi sekciji je spraševal g. Spinner matematiko in geometrijo; g. dr. Ilvof nemško literaturo, zemIjepisje iu povestnico; g. IVretschko prirodopis in naravoslovje; g. Dominkuš iz Maribora pa slovenščino. Ustinene naloge so bile težje od pismenih, čeravno (udi take baže. Reaničen je pregovor: WZ učenimi ni dobro češenj zobati"! Gospodjc doktori so prašali, kakor da bi imcli pred seboj svetovne učenjake, kteri so vso učenost na vodi popili po zvoncu in vervi. Ali se je bilo mogoče v prejšnjih pripravništvah tako izobražiti? Ali mar kakor podučitelj, cerkvenikov iu orglarjev pomočuik s 30 gl.? So nekteri gospodje, kteri ljudsko solo z njenim življenjcin malo poznajo in le po svoji učenosli prašajo. Lepu, ja prav lepo je, če je učitelj vsakega nauka izverstno ziiiožen, ali rckel bi, da vnakega ne more popolno znati. Ce bo res la ali drugi tako učen, si bo raji drugi stan izvolil, da ae inu ne bo treba vsaki dan pečati z otroci in požirati šolski prah in vse to za 240 gl. plače. S tem pa nočem reči, da ueitelj ne sme več vedeti, kakor potrebuje za ljudsko šolo; je že prav, pa če struuo preveč napenjaš, ti poči iu potem nimas nič! Sploh se na §§. 29 in 30 spiaševanjske postuve od 15. nov. 1869. ni oziralo. Kaki račun in izid bode dalo skupno npraševanje, nain bo ob svojein času povedala ^Padagogiscbe Zeitschrift". Sedanja ojstrost mladim ueiteljem iie bo vccpila poguma, ampak obupno bodo učileljstvo obešali na kol in si drugod kruha iskali. Pntlcj še le bojo šole neposedene! Koliko jih bode letos v Mariboru zrelih, kteri bodo za spodnje Štirsko sposobni, bo vse premalo in še od teh bo mcuda kteri raji na Nemško prosil, in zakaj tudi ne, sej vsaki ve, kolrko (ežav in koliko truda iina učitelj, ko more podučevali v dveh jezikih, in za vse to se inu ne kaže kaj spoznanjal J- Z. Iz Idrije. (Okrajna šolska knjiinica^) Dovoli rai, dragi nTovarš", da našim učiteljem, zlasti pa vdeležnikom našc knjižnice o tej nekoliko eporočam. Logaška okiajna ačiteljska knjižnica s sedežem v ldriji se vkljub nevgodnim okoliščinam sedanjega časa lepo razvija. Pervo leto imela je le še 70 knjig; letos se jih je naninožilo na 111 knjig v blizo 200 zvezkih, kteri so po večini že vsi prav lepo iu (erdo zvezani. K temu številu knjig nam bo pripomogli dobrotniki. Č. g. K. Pleško, scdanji sodniški prislav v Kamniku , daroval je knjižnici 15 lepih knjig, in č. g. Ant. Kacin, duhoven v Ternovem pri . Ilir. Bistiici, pudelil je 18, po evojem rajnkem očetu, letos umerlem idrijskem učitelju v pokoju podedovanib knjig. Za te darove se jim podpiaani še enkrat javno zahvaljuje. Vdeležujejo se log. uč. knjižuice vsi učitelji tega okraja. Udje sicer plačujejo po 50 kr. na leto, ali poleg sklepa zadnjega okr. učit. zbora v Plauini bero te knjige in časnike (udi učitelji, kteii omenjenega doneska ne morejo odrajtovati. Zavoljo tega so pa drugi radodaruiši, zlali naš g. okrajni nadzornik, pa tudi kujižničar nima od nje kaj obresli. Hočem namreč reči, da inoraino učitelji sami od svoje pičle plače utergovati si, ako hočemo vzderževati kako koristrro napravo. Prosil sem bil sicer sl. deželni šolski Bvet v Ljubljani, da bi naši knjižnici iz nonnaliiega šolskega zaklada dovolil inalo dcnarno podporo, a odgovorilu se mi je, da sc letos v ta namen ne more ničesar dati. Upajmo torej za prihodnje leto! Prosili smo tudi za proBto poštnino pri ra/,pošiljanji knjig. Tadi naznanjamo, da iinamo že natisnjen kiijižiiični /.apisnik, kterega nmo že razposlali. Kdor ee ni prejel pravil, naj se zauje oglasi, tako tudi za knjige, kterih želi. Knjižniiar. Iz Ljllbljane. Naj važniše sporočilo iz c. k. deželuega šolskega sveta je to, da se je v seji 4. preteč. ra. izvolil odbor, ki bode pretehtoval in razpravljal vladini načert za pontavo o napravljanji in vzderževanji Ijudskih šol in pravna razmerja ljudskih učiteljev na Kranjskem. V ta odbor so bili izvoljeni: milostivi gospod prošt dr. Zl. Pogačar, gospod dr. Janez Bleivveis, gospod sveiovalec dež. viade Janez Hočevar in učitelj A. Praprotnik. Pervi del te važne postave — o napravijanji, vzderževanji in o obiskovanji Ijudskih šol — je bil po odborovem nasveta v seji 30. preteč. m. naj več sprejet tako, kakor ga je I. 1869. predrugačil šolnki odbor dež. odbora, in drugi del te postave — o pravnih razmerjih ljudskih učiteljev — je odbor dež. šolskega svela (adi že pripravil za piihodnjo (današnjo) eejo dež. šolskega sveta. Iz vsega (ega se vidi, da bode tudi na Kranjskem enkrat beeeda postala resnica in ačiteljem zagotovljalo eaj nekoliko bolje materijalno stanje, po kterem že dolgo zdihujejo. — Odbor uč. drnštva za Kranjsko je imel 16. preteč. m. sejo, ktere sta se vdeleževala tadi vnanja odbornika g. g. Fel. Stegnar in J. Lapajne. Med drugimi obravnavami se je tudi določilo, da bode enako drugim letom tudi letos jeseni konec mescca septembra v Ljubljani uč. društvo imelo občni zbor, ktcrega se bodo povoljno vdeleževali (udi neudje, tedaj vsi ljudski učitelji na Kranjskem. IVa dnevnem redu za zborbodo v pervej versti nasveti za nove učne načerte v naših ljudskih šolah. Potem pa bode razprava še v drugih naj več pedagogičnih stvareh, za ktere naj se pripravljajo posamni govorniki, kleri naj pa o pravem času — saj en mesec pred zborom — odboru uč. društva naznanjajo stvar in tudi kratek načert svojega govora. S tem zborom združevala bode ee tndi razstava ali izložba učnih pomočkov, in sicer taka, kjer se ne bode razkazovalo aarao knjižno terstvo, temuč naj več najboljši učilni pomočki, izdelki učencev i. t. d. Vsi krauj.ski učilelji se že .sedaj vljudno vabijo, da naj za to razstavo pripravljajo in nabirajo mnogoverstuega dobrega blaga ,,iz šole za šolo", ter naj ga naznanjajo in o pravem čaau — saj 14 dni pred zborom — pošiljajo odboru učit. driiHtva za Kianjsko, kteri ga bode oddajal odboru za razstavo uenih pomočkov na Kranjskem. Sklenilo se je, da naj se, kolikor toliko, izpolnuje nainera ucit. druatva za Kranjsko tudi po §. 3. društvenih pravil, ki pravi: ,,Društvo bode svoje družabnike spodbujalo, da p i s ni e n o odgovarjajo na zastavljena vprašanja, ter jih tako vnemalo za solsko slovstvo". V ta namen odbor uč. društva razpiše svojim družabnikom te-Ie vprašanja: 1) Pokakšnemučiluali po kakšni metodi ima začetni ali elementarni uk naj boljši 8peh? 3) Kako naj se ravna s tistimi otruci, ki v hoM za drugimi svojimi tovarši zaostajajo v znanostih? 3) Kako bo jezikov uk naj bolje atrinja h kazalnim nkom? Pismeni odgovori-o teh vpia.šanjih naj se pošiljajo do 1. sept. t. 1. odboru uč. društva za Kranjsko. Naj boljši odgovori se bodo razglasili v občuem zboru, — V ,,Slov. Narodu" od 16. preteč. m. smo brali dopis vr& Kranjskega", kteri je večini slov. učiteljev prav iz serca posnet. Glasf se takoIe: ,,Vsacega pravega, dnmoljubnega Slovenca je žalilo, da se je gorenski tabor prepovedal — le slovenskim, zlasti kraiijskim učiteijem pa to ni bilo toliko žal. In zakaj ne? V 3. točki taborovega programa ae je glasilo, da se bode razgovarjalo o brezvcrskib šolah. Nameravalo sc je torej grajali solstvo po sedanji naredbi. Vprašajmo, je li to piimerno za naše slovensko priprosto Ijudstvo, za našega nevednega kmeta? Naše kmečko Ijudslvo ni še tako umno, da bi razumelo razprave o biezverskem šolstvu. Xaši priprosti slovenski kmetje, ki govore taborske poslušajo, nimajo še dovolj prepričanja o šolski koristi, nimajo še veselja, Ijubezni do šole. Šola našini ljudem še nikoli prav vAeč iii bila, niti pod prejšnjim cerkveniin nadzorništvom, niti pod sedanjim deržavnim. In vendar se more Ijndstvo le po šolah omikati, vendar so Ijudake sole edino pravo sredstvo , da se Ijudstvu pomore k veči duševni omiki in k boljšetriu inaterijalncmu etanju. Pri nas in povsod kaže lorej, da se kmetu šola priporoča, da vsaj on rad pošilja svoja deca v šolo, da naj skrbi za nje, da se izobražujejo, da naj redno plačuje učitelja, dobrotnika svojih otrok. Ali se je inar na gorenskem taboru v tem smislu govoriti hotelo? Težko! Dozdeva se mi, da se je sedanje šolstvo tako pretresovati hotelo, kakor to store v šolskem oziru pristrauski listi ^Vaterland", MVolksbIa(t" in drugi. Hotelo se je menda reči: v današnjib šolah se mladina ne podučujc v sveti vcri in keršanskem nauku, se ne izreja v duhu kersanstva, se ne vodi k sveiitn opravilom v cerkev itd. Le posvetne reči o živalih, opicah itd. ae jim pripovedujejo. Tako pišejo omenjeni časniki. Prašam pa, ali ne more to obrniti na Hlovensko Ijudsko šolstvo na Kranjskem? Ali se poleg novih šolskili poslav pri nas tako godi? Kdor pozna razmere na Kranjskem, dobro ve, da se po vseh solah pri nas, kjer imajo še duhovni kaj Ijubezni do šole in mladine, pridno podučuje v sv. veri, kakor popred. Zdaj kakor popied hodijo učenci k sv. mašam. Čemu torej grajati kaj, kar ni graje vredno? Cemu gerditi šolo, mesto jo priporočati? To se pravi, škodo želeti! Tistim, ki so mislili zoper solstvo govoriti, svetujem, da bi rajše na to delali, da se kmali skliče kranjski de/.elni zbor, da se tedaj kmali izdela pnstava, po kteri bodo srenje primorane, šole zidati, otroke v šolo pošiljati, učitelja tako plačevati, da bode mogel posteno živeti, in srenji več koristiti. To je pri nas potrebno, pa ne iskuti brezverskih šol na Slovenskem, kjer jih ni. Brezverskc bodo le tedaj, ako ue bodo hoteli duhovni v šoli skerbeti za poduk v keišanskem nauku in za cerkvena, verska opravila". — Dosedanji c. k. deželni pervomeslnik v Ljiibljani, baron Konrad Evbesfeld, je imenovan za c. k. namestnika v Zgornji Avstriji, in na njegovo mesto v Ljubljani stopi dosedanji deželni glavar Karol pl. \Vurzbach. Kdo iz med teh dveh je storil in bode storil več za Ijudske šole na Kranjskem, učila nas bode skušnja. — V Mariboru je 36. preteč. m. umerl g. Anton Tomšič, vodnik in duša časopisu ,,Slov. Naroda". Bode nam v blagem spominu.