18. Storilki* V Trstu, v soboto 4. mare« MM. „EDINOST" tahaja d Takrat na teden, ▼»»ko srede ti lobets »h 8 uri zjutraj. „Edinost" stane: u ti« leto gl. —; laven Ara*. 9.— (I. sa polu lete „ 3.— : . „ 4.50 . ■■ četrt lete , 1.50; , , 2.25 2 „Noviiarjan* vred: ■e vse L to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 , «etrt „ „ 1.75 Poiiamičiie Številke se dobivajo v pro-dajalnioab tobaka ▼ Tritu po a nov., v Sorloi in v Ajdovščini po m nov. — „Novičar" pa po 2 nor. Oglati in osnaalla ee račune po 8 nov vra.ica t petitu ; za naslov« ■ debelimi črkami ae plačuje prostor, kolikor bi (a obaeglo navadnih vratie. Poalana, javne lahvala, eamrtnlee lftd. •e račune p« pogodbi. Vsi dopisi h« pošiljajo uredništvu Piasia Canerma it. 2. Tenk* pisao mora biti frankov ar. o ker nefraakovana ae ne sprejemajo. Rokopisi se ae vračajo. Naročnino, roklamacije in inaerate pre« jeni a npravnlitvo F iaaia Caaerma št. 9 Odprte reklamacije o proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega družba za Primorsko. • V «4100*1 ra*t< Sodne razmere. (Govorii dr. Laglnja v 201. seji državnega zbora dne 16. februvarja t. 1.) (Dalje.) Ker biva slovansko prebivalstvo večinoma na deželi, zunaj sedeža okrajnemu sodišču, dočim biva italijansko prebivalstvo večinoma po mestih in trgih, je umevno, da plačujemo istrski Slovani juBtico nekoliko dražje, primeroma mnogo dražje od italijanskega prebivalstva. Ustanovitev okrajnega sodišča v Dolini ▼ okrožju sedanjega okrajnega sodišča v Kopru bi ne bila samo po stari želji ondotnega prebivalstva, ampak je Rploh jako potrebna. Velika korist bi bila tudi ustanovitev okrajnega sodiiča ▼ Kanfanaru, ker bi to olajšalo poslovanje okrajnemu sodišču v Pazinu, čigar okrožje je obsežno 9'5 štirijaških milj, a ima 26.000 v raztresenih vaseh bivajočih prebivalcev. Kanfanarskemu okraju bi bilo priklopiti občino Žminj od okraja Pazin-skega in občino KanfanarBko od okraja Rovinjskoga, nadalje Šanvičenti in morda tudi Barban od okraja Vodnjanskega. Naglašam to že zategadelj, ker bi v teh okrajih, v Dolini in v Kanfanaru, bilo moči ustanoviti tudi davčne urade in bi bilo za prebivalstvo tudi plačevanje dav-kov nekoliko oeneje, kakor sedaj. Seveda omenjam to le mimogrede, ker davčni uradi niso na dnevnem redu. V posamnih sodnih okrožjih so tudi nekateri zelo oddaljeni kraji, za katere pa iz finanoijelnih in drugih ozirov ni zahtevati ustanovitve posebnega sodišča. Nekaj bi se pa le dalo uvesti prebivalstvu v korist Tako so v sodnem okraju Buzetskem in na gorenjem Krasu okolu Lanišča vasi kjer biva do 2000 stanovnikov. Za te je pot do okrajnega sodišča drag in truda-poln. (Posl. Spinčič: Štiri ure in Še večje hoditi.) To isto velja o vasi Boljun v sod nem okraju Pasinskem. Mislim, da bi ne bilo nič preveč demokratično in bi tudi državne stebre ne omajalo, če bi sodnik vsak meseo jeden krat šel v dotični kraj ali v središče do- PODLISTEK. Sobotno pismo. „Omne trium perfectum", — in trije so, katere bi jaz obsodil v Kranjske — Sibirije prognanstvo (če bi jo — imeli!) —: tiste naše narodnjake, ki podpirajo nemštvo in nemškutarstvo, ljubljanske „winkeladvokate", ki odirajo in izžemajo ljudem denar iz žepa, in pa ljudij, ki ri-j0j° »s glavo skozi zid" in prerokujejo, da bo slovenski narod tudi srečno napredoval, če ostane — neumen! .Zakon narave je tak, da iz malega rase veliko"; — pri nas na Kranjskem in osobito v Ljubljani bilo je pred nekaj leti več narodne samozavesti pa manj narodnjakov, ki bi bili tako malo značajni, da bi Nemštvu in nemškutarstvu na ljubo: govorili t. j. občevali nemško, svoje otroke v nemške zavode pošiljali, nemško gledališče in koncerte podpirali in — svoje firme v nemškem jeziku razobešali ; — za zdaj — je atvar ravno narobe! Vseh teh in taoih „narodnjakov" se je število povečalo, in živ krst se ne zmeni tičnih krajev, namesto da mora vse prebivalstvo romati do sedeža sodišča. Kakor so uvedeni politični uradni dnevi, tako bi se mogli vsaj vsak meseo jedenkrat vršiti tudi sodni uradni dnevi v posamnih takih krajih, četudi le za izvestne procedure. Naglašam to že zategadelj, ker bi se gotovi krogi tako mogli prepričati, kakšna je pot iz Buzeta v Lanišče, kajti sodni funkoijonar bi pač dobival dijete, a v Lanišče bi se ne peljal. Izvedelo bi se tudi, da se peljati ne more, ker tam sploh ceste ni, akoprav — kar je dobro zapomniti — prebivalstvo tam že 14 ali 15 let plačuje 100 odstotkov doklade na vse direktne davke in to za ceste. |(Posl. Spinčič: Afri-kanske razmere 1 — Posl. dr. Kronawet-ter: Kaj pa se dela s tem denarjem P) To se godi, ker imamo italijansko avtonomijo v hrvatski deželi. (Posl. dr. Kro»awetter: A kaj se dela z denarji P) V Tržaških bankah so deponirani. Dovolite mi, da še nekoliko povem Jo delovanju kazenskih sodišč v Istri. Storim to žalostnega srca. Principi, na katere se naslanja naše kazensko pravo, se mnogo slave. Govor) se : Pozicija zatožbe je ločena od sodnika. Javni obtoiitelj in zagovornik sta dva jednaka faktorja; izvedena sta principa ustnosti in javnosti, in sodnik more svo bodno in neposredno uvaževati vse okol nosti dokazovanja, kaj se more še več zahtevati. Izrecno moram povdarjati, da ti prin oipi, če niso izvedeni ali če se slabo po rahljajo, ali če jim nedostaje pravega te melja, niso vredni cisto nič ter morejo v izvestnih okolnostih samo škodovati. Morda je to občna napaka, ki ni samo na Primorskem znana, da so državna pravdništva samo javni obtožitelji, samo akuzatorji in da se bore malo menijo za pozicijo zatoženčevo. Jaz sem stvar vedno tako sodil, da imajo državna pravdništva nalogo, predložiti sodniku sumne momente orpljene iz preiskave, navesti dokaze za krivdo, zajedno pa tudi dokazana sredstva, indicije, katere govorč eventuvelno za ob- za ta — epidemični ndrodni — škandal. Kdor ta .napredek" (I) pri nas opa zuje in vestno sodi, pa — drugače govori, — spada na Studenec j Če bi pa „Sibirijo' imeli, spadal bi tja. „Et meminisse juvat" 1 „Ad exom plum" to-le gospod urednik : Ko je v za četku letošnje gledaliSke sezone prišel v Ljubljano vodja nemškega gledališča — Rudolf Frinke, sumil je, da bode obisk nemških predstav vsled premajhnega števila Ljubljanskih Nemcev in — nemšku-tarjev šepav in hrom, a komaj ste bili dve, tri predstave, je že dobil drugo pre pričanje o tem obisku in javno je vsetu to odkril, rekoč: „N o , i c h w e i s s j a, dass mich die Herren Slove-nen auch u n t e r s t fl t z e n werd en!" — In glejte, mož je imel prav, motil se ni! . . . Zdaj je ta bolezen — podpiranje nemštva in koketiranja ž njim — postala v ndrodni metropoli in beli Ljubljani (brrr!) kar akutne, in sam vrag je ne „kurira", naj mu je na razpolago še tako temeljito radikalen — „desinfekoijsk aparat" I Jaz bi to in tako narodnjaštvo .sine ira et studio" ekspediral v — Sibirijo, a| toženca. To pa se navadno ne zgodi in če zahteva zatoženec ali zagovornik, da se kaj znova preišče, morata biti že v naprej pripravljena na stereotipni ugovor: faktum nd A prošnje je negativen in ne dokazuje ničesar, faktum ad B je nerelevanten, faktum ad C bodo svedoki pojasnili itd., tako da je zagovorniku jako težko vsako dokazovanje. Kvalifikacija dejanj, katera je soditi, je po mojem mnenju in slasti v tistih slučajih, kjer uplivajo še kaki posebni smotri, često popolnoma napačna. Prepričan sem — ne morem drugače govoriti — da državna pravdništva oziroma organi, kateri delujejo zanja, niso prosti vseh uplivov drugih oblaBtev in principov. (Posl. dr, Kronawetter: Sveta resnica I) Bojim Be torej — in zato nimam v rokah samo indicije, ampak tudi dokaze, da so zadnji dve leti državna pravdništva v Istri opravljala posle političnih oblastev. (Posl. Spinčič: Na sramoto justioi! — Poel. Kronawetter: Pri nas tudi!) Posledica je temu seveda ta, da zatožbe in sodbe časih malo čudno sldvejo — časih tudi ni sodbe, čeprav bi bila umestna — na vprašanje o pravičnosti sodeb, o olajšujočih okolnostih in morda tudi o zmotah se pa nihče ne ozira. (PobI. Spinčič: Pravičnost je v nas že davno pokopana!) (Dalje prih.) Občni zbor moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda dne 26 .februvarja 1893 Predsednik podružnici, gosp. profesor Mate Mandič, pozdravi najprvo zbrane člane. Naglašujoč veliko važnost družbe sv. Cirila in Metoda omenja, kako se je državni poslanec gosp. prof. Vjekoslav Spinčič nedavno junaški potegnil za narodno šolstvo po obmejnih pokrajinah, opisujoč kričeče odnošaje sedanje, zlasti v Trstu in na Koroškem. Vsak zaveden Slovenec mu mora biti hvaležen na tem. Vztrajnim delovanjem dosegli bodemo go tovo svoj cilj : slovenske šole. Ravnokar ker je nimamo, hotel sem mu atopiti danes le .na nogo* (prihodnjič, gospod urednik, stopil bom, če ne zgine, tej hidri — tudi „na glavo!") — Neke druge vrste salega je pa tudi v našem mestu, ki jej enako živa duša sape ne zaprč, — zakotno pisaštvo J To Vam je baterija najmodernejšega sestavka. Po kazenskega zakonika §§ so taki malo-vredni elementi iz človeške družbe izvleči in deti pod ključ, a v naši Ljubljani se gibljejejo prosto liki „tiček v zraku", na najnedolžnejše prestopnike se pa — pati a sokolovim očesom ! — Je-li čuda potem, če je zakotno pisaštvo tako drzno in nesramno, da opravlja svoj posel kar javno in nič manj kot pravo pravcato — obrt (!), le s tem razločkom, da si še ne upa firmo obesiti; pa tudi do tega zna še priti! — Kmet in neuko ljudstvo naj se odira, in brani naj se — samo 1 — Napredek tudi na tem polji! . . . Pdstne jeremijade ! Nu, kaj gubančite čelo, gospod uredniki Dunajska vlada in Ljubljanska poznata kaj dobro naše napake, slabo stran, in druge — strani, in to jej pride vse prav, a tudi nekomu dru- je sklenil deželni šolski svet goriški, da mora mesto goriško ustanoviti slovensko šolo ; do tega pridemo gotovo tudi v Trstu, a vender se je bati, da pade dotlej v morje še mnogo in mnogo vode. Na to je prečital gosp. L u d o v i k F u r 1 a n i v imenu tajnika, gosp. Gregorja B a r t o I a, nastopno poročilo o delovanju leta 1892: Slavni občni zbor! Želj a, izražena v poročilu na zadnjem občnem zboru, da si sezida družba sv. Cirila in Metoda lastno šolsko poslopje, ni se žali-bog uresničila do sedaj. Glavno vodstvo ustrašilo se je prevelikih stroškov, nekoliko pa je gojilo nado, da prevzame magiatrat šolo v avojo oskrb. Ta nada se do Bedaj ni še izpolnila; toda postavno število otrok je, potreba slovenske ljudske šole v Trstu je oeividna, in prej ali slej bode le magistrat prisiljen šolo prevzeti. Kakor lani, imelo je načelnistvo tudi letoB mnogo preglavic ae šolskim stanovanjem. Vender posrečilo bo mu je ko-nečno ugodno rešiti to prevažno zadevo. Vselo je namreč celo hišo št. 28 v uMoi Giuliani v najem za 890 gld. na leto, ter jo dalo popolnoma predelati in urediti sa šolo. Napravilo se je 6 šolskih sob aa pet razredov in za otroški vrt, dalje sobo za knjižnico in učiteljske konference, sobo za stanovanje jednega učitelja in stanovanje za šolskega slugo. Seveda stalo je mnogo denarja, ali glavna svrha se je dosegla: dobili smo primerno in dostojno stanovanje, kjer so združeni vsi nnši šolski zavodi pod jedno streho, med tem ko )so bili do sedaj raztreseni po raznih hišah. Da se je vse to tako ugodno zvršilo, imata osobito gospoda inženir Živic in Žitko, katera se nista ustrašila ne truda ne pota, kadar je šlo za koriBt naše šole. Bodi jima izrečeno tukaj priznanje in prisrčna zahvala. God sv. Cirila in Metoda praznovala je šola slovesno se sv. mašo in Šolsko veselico. Šolsko leto 1890(91 sklenilo se je s javnim izpitom, katerega udeleži) se je zemu hodi to prav ! — Jaz mislim tiste, ki bi radi zaprečili vsak napredek pri našem narodu t. j. pri masi. Pri meni n. pr. ga ne bodo, in še pri marsikomu druzem ne, a pri masi bi to radi dosegli! — So-li to morda tudi "vrinkeldohtarji P" Ne, to jo zopet druga „speoijaliteta", o kateri pa seveda ne rečem druzega, nego to: čas hiti in se spreminja, ž njim se spreminjam tudi jaz, se spreminjate Vi gosp. urednik, in se spreminja — slovenski n&rod; in tako ne preoataje druzega reči, nego to, da bi tiste, ki bi ga radi ovirali in mu delali nečast, poslali v „Sibirijo" (če bi jo mi Kranjci imeli, seveda), ali pa da bi naredili prav eminenten „fiasoo" če je tudi zdaj post, — kajti več povedati is naše lisasto-.bele" Ljubljane Vam pri vsej dobri volji ne morem, ker mi prvič, prostor ne dopušča, diugič pa zato ne, ker Be naši slovenski listi, kakoršna sta, recimo, „Edinost" in „Soča", v Ljubljanskih narodnih krogih dokaj premalo podpirajo, nego bi se podpirati morala. In s tem narodnim — .škandalom" sedaj, ko sem ga zabeležil, — končam. Ljubljanski pohajkovalec. tudi zastopnik glavnega vodstva iz Ljub" ljaue, tajnik g. Anton Žlogar. Začetkom tekočega šolskega leta odprl ■e je na na Sej ioli še jeden razred, namreč vzporednici v prvem razredu, za katero je trebalo novo učiteljsko ailo. Četrti razred razdelil se je v dva oddelka osobito s tem namenom, da se na 2. oddelku zadostno nauče nemščine oni dečki, koji hočejo pozneje vstopiti na kako nemško srednjo Solo. Glavno vodstvo poslalo je tudi letos mnogo šolskih knjig, da se podare oziroma prodajo učencem. Isto poslalo je tudi več poučnih in zabavnih knjig za učiteljsko osobje in sa šolsko mladež, da se je osnovala prepotrebna šolska knjižnica; isto poslalo je tudi več slik in kart, globus — z jedno besedo, preskrbelo je našo iolo z vsemi potrebnimi učnimi pripomočki, in naša šola so v vsakem obziru lehko meri z druzimi javnimi ljudskimi šolami. Letos vpisalo se je v našo šolo in otroški vrt pri sy. Jakobu 400 otrok. Šolska oblast spočetka ni dovolila jih sprejeti več kakor okoli 300; konečno izposlovalo se je toliko, da se je smelo pridržati okoli 340 otrok, drugi pa so se morali odpustiti. Guspoda moja! Te številke in te okoliščine govore nam bolj prepričevalno in bolj do srca, kakor iiajlepši govori. Kažejo nam, koliko ima jedno samo predmestje za šolo godnih naših otrok, koji bi radi obiskovali slovensko šole, da bi jih le bilo. Tako pa jih mora vsako leto toliko in toliko vstopiti v laške šole, kjer se tujćijo in vzgajajo v nasprotnike lastnega naroda. Slovenska šola naša pa jo trdnjava, katera nam čuva nežno mladino, najlepšo nado naše narodne bodočnosti, da se nam ne zgubi: katera nam vzgaja slovensko izobražene in slovensko čuteče pristne — Tržačane. Pedpirati družbo sv. Cirila in Metoda dolžnost je vsakega zavednega Slovenca. Denar, v ta namen darovan, prinaša in prinašal bode obile koristi za našo narodnost, o katerih se prepriča vsak lehko na lastne oči. Spomin-jajmo se pri vsakej priliki naše prekoristne družbe z darovi, vsak po svojej moči! Slovanska čitalnica darovala je tokom leta 100 for. družbi ter postala tako pokroviteljica naše podružnice. Slava jej! Vzemo naj si jo tudi druga narodna druž-tva za vzgled ! „Delalsko podporno društvo", kakor čujemo, nabira milodare v ta namen. Začetkom tega šolskega leta nastavilo je vodstvo dve novi učiteljski sili na naLej šoli, namreč g. Pretnarja ua mesto olsto-pivšega g. Delcotta, in gospodično lioicli-man, ker se je odprla vsporednica v prvem razredu. — Za vrtnarico imenovana je bila gospodična Mikota na mesto od-stopivše gospodične Nadlišek, katera so je poročila. Krščanski nauk poučeval je preč. g. Jakob Sila. Šolo nadzoroval je na prošnjo glavnega vodstva iz posebne prijaznosti g. dr. Karol Glauer. Konečno se izreka zahvala listu „Edinosti" kateri je brezplačno objavljal vse vesti, tičoče se naše družbe." O dohodkih in stroških je poročal blagajnik podružnice, g. Lacko Križ. Iz tega poročila je posneti, da je imela podružnica 5900 pld. 4l/a kr. dohodkov. Mej temi 425 gld. 7 kr. darov, 158 gld. 36 kr. oirilo metodijskega daru, 88 gld. 10 kr., nabranih mesto vencev za mrtvimi in 40 gld. nabranih v spomin pok. Ivanu Dolinarju. V blagajni je ostalo koncem leta 235 gld. 68 »/t kr. Posebej se je nabralo za vse tri „BožiČnice" gotovine 485 gld. 46 kr. V ta namen je sedaj naloženih v tržaški hranilnici 375 gld. — Vrhu tega se je nabralo čez 200 komadov obleke, kateri so se razdelili mej otročiče iz zabavišča in razredov. Tajnikovo in blagajnikovo poročilo sta «e odobrili brez ugovora. G. M a k s o Cotič je poročal na to v svojem in v imenu gosp. Andreja M u š i ča, ta sta natanjko pregledala knjige in račune ter našla vse v popolnem redu Zatem prosi besede gosp. Anton Truden izrekajoč v imenu sborovaleev presrčno zahvalo odstopajočemu odboru na njega neumornem delovanju. Vest o volitvi novega odbora, priob-čeni v poslednji številki našega lista, nam je popraviti tako, da so izvoljeni vsklikom : Mate Mandič predsednikom, Gregor Bartol tajnikom in Viktor Klinar blagajnikom. Odborniki pa: profesor dr. Karol Glaser, dr. Gustav Grego r i n in Nicefor Stepančič. Zahvaljuje se na udeležbi in obetajoč, da hoče novi odbor napeti vse svoje sile v proupeh našega šolstva, zaključil je g. predsednik zborovanje. DOPISI. S Kranjskega, 1. marca. (Izv. dop.) (Framasoni in ples). Kakor morska kača bo vlečejo v „Slovencu" članki o frama^onih na Kranjskem. Precej pri prvem teh člankov mi je rekel neki snanee: „Dobro! v „Slovenčevem" taboru jih je največ, kajti framasoni so farizeji, le poglej tega in tega!« Malo preoster se mi je ta čas zdel ta odgovor. Danes se mi ne zdi več tako oster. Kopito se prikazuje. „Torej ples, veselice, če treba tudi na pepelnico, to je, kar liberalizem podaja primeroma revnim ljudem. S tem se po framasonskem kopitu vozlf socijalno vpra-šanje. Bog varuj naše ljudstvo takih prijateljev !• — Tako se končuje petnajsti članek v „Slovenci", s katerim se obdelajo ljubljanski fraroasoni-plesalci na pepelnico. Občudujemo že dve leti brezobzirnost naših „Mahničev", ali ta drznost že presega vse meje. Namestudabi lepo pohlevno molčali grešniki, si upajo še tako mogočno razsajati in druge ometovati z blatom, v katero so jih sami zavlekli! Kako to P Plesalo seje res w Ljubljani na pepelnico, n. pr. v re-dutni dvorani, v kateri se sicer shaja deželni zbor, ▼ dvorani, katero so sezidali očetje je/uitje. Počastila sta ta plea znana gospoda, deželni glavar D e t e 1 a in pod-glavar dr. Papež. To Še ni nič čudnega! Ples na pepeluično sredo je ondi vodil katoliški poslanec g. S t e g n a r, katerega „Slovenec" prišteva svojim. Tudi to naj k'i Še bilo. Vsaj oprosti ae ložje, ker se mu ples g -tovo ne zdi tako grešen, kakor kakemu duhovnu. Ali, drugače je pa z vabilom na ta pepel nični ples. Pred seboj imam to prečudno vabilo. Tu stoji pod nimI^kanim vrtečim se parom „vabilo na nakarado (!) v reduti (!), pri plesu (!), svira vojaška godba" ; spodaj pa čitaš črno na belem, da je to tiskala „Ka-toliika tiskarna v Ljubljani". Res prav katoliško ! Šo bolj katoliška je pa druga stran tega vabila: „Plesni red po polu noči" (tedaj na p e p e 1 n i c o !) in sicer: „Ma-zurka, valček, IH. kadrilja, polka fran^aise, mazurka, IV. kadrilja, valček, polka hitra". Tako He tM tedaj vršil ta pepelnični ples „na karulnki podlagi" ! Zdaj pa prosim, dragi čitatelj 1 pre-čitaj še enkrat zgoraj stoječe besede, katere se je drznil zapisati „Slovenčev" članka r /.oper ta ples, in potem premisli, ravnanje istih gospodov pri „Slovenci", ki imajo v roki „Katoliško tiskarno" s „katoliškim tiskovnim društvom" ! Ali ni to živo framason-tvo P Ali se ne držć ti ljudje prav v onem členku omenjenega frama-sonskega načela: „Ne bodimo izbirčni prj sredstvih, da le izpodrinemo (druge tiskarne), za to je vsako sredstvo dobro !" Da, denar, to jim je načelo! Stara katoliška načela pa lehko gredo spat, kadar se kuje ljubi denar. Ravnokar sem izvedel, da to vabilo na pepelnični ples ni bilo prvo, ki je prišlo izpod stroja, s katerim so začeli tiskati „in no- mine Domini*. Na plese tedaj pomagajo vabiti naši „katoliki" sami ! Ker pravijo* da je ples greh, posebno na pepelnico, je gotovo še hujše v ta greh napeljevati od duhovske strani in se tega greha udeleževati a pomočjo tiska, ki bode pohujšanje širil še med pozne rodove. Nič ne pomaga tu izgovor gospodov, da so tudi zoper ples. Kdo jim bo verjel! Kako more jeden „gospod Janez" vrteti isti tiskovni stroj v enem času naprej in drugi nazaj, jeden zoper plea in drugi za ples P Ali se ne širi s tem be-ganjem ljudstva res framasonstvo, katerega doslej niBmo poznali P Ali se ne izpodko-puje s tem veljava škofu, ki je pokrovitelj „Katoliškemu tiskovnemu društvu" P In kako je pri srcu duhovnim pastirjem, ki pridigujejo, kako je ples nevaren, s trdo prisluženimi stotaki, darovanimi za „Katoliško tiskarno v Ljubljani", pa pomagajo vabiti na plese po ondi tiskanih vabilih. „Ilic salta!" gospod dr. Pavlica, po plesnem redu iz „Katoliške tiskarne" ! Na veselicah Ciril-Meto-dove družbe je ples že davno prepovedan od vodstva. Tedaj ondi ni „Rhodus-a" ! Pač pa ga ponujajo vaši novopečeni „katoliki". Prihodnjič, gospod urednik! ako se škandal ponovi, Vam podam še lepši cvet iz šopka Kranjske novokatoliške zavesti. Povem Vam namreč, kako so „pobožni Mahniči" zaradi svoje gorečnosti med seboj lasajo po ljubljanskih prižnicah. Vse to samo v zabavo ljudstvu, katero pri popačenem okusu želi imeti „Hetz* celo v cerkvi. Ne zijajte predebelo! Tudi ta škandal je, žalibog! „dovršeno dejanje", o katerem govori tužna Kranjska. „Bog varuj naše ljudstvo takih prijateljev!" — če tudi so v najem vzeli katoliško zavest. Maskarade bodi konec! Doli s krinko! Politični pregled. Notranji dožsl«. Poslan jk b zbornica. V seji dne 1. marca pričela se je razprava o proračunu ministarstva trgovine. Pred začetkom razprave pa je odgovoril trgovinski minister na interpelacijo posl. Burgstallerja radi rešilnih sredstev pri nezgodah na morju, rekoč, da so vlada resno bavi s tem vprašanjem ter da se že vrše pogajanja za zgradbo jednega posebnega parnika v ta namen za T r s t. — Na interpelacijo posl. B i a n k i n i-j a, tičočo se razmerja Lioyda do druzih malih pa-robrodnih podjetij, je odgovoril, da Lloyd ni kriv, da so se znižali tarifi. Vlada je skušala doseči nekako zvezo mej temi malimi podjetji, tako, da bi bil obstanek osiguran vsem. Nastale pa so ovire, katerih ni bilo moči odstraniti do sedaj. Prometni vspehi Lloyda so se z bolj-š a 1 i v zadnjem času. Dohodki v letu 1892 so se sicer zmanjšali, a tudi stroški, osobito v arzenalu. — Na interpelacijo poslanca D i p a u 1 i j a je slednjič odgovoril, da vlada nikakor ne namerava znižati carino na uvoženo vino tudi za druge države tako, kakor se je znižala za Italijo. V razpravi o proračunu ministerstva za trgovino petegnil se je posl. Schlesinger zopet za to, da se jemlje ozir na male obrtnike pri oddajanji del za vojsko. Mali obrtniki bi so morali tako organizovati, da bi bili bolj sposobni, nego so bili do sedaj, za udeležbo pri oddajanji del za vojsko. Trgovinski minister naj bi se pobrigal za zadruge, da bi poslednje mogle tekmovati z velikim kapitalom. Na tem polju treba rešiti socijalno vprašanje, da ne doživimo konca strahu in groze. Prekupčevalci so zelo škodljivi trgovini, ker višajo ceno v veliki meri. Proti koncu svojega govora je posl. Schlesinger hudo napal židovsko časopisje dunajsko, rekoč, da so velikokapitalistiški Židje resnični državni demagogje, ki zaslužijo, da bi jib izgnali z bičem iz vseh krščanskih narodov. — Poslanec S t a 1 i t z je zopet naglasa] škodo, kojo trpi Trst vsled odprave proste luke. Veliko maga-zinov je praznih, hiše so izgubile svoje cene tako, da je danes v Trstu možno prodati hišo le z veliko težavo in izgubo. Stroški na trgovišči tržaškem so previsoki, na čemer je kriva draga uprava javnih skladišč. Mislilo se je, da se znižajo stroški z javnimi skladišči, a prišlo je narobe. Nekdaj je bil Trst na petem mestu mej pomorskimi tržišči, danes je komaj na 25-tem. Po odpravi proste luko prišla sta v Trst le en čevljar in pa jedna trgovina na drobno. Trst hočejo tolažiti z industrijo, •li to mesto je v prvi vrsti kupčijsko mesto. Glavni vzrok, da Trst nazaduje, tiči v tem, ker nočejo skrbeti za olajšave prometa. Tranzitni (prehodni) promet je zelo važen za Trst, a tega bi mogli pospešiti po kaki novi železniški zvezi z Nemčijo. Tožbe mesta tržaškega odmevajo tudi ob istrskem in dalmatinskem obrežju. Otok Lošinj, ki je imel nekdaj ovetočo pon orsko trgovino, vidi se mu sedaj kot zapuščeno grobišče. Govornik meni, da bi tudi narodni prepiri ponehali, ako bi se zboljšali gospodarski odnošaji. Poglejmo le na Ogrsko, kako delajo tam! Proti komu drugemu je obrneno vse to nervozno gibanje na Ogrskem, nego proti nam P Konkurencija Ogrske narašča od dneva do dnova. Naj-li položimo roki križem, da se ne zamerimo Ograki s tem, da varujemo svojo kožo P Trst potrebuje železnico čez Ture, tako, da so podaljša Rudolfova železnioa na zapad. Gosp. minister naj zaukaže, da se pričuo studije za traciranje te železnice in naj zahteva v tu namen dodatni kredit, ako nima ua razpolago potrebnih sredstev.. Govornik poživlja zbornico, naj povzdigne našo gospodarsko gibanje iz močvirja, da dokažemo, da tudi mi lahko toliko storimo kakor ona druga državna polovica in da povzdignemo Avstrijo na višek gospodarskega razvoja, dostojen velike države. Na to ne je pretrgala razprava. Posl. Kaizl in tovariši so interpelovali pravosodnega ministra, ali je res, da bo najvišje sodišče poslužuje pečata z nemškim napisom, dočim postava določuje, da mora imeti ta pečat latinsk napis. — Posl. Gessmann pa je interpeloval radi pogostega konfiskovaaja goriškega 1 ista „I 1 R i n n o v a m e n t o". — V aeji dne 3. marca je priznal trgovinski minister neugodni položaj — Trsta, na čemer je kriva gospodarska depresija, pa tudi naredbe proti koleri. Minister se sklicuje na razne udobnosti, dovoljene po odpravi proste luke in na subvencije, privo-Ijeno Lloydu. Kar se tiče javnih skladišč zapričela so se resuu pogajanja. Za traciranje železnioe čez Ture zahteva da-ues dodatni kredit 20.000 gld. Istotako zahteva dodatni kredit 8000 gld. /.a pospeševanje obrti. Pri razstavi v Čikagu se bodo posebno oziralo na male obrtnike. Ozirati se hoče na želje službujočih pri trgovini, kar se tiče praznovanja nedelj. — Posl. Burgstaller smatra gradnjo železuice čez Ture kot neobhodno pohebno ter predlaga resolucijo, zubtovajočo, da se najme posojilo za zgradbo železnic, pristanišč in drugih del. — Posl. P o s s i zahteva, da se podržavi južna železnica. V nadaljni razpravi izjavil je gosp. minister, da ni prevzel nikakega jamstva, da se ne bode i z k o r i s t o-vala vinska klavzula v trgovinski pogodbi z Italijo. Vlada je storila vso mogoče, da ustreže opravičenim zahtevam pridelovalcev vina. V Avstriji je sploh opažati, da se manjša zauživanje vina in vinogradniki niso le po vinski klavzoli prišli v zadrego. — Posl. Spin-č i c so je na to potegnil za zgradbe pri pristaniščih na vzhodnem obrežju Istre in za izdatne podpore trgovinski mornarioi. Povedal jo tudi, da je avstrijski Lloyd zavrnil neki hrvatski dopis, došet mu is Spleta, zahtevajoč, da se mu piše v poslovnem jeziku. Govornik izraža razne pri- tožbe slovenskega in hrvatskega prebivalstva v tem pogleda. Govor Spinčičev priobčimo po stenografiškem zapisniku. Dne 28. t. m. se je seila v Budimpešti škofovska konferencija. Na dnevnem redu sta adresa, kojo hoče episkopat predložiti kroni, in pa spomenica, kojo hofie predložiti vladi. Vnanjs države. V nemškem državnem zboru izgovoril je posl. Bebci resnično besedo. Rekel je : Mnogo ljudij je, ki mislijo, da Nemčija ni kriva vojske z leta 1871. No, Nemčija jo je zakrivila. A bilo bi praktično, da dokaže, da ume podati roko v pomirjenje. To bi bilo koristno za nomško vlado in za narod nemški. Iz Bolgarske došla je zopet vest o novem nasilstvu, uprizorjenem po mogotcu Stambulovu : dal je šiloma zapreti metropolita v Trnovem. OBcijosni telegraf pa je še tako bezobrazen, da hoče tako nasilstvo podtakniti kot menenje naroda. Kruti Stambulov hotel bi udušiti vse, kar se slepo ne uklanja njegovi srditosti. A zapomni naj si, da tudi zanj pride plačila dan. Princa Koburga je omotil, ali proburjenje iz te omotico bode najbrže strašno. Različne vesti. Gosp. poslanec Ivan Naberooj prejel je iz Barkovelj nastopno zaupnico: Blagorodni gospod poslanec 1 V Pulji izhajajoči list „II Diritto Croato*, poročajoč o volil-skem shodu, katerega ste Vi sklicati blagovolili v mesecu januariju t. 1., pregrešil se je res nezaslišano proti čast. Vaši osebi. Polnim svojem prepričanjem n a j o d-ločnejše protostujemo proti izrazu tega lista „izdajalec domovine", namenjen uprav spoštovani osebi Vaši I Ne izdajalec, oče, vodja našega naroda v okolici ste nam bili do sedaj — in upamo, de nam bodete še nadalje, mnoga mnoga leta da nam Vas Bog še živi! Sprojmite, blagorodni, gospod naše globoko sočutje na nečuvenem razžaljenju imenovanega lista ter udanoat podpisanih Vaših volilcev v Bark ovij ali (pri Trstu) 9. svečana 1893. (Sled& podpisi vseh veljakov Barkovljanske župnije (Barkovelj in Grete) ter druzih vol.) f Fran šmidt učitelj v Ž i r 6 h nad Idrijo, umrl je dne 26. februvarja t. 1. za hripo v 44 letu dobe svoje. Bil je vrl učitelj in pred leti izvrstna moč slovenskega gledališča v Ljubljani, kakoršnih zdaj močno pogrešamo ! Blag mu shranjen spomin 1 f Blaž Hrovath, vodja ljublj. učiteljišč umrl je 22. februvarja t. I. — Da bi dobili ti dve učilišči zdaj vrednega naslednika, a ne v osobi kacega — prof. Linharta 1 . . . Imenovanja. Višjim car. ofioijalom so imenovani S. Schmidek, Fr. Peterlin in St. Herzeg; car. oficijalom R. Baldassi in R. Tomicich; car. asistentom H. Blitz, A. Lazarich, F. Jast in Er. Trojan. Konfiskacija. Zadnjo številko „Naše Sloge- je zaseglo državno pravdništvo radi veHti „Zastupnici puka", došle z Dunaja. Vreduistvo je priredilo drugo izdanje. „L' Indipendenteja* minole sredo je zaplenilo državno pravdništvo. Ljudje, ki so ga čitali v kavarni, prodno je prišel ponj redar, pravijo, da kaj tako umazanega('in pod-8e niso čitali z lepa. A vse to je veljalo katoliškim duhovnikom in podpisan je bil italijansk duhovnik. Ne moremo si kaj, da ne bi vnovič zaklicali Mahniču in tovarišem : Ilic Rhodue, hio salta ! Ako imate pogum, ako ae res borite za krščanska načelu, ako Vas jo res volja braniti čast in ugled svojih tovarišev, začnite vender enkrat pometati tudi tam, kjer jo največ smeti! Ujunačite so in primite resni finega bika za roge, mesto da z vso svojo govornostjo in svojim talentom otepate tudi po takih ljudeh, ki so vam nevarni le v — Vaši domišljiji. Za družbo sv. Cirila in Metoda so darovali veseljaki pri igri, vedno brez ki- bicev, 5 gld. 80 kr. — I. Koblar 1 gld. — Tereza Košir iz Movraža 80 kr. — V gostijah na imendan g. Aleksandra Mahorčiča v Matovunu darovali so njegovi čestilci 6 gld. 30 kr. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, in sicer v namen, da se župnija v Rojanu vpiše mej pokrovitelje, darovali so čč. gg. Piščanc Just 1 gl., Gerdol Ivan 1 gl., Škrbec Matej 5 gl.. Katalan Josip 2 gl., Turk Josip 2 gl., vesela družba pri Venutiju 3 gl. 20 kr. Pri zabavnem večeru pevskega zbora „Zarja* 5 gl. 12 kr# Dollenz Franjo 5 gl. Bartelj Matija 2 gl. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti izplačal je blagajnik „Rojanakega posojilnega in konsumnega društva* 5 for. 83 kr. kot dividendo za minolo leto za pokroviteljnino jednega pokrovitelja, uloženo pri tem društvu. Isto društvo je izročilo znesek od 5 gld., katerega je daroval podružnici neki odBtopivŠi zadružnik. Rsdni občni zbor „Tržaškega podpornega in bralnega društva bode jutri ob 3. uri popol. v društvenih prostorih, na kar se opozarjajo čč. društveniki. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Greti vabi na občni zbor, ki bode v nedeljo dne 12. marca t. I. ob 4. uri pop. v prostorih otroškega vrta na Greti (nova hiša gosp. Krajcerja). Dnevni red : 1. Nagovor prvomestnika. 2. Poročilo za-pisnikarjevo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo piegledovalcer računov. 5. Posamični predlogi. 6. Vpisovanje novih udov. 7. Volitev novega načelništva in pregledo-valcev računov. — K obilni udeležbi vabi NačelniŠtvo. Nova kmetska podružnica s sirarnico ustanovila se je dne 19. februvarja t. I. v R o v t a h nad Logatcem. V odbor so voljeni : Predsednikom ć. g. Ivhii Hladnik duh. pomočnik ; tajnikom g. Alojzij S e -ž u n , učitelj in voditelj ; odborniki : Ivan Mazi, Janez PetkovŠok in Gašpar Kavčič, vsi posestniki v Rovtah. — Podružnioa šteje do zdaj blizu 30 udov, sirarnioa nad 20. — Pri tej priliki je podaril goap. Ig, Gruntar, c. kr. notar logaški, znesek 12 gld. za drevesnico. — Vivant sequentes f •Gospodarsko društvo v Škednji«, vknjižena zadruga z neomejeno zavezo, imela bode jutri, dne 9. t. m. ob 8. uri zjutraj svoj redni občni zbor v gostilni g. Josipa Sancina-Cina. V spored: Nagovor predsednika; poročilo tajnika; poročilo blagajnika ; posamični nasveti. Pevsko druktvo „Velesila" v Škednju bode priredilo svojo društveno veselico na „Belo nedeljo", to je dno 9. aprilu. — Vspored priobčimo svoječasno. Iz Komenskega okraja došlo nam je že več pritožeb, da tamošnja c. kr. davkarija izdaja plačilno naloge, pozivnice itd. v italijanskem jeziku. Tudi sicer nam poročajo o kričečih netaktnostih z neke gotove Btrani. Prebivalce Komenskega okraja prosimo nujno, da nam prijavijo vsak tak slučaj, ko dobe pozivnice ali plačilne nalogo v italijanskem jeziku. — Sicer pa hočemo videti, kako dolgo še ostauemo — p.....ščiavi ! — Banka „Slavija" je našim laškim nasprotnikom trn v peti in jo obrekujejo ob vsaki priliki. Tako bo Btrašili kmeta Ber-neto iz ViŠnjana, kojemu je nedavno pogorela hiša, da ne dobi ni novčiču «>.| „81avije". Takimi lažmi bi hoteli odvit»eainca. mu je zanimiva. Osobito opozarj amo napo-počllo o „Konsumnem druitvu rojanakem". is Književnost. „Matica Hrvatska" razposlala je žo vsem članom za lani izdane knjige. Ako jih kdo ni dobil, naj ae oglasi pri dotičnem poverjeniku ali pa neposredno pri upravi „Matice Hrvatske" najkasneje do 25. marca t. I. Kdor se do jtedaj ne oglasi, izgubi pravico zahtevati lansko knjige. Ker jo vsa zaloga Matičinih, za I. 1892. izdanih knjig razposlana, se za lanako leto več člani ne vzprejemajo. Zajedno se opozarjajo vsi Matičarji, kateri za lansko leto še niso doposlali društvenine, naj to blagovolč storiti najkasneje do 15. marca, poverjeniki pa naj čim prej dopošljojo imeniko članov, ako tega še niao storili. Uprava „Matico Hrvatske". Krojni vzorci s konstrukcijskimi tabelami za moško obleko. Dopolnjevalni zvezek k „knjigi krojaštva". Z posebnim oziroui na potrebe krojačev na deželi, spiiiil in izdal Matija Kune, krojaški mojster v Ljubljani. Pisatelj „Knjige krojaštva" iu „Toalete" podal je pod tem naslovom novo strokovno knjigo, katera ima 30 izvirnih podob in 1 tabelo prenašovalnih meril ter ta ustregol mno-goatranskim željam posebno sudrugov na deželi. „Dom in Svet" št. 2. ima naslednjo vsebino : 1. Duvorin Trstenjak, slovenski pisatelj. Spisal Andrej Fčkonja. — 2. Trije snubci. (Romanca.) Zložil Anton Medved. — 3. 1» nove ddbe. Spisal Ivan Sovr&n. — 4. Monjajva! Zložil Anton Medved. — 5. Kako se je ženil Kobaležev Matija P vesela povest. — Spiaal Podgoričan — 6. Voditelja kmetov. Črtica iz časa kmetov-akih uporov. — Spisal M. 8. — 7. Slava Levu XIII. (Ob petde-ietletnioi škofuvanja.) Zložil J. Š. — 8. Na tuji zemlji. X. Zložil M. O. — 9. Imena rodbine in svaščine. Sestavil Fr, S. Lekšo. — 10. Iz Novega Mesta v Bosno. Piše dr. J. Marinko. — 11. Na jutrovem. Potopisne in narodopisne črtic«*. — Spisal dr. Fr. L. — 12. Slovstvo. — 13. Razne stvari. Poslano*). Podpisani izjavlja s tein z ozirom na vest v „Edinosti" št. 17. /. dne 1. marca t. I., da jo on rc< obsojen, kakor se tam glasi — ali iia zadeva še ni dognana, ker ni bilu še pri -/.adnii istanciji ; ko pa poslednja svojo reče, bode so videlo, kedo ostane kriv — jaz ali pa gosp. Krist. Košuta. Sv. Križ pri Trstu, dne 2. marca 1893. Franc Košuta, posestnik. *) Za btraii pod tom naslovom jo ursdniitvo toliko odgovorno, kolikor mu pontava »eleva. brivec r via Stadion H. 1, priporoča »e glav. občinstvu »a blagohotno obiskovanje. Cl. Društvena krčma Rojanskega posojilnega in konsam-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina. Cl. Prodajaloiea in zaloga jestvin „Rojanskega posojilnega in konsuranega društva", vpisane zadruge z omejenim poroiivom T ulici Belvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele, 60-104 Antnn Pn^lrai na T0«lu olice fUIIUII rutndj, jn Cecilia,toči izvrstno domače žgnnje ; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice. Cl Kavarni ,Commercio' in Je- flpQPn' T bC a s« ' glavni shaja- UCSuU ]jšči tržaških Slovence* vseh stanov. N» razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Š o r I i, kavarnar. Cl. Pivarna Lavrenčič priporočuje svoja izborna isterska vina častitim družinam po najniži ceni 28 kr. liter v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov so no sprejmejo. — Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra isterska kapljica. Mlekarna Frana Gržine na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria št. a (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Josip Kocjančič, ^.SrSrV trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Gostilna. Alla cM fliGrar,» poleg kavarne „Universo" priporoča se Sloven-oem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina. in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči. Z odličnim spoštovanjem Cl JAKOB KUMAR Martin Krže, Piazza S. Oiovanni, si. I 'j trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Gostilna „Stoka", ataroznana pod ime- poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka. v ulici Sorgente (Via Torrente št. 30) toči izvrstna vir.a in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno t ceno. Cl. B. Modic in Grebene, "šr&Z in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in i. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrušenje grobnih spomenikov. Cl. Via Picolomini številka 2, Antonijeta Drenik, se priporoča tržaški slovenski gospftdi za vsakovrstna dela. spadajoča v stroko šivilje, po najnovejši parižki iu dunajski modi. Zagotovlja točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih cenah 24 — 52 Franca Potočnika gostilna „Andemo de Franz" v ulici Ireneo se priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo Cl. Privilegovane Škropilnice proti peronospori inženirja Živica, so spo-snane kot najboljfie, ker so najpro-stejše, najbolj trdne in trpeče; najbolj lahke in hitre v rabi, ker porabijo najmanj tekočine in ker pri vsem tem najmanj stanejo. Podpisana tvrdka jih pripravlja zavolj tega v mnogem številu za prihodnjo spomlad ter pošilja, že zdaj prospekte in cenike brezplačno vsakemu, kdor se oglasi in oddaja obrazce. Priporoča tudi drugo svoje blago in rasna svoja dela. Živic in družb. v TRSTU, ulica Zonta inženirski urad, zaloga strojev in doti&nega blaga, zastop tovarnlc, mehanična delalnica. u & £ V & V Odlikovana zlato medaljo: Bruxelles 1892. Najboljše sredstvo *a želodec katero želodec in opravila prebavnih delov života krepča in tudi odprt život pospešuje, 9-25 je tinktura za želodec, katero pripravlja Gabrijel Piccoli, lekar „pri angel ju* v Ljubljani na dunajski cesti. Cena I stekl. 15 novcev. Izdelovatelj razpošilja to tinkturo v zabojčkih po 12 steklenic in več' Zabojček z 12 _________ stekl. stane gld. 1.36; s 24 gld 2.60; s 96 gld. 3.84; s 44 gld. 4.26; 55 stekl. tehta 5 kg s poštno težo in velja gld. 5.26; 110 stekl gld. 10.30. Poštnino plača vedno naročnik. Dobiva se v lekarnah v Trstu, na Primorskem, v Istri in Dalmaciji. V gostilni „Alla Croce di Malta4' Piazza della Zontn, tičijo s« istrska in furlanska vina najbolje kakovosti po 32 kr. liter. Kuhinja dobra in postrežba točna. Vino v sodčkih za družine po 26 kr. 1. franko na dom. 13 — 6 Spoštovanjem V. C O V A C CI H. TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemljt denarne v lop h v bankovcih od aO noč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12 ure opohidnn. Ob nedeljah pa od 10 -12. ure dop. Obresti na knjižice.........3% Flačujb vsak dan od 9—12. ureopoludne. Ztiftflke do 100 trld. prečoj, zneske preko 100 do 1000 uld mora se odpovedati 3 dni, zneske preko 1000 gld. pa 5 dni) prej Eikonptuje munjine domicllirane na tržaS- kettt trgu po.......37.". Posojuje na državne papirje avstro-ogrske do 1000 gld. po........5°i0 viSje zneske od 1000 do 5000 gld. v Večje svote po ........ 4•///• Saj* denar proti vknjlženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 23. Aprila 1892 5 -24 Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod RED STEARN L1NJE" iz Antverpena direktno v Nev M & Philadelfijo koncesijonovana črta, od c. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—6 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri Josip-u Strasser-n Sdeditionsburea fiir die k. u k. Staatsbahnen in Innsbruck. Jak. Klemene __TRST BC Via S. Antonio št 1. priporoča najnovejše zavratnike iz volne, z žido za gospe in gospice; židane zavratnike, ovratnike in zapestnice za moške; židane rute za moške in ženske ; volnene Čepice za otroke več vrst; boa, 111Ufe iz kožuh ovi ne, davants Sabo iz sur ah a in čipke za plese, židane dežnike na izber. Zagotavlja se točna postreiba pri vmernlh cenah. 12 - Kotranove sladčice katero izdeluje lekarničar PRENDINI v Trstu Telefon it. 834. 19-52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kdtranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranorega izvlečka i z NorvedSkega izvrstue sladčice podobno onim, ki dohajajo iz inozemstva To sladčice imajo isto moč kakor k6tra-nova voda in glavice (Kapsule), lažje se, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da so ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugoj besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekamici Prendlni v škatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah. Krasne uzores zasebnikom pošilja zaatonj in franko. Bogate knjig« ■ uzorci, kakoršnih še ni bilo, za krojače nefrankovano. Jaz ne popuščam za 27, ali 31/, goldinarjev pri metru, ne dajem daril krojačem, kakor to dela konkorenca na račun zadnje roke, ampak imam le trd&e in Čiste osne, tako, da mora kupiti vsak zasebnik dobro in ceno. Prosim torej zahtevati le moje knjige z uzorci. Svarim tudi pred pismi konkurence, ponujajočej dvakrat toliko popuitka. SN0VIJ ZA OBLEKE. Peruvien in doskkig za častito duhovščino, pred pisane snovi za uniforme 0. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjegasce, telovadce, livreje, •ukna ta biljarde ia igralne miie, preproge za vozove, loden nepremičen za lovske inknje, snovij za prati, potne ogrtače od gld. 4-14 itd. — Kdor hoče kupiti vredno, polteno, trajno, čisto volneno sukneno blago, ne pa dober kup OUnJe, ki so komaj toliko vredna, kolikor se plača krojaču, obrne naj se do IVANA STIKAROFSKY v BRNU 24—6 (v tem Manchestru Avstrije) 24—3 Največja zaloga fabriikega sukna, v vrednosti V, milijona gld. Da pojasnim velikost in zmoinost izjavljam, da moja roka združuje najveće izvažanje sukna V Evropi, izdelovanje kamgarnov, potrebičin za krojače in veliko knjigoveznico le za lastne namene* Da se prepriča o vsem tem, prosim ■lavno občinstvo, da fli, kadar mu prilika nanese, ogleda velikanske prostore mojih proda-jalnio, kjer ima posla 150 ljudij. Pošilja se le po poštnem povzetju. Dopisuje v nemžkem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem, francoskem in angleškem Jeziku. urar, Corso štv. 89. 26-104 Prodaja 1» popravlja ure. Nič več kašlja! Balzamitkl petoralukl prah Dobiva ue v odlikovani lekarni. 17—10« ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, PRAXMARER „Ai due Mori« Trst, veliki trg. Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma- 11 goldinarjev Ss^ *e; p Istri poslan, ako Be naročnik sklico na ta jf^ časnik, Btane pri moni on modro« na pe- ifc resih (Federmatratze). Ti modroci so so-lidno iz najboljše tvarino narejeni, imajo {{p po 80 dobro vezanih, močnih pores iz sL najboljšega bakrenega drata, so b finim _ afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15-20 let nobenih poprav ne zahtevajo. - Pri 3L Jfo naročilih z dežele naznani naj so vselej nattni"" m°ra postelje v notranj. lufii. ^ 9 - Ako se torej dobi za 11 gld. dober, franko doposlan, tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malovredno nadomestke, kakor žičane ž.mnico, slamnice itd., ^»i kateri pravemu namenu, imeti dobro poatelj ne Tstrez®J°* ____ 1 ANTON OBREZA, | ^ tapecirar v Ljubljani, Selenburgove ulice štev. 4. Ta domača, edina narodna tvrdka te stroke na Slovenskem bodi slav občinstvu najbolje priporočena za nakupovanje žimnic, nalonskih garnitur, divajiov, atolov, preprog, za-^ grinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela. 90T Ceniki s Plohami zastonj jn ^ Franko. - Hitra in poštena postrežba, nizke cene pose~ Prl b a 1. š č i h in obš.r nojih naročilih. Otročji vozički jako elegantni fini, in močni dobivajo se pri meni skozi leto in J^i dan in sicer v vseh barvah, kakor rudoče, modro, sivo in olivno _ po gold. 5.50, 6, 7, 8, 9, 10 in višje po vsaki conj do 25 gld. VH^^H^f Pri meni je najcenejši kraj za kupovanje jj;' ^ otročjih vozičkov. i»-ao ^ Čista krv zdravje! Tajne bolezni, lifiaji, spuščaji, blc-dost, splošna utrujenost, slabost, se izgubijo pri zdravi krvi. Mi jamčimo za gotovi vspeh pri uporabljanju nafte metode. Pri vpra&anjih je priložiti povratno marko. 8—13 „Office Pariš Sanitas", 30. Faubourg Montmartre. Nova patent eamotvorna brizgalnica za trte in rastline „Syphoniat( prekftsa vae do sedaj poznane brizgalnice — ker deluje SAM0TV0RN0, To dokazujo tisoči pohvalnih pisem. Sliko in popis je zahtevati pri tovarni za gospodarske ter vino-rejske stroje. PH. MAYFARTH & C. Wien, H., Taborstrasse 76 10-5 Katalogi zastonj. VsprejHinajo se zastopniki. Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" VlaTorrente št. 15. (poleg ob..kov C .iozza najosrednija lega v Trstu.) Prostori so odprti In preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Droherjcvo pivo po nizkih cenah. Jaikčim za točno iu vestno postrežbo ter bo priporočam blagovoljnej naklonjenosti Blav-nege občinstva. ponižni io4-5i p. Favero. Petronio & Madalena 9 (naslednika A. Pipana) na oglu Via Torrentt i Ponte della Fabra. priporočata Bvojo trgovino z inoko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cono so novurjutno nizke, poHtrežba vestna in nagla. DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI 104-55 12-12 TRST Corso, Piazza della Legna it.f 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčijo itd. Velika zaloga iinih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk zu parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt. Lastnik pol. društvo .Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotlč. Tiskarna Dolenr v Trstu. ,