utunife 2.
Maribor, petek 15. avgusta I91&.
Štev. 184
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5*50 mesečno.
četrtletno K 16*50.
Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5*—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 4. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice}
Telefon št. 242.
Dr. Vladimir Sernec:
0 valutnem vprašanju.
(Dalje).
Vsa sedanja neznosna draginja, pomanjkanje sirovin in inozemskega blaga, vse ovire trgovini pri izvozu in u-vozu, ki razvoj trgovine naravnost onemogočijo, kajti nobena panoga narodnega gospodarstva rabi več prostosti in je tako občutljiva proti oviram ko ravno trgovina, vse to so zle posledice naših obupnih denarnih razmer. To uvidevajo vsi državniki in vsi finančniki, trgovci in voditelji bank pač v prvi vrsti. Vendar-le moram očitati naši prvi vladi in pred vsem odstopivšemu finančnemu ministru Ninčiču, da ničesar ni storil in tratil mnogo dragocenega časa. Edino kar je država doslej za ureditev naše krone storila, je bilo žigosanje, da se papirnati denar v naši državi s žigom označi in na ta način loči od onega papirnetega denarja drugih delov avstro-ogrske države.
Misel je bila dobra in so temu sledile tudi druge države, ki so bile
izišle iz avstro-ogrske monarhije, tako Nemška Avstrija in češkoslovaška republika. Način žigosanja v naši državi je pa vse pokvaril. Mesto da bi se država obrnila na avstro-ogrsko banko, da bi ji priskrbila v zameno nov denar v višini onega, ki je kurziral v naši državi, kateri novi denar bi imel označbo, Mi je ne bi mogel ponarejati nobeden ponarejalec denarja, so se porabljali za žigosanje občinski pečati in pečati najnižjih uradov širom cele države, ki jih zamore ponarediti s lahkoto vsak izdelovalec pečatov. In žigi so bili tako različni in pomanjkljivi, da je zamogel vsak paglavec žigosati ne-žigosani denar s kakšno staro štampi-lijo. Na Češkem in v Nemški Avstriji so bili bolj premisleni, ondotni žig se ni mogel ponarediti. Posledica tega je bila, da je ves nežigosani denar, ki je bil v prometu v inozemstvu, prišel k nam in so se našli razni zesebni podjetniki, ki so s ponarejenimi štampili jami žigosanje opravili naknadno. Na ta način se je zgodilo, da je prišla po sodbi finančnih veščakov še najmanj
Veliki mogul.
ena milijarda papirnatega denarja več k nam, tako da je saniranje danes še težje, ko ob času prevrata, poprej smo imeli 7 milijard nekritega denarja, sedaj jih imamo 8.
Predno se lotimo saniranja je potrebno, da se ta pogrešek čimprej popravi, in se zamenjajo bankovci ki so v prometu s takšnimi, ki izključujejo ponarejanje, in sicer to v razmerju 1:1, bodisi da je n6vi denar žigosane krone, bodisi da so (jinarji; denar ki je sedaj v prometu, se bi pa moral potem v zelo kratkem roku preklicati. Na ta način se bi vsaj dognala natančna vsota denarja, ki je v prdmetu in se bi množina tega denarja držala vedno na jednaki višini — stabilizirala.
Drugi korak bi moral biti, množino tega denarja zmanjšati in sicer začasno približno na polovico. To se da storiti le s premoženjskim davkom in davkom na vojne dobičke, To pot saniranja so nastopile že druge države, pred vsem Nemčija, ki se je mi ne moremo izogniti. Tolažba bo vsakemu prizadetemu, da postaja vrednost tega
Angleški spisala A. K. Gr cen.
(Dalje).	(29)
Toda ati sem mogla iti S svojim znanjem po edinem potu, na katerem bi mogla biti zdaj koristna? Nisem vedela tega, nisem se niti bavila s tem vpraSanjem. Odločila sem se, iti po potu, ki sem ga videla pred seboj, če naj pelje do cilja ali nfe. Ta zahteva na mojo eneržijo me je olajšala. Vstala sem, se oblekla ter se posvetila dnevnim nalogam.
Cna teh naiog je bila, izvedeti, ali je gospod Grey našel svojo hčer, ko se je vrnil v hotel, tako bolno, kakor so mu razodele njegove zte slutnje. Telefonski pogovor, kateremu je kmalu sledil drugi, mi je pojasnil to zadevo. Gospodična GreY je bila zelo bolana, vendar pa ni bila nevarnost smrtna. Na vsak način se je njeno stanje zboljšalo. In če ne bodo prišle nove komplikacije, tedaj je bljo upati, da 4>o mogla v štirinajstih dneh iti zopet iz hiše.
Nisem bila iznenadena vsled tega poročila. Nasprotno, bila so taka, kakor sem )ričakovala. Vsklik duha v amerikanski hiši e bil Praznoverje, celo v taki okolici, ki je )ila prenapolnjena strahu in vse one groze, ki sledi zločinu. In v mojih mislih se je ta okoliščina pridružila kot sumljiv moment k drugim, ki sem jih imela proti nekomu.
Če bi	hotela	dogodke	naslednjih	dnij
pripovedovati na dolgo in široko, bi morala obremeniti	svoje	poročilo	z nepotrebnimi
posameznostmi.
Z gospodom Dprandom se v naslednjih dneh nisem	sešla.	Čeprav	je bil stric	sicer
zelo dober,	je bil vendar v	tem oziru	neiz-
prosen. Dokler ne bo policija zopet izjavila, da je gospod Durand nedolžen, ali dokler ne bo dokaza, ki bi ga popolnoma opral pred svetom, toliko časa ne smem* občevati ž njim. Natančno se še spominjam besed, s katerim je končal moj stric dolg, hud prepir, ki sva ga imela o tej zadevi. Glasile so se:
»Ti si izrekla gospodu Durandu svoio popolno vero v njegovo nedolžnost na naj jasnejši način. To mu naj za enkrat zadošča. Če je oni spoštovani gentlemen, za kakršnega ga smatraš, se bo tudi s tem zadovoljil«.
Ker se je moj stric vedno držal svojih besed, in če je govoril resno, tedaj je to tudi za resno smatral, nisem niti več poskusila, ugovarjati, ker sem mu morala pravzaprav pritrditi, če sem zadevo jasno in stvarno premislila. Toda čeprav nisem mogla ' sporočiti svojemu ženinu svoje simpatije, vendar so ostale moje misli in moja čustva prosta. In vsa ta so bila posvečena možu, ki je na sramoten način osumljen, proti j čemer ni bil pripravljen, ker je imel vedno v družabnem in kupčijskem oziru sijajno stališče.
Kajti gospoda Duranda so imeli splošno še vedno na sumu, navzlic nekaterim dejstvom, ki so prišla polagoma na dan ter potrdila njegovo izpoved.
To se mi je zdelo skrajno krivično. Kaj se naj vendar zgodi, če ne bo_ nobenih drugih razbremenilnih okoliščin, ki jih bosta policija in občinstvo tudi kot taka smatrala? Ali ne sme vseh okoliščin, vsled katerih je njegova krivda dvomljiva, razlagati v svoj prid? Na primer oni krvavi madež na njegovi srajci, ki sem ga videla in pa postavo,
0 kateri sem poročala? Zakaj niso dejstva, da je madež popolnoma drugače izgledal, kakor da bi prišel od spodaj gor na srajco, marveč da je padel od zgoraj dol, zakaj niso tega dejstva bolj vpoštevali oni, katerih dolžnost je bila, pojasniti skrivnost, da se pojasni pravi položaj? Meni je pripovedovala ta okoliščina tako jasno zgodovino o njegovi nedolžnosti, da sem se čudila, kako jo je mogel nadzornik pregledati. Toda pozneje sem to razumela. Ena sama beseda mi je to pojasnila. Moj račun je bil popolnoma pravilen. Kri je nedvomno kanila od zgoraj dol. Toda ene stvari se ni moglo dokazati, da ta kaplja ni kanila od zgoraj dol v hipu, ko je storilec zapičil stilet v svetlnico, marveč še le potem, ko je zločinec že pobegnil ter neki
1 drugi, popolnoma nedolžni, prišel v sobo.
(Dalje prih),
tega, kar mu ostane .vsled plačila tega davka, dejansko višja.
Recimo da ima nekdo 100.000 K v banki in plača 5000 K premoženjskega in 20.000 K -vojno dobičkarskega davka, mu ostane še 75.000 K. Za teh 75.000 K si bo pa zamogel kupiti potem skoraj ravno toliko blaga, ko prej za naloženih 100.000 K.
To izhaja iz starega načela v narodnem gospodarstvu in prometu, da se poviša vrednost vsake stvari ako ni več izobilja. Premoženjski davek, ki zadene gospodarski faktor (namreč kapital) ima syojo slabo stran. Načelo zdravega narodnega gospodarstva je, zadeti le dohodke, ne pa delo ali kapital, ki sta glavna faktorja vsakega gospodarstva in podjetja. V tem resnem položaju nam pa s malimi sredstvi ni pomagano, druge države, ki jih vodijo izkušeni finančniki, so segle po istem sredstvu. Seveda se moramo držati pametne mere. Premoženje se pa naj vsako, tudi najmanjše obdači, davek se pa naj polagoma stopnuje približno od pol odstotka pri najmanjših do 10 Odstotkov pri največjih premoženjih. Podvrženi bi morali biti premoženjskem davku tudi vsa premoženja ino-zemcev pri nas in premoženje naših državljanov v 'inozemstvu, v kolikor jih ne zadene tam premoženjski davek.
(Dalfe Drihodniič.)
j.... !j.-1— --	 ;_________
Prekmurje.
O akciji,uvedeni za zasedenjePrekmurja je prejel Ljubljanski dopisni urad nastopno poročilo: Naša sicer tako tiha ih molčeča'Radgona je dn« 10. avgusta popoldne ‘ nenadoma oživela. Po njenih ulicah so odmevali trdi korj&i 36. (karlovškega) in 37. (ljubljanskega) pehotnega polka. Sledil je dravski konjeniški polk in dolga vrsta artiljerije: naprej dve brdški bateriji drinskega polka, druga in tretja havbična in 1. mariborska poljska baterija. Potem so se pojavili naši izborni telefonisti brzojavnega bataljona, tren saniteta itd. Po zaslugi naših nad vse hvalevrednih železničarjev, ki so delali noč in dan, se je v komaj 24 urah zbrala , tukaj vsa vojska. Nne 11. avgusta zveče.r je bila Radgona pravo vojno taborišče, kjer je vrelo in vršelo kakor v čebelj-njaku. Tudi nestrokovnjak je mogel opaziti, da se nekaj pripravlja. Radovedno so legli Rad-gonci spat, toda ko so se zjutraj zbudili, te vojske ni bilo več v mestu. Bila je že daleč v Prekmurju, čigai prebivalstvo nas je pričakovalo tako željno, rn . kamor je vleklo srce vsakega vojaka z nepremagljivo silo. Že na vse zgodaj so poleteti čili konji dravskih dragoncev v prekmurska polja in po komaj peturnem pohodu ob polu enajstih so zaplapolale v solncu svobode prve sloy. zastave ne lepem s'ov. Prekmurju.
36 in 37. polk sta izvršila forsirane 30—40 klm. dolge marše v redu, ki zbuja občudovanje. Drin. brdski bateriji sta t^koj po izkrcanju iz vagonov nastopili in verno spremljevali svoje druge od pehote. Še enkrat so se bratsko pozdravili Srbi, Hrvati in Slovenci tam, kamor jih
je pozvala domovina I Prekmurci so sprejeli svoje brate osvoboditelje z nepopisnim navdušenjem. Praznično oblečeno zbrano ljudstvo je navdu^ šeno pozdravljalo naše vojake. Ob polu enajstih je dospel general Smiljanič v Mursko Soboto, kjer je pozdravil čete okoli katerih se je zbrala ogromna množina sveta. Potem se je peljal preko vasi Mačkovec, Boreče v Lendavo, povsod pov-prašajoč po potrebah, željah prebivalstva, ki je mnogo pretrpelo vsled nasilja boljševiške vlade. Boljševiki so Prekmurcem odvzeli skoraj vso govejo živino, bodisi potom rekviriranja, bodisi potom nasilnega kupovanja. Pri tem so plačevali z »belimi kronami*, za katere se ni mogla, kakor pravijo ljudje, kupiti niti igla. Prekmurci trpe veliko pomanjkanje soli, sladkorja, obleke, obutve in tobaka. General jim je obljubil, da jim bodo naše oblasti takoj v vsem priskočile na pomoč.
Brzojavka Regentu.
Ljubljanski dopisni urad poroča: Predsed-ništvo deželne vlade za Slovenijo je ob priliki zasedbe Prekmurja poslalo na kabinetno pisarno Njegovega kraljevega Visočanstva prestolonaslednika in regenta Aleksandra v Beograd nastopno brzojavko:	Naše hrabre čete so tekom
včerajšnjega in današnjega dne zasedle Prekmurje, navdušeno pozdravljene po iamkajšnjem slovenskem prebivalstvu. Ob tem zgodovinskem trenotku, ko so bili naši prekmurski bratje rešeni iz tisočletnega robstva, poklanjamo Vašemu kraljevemu Visočanstvu Izraz verne vdanosti in najglobje hvaležnosti celokupnega slovenskega naroda. Ljubljana, dne 12. avgusta 1919.
£ji Političen pregled. M
Jugoslovanski in Narodni klub odklanjata sodelovanje z Demokratsko za-jednico. Beograd, 12. avgusta. (Slov. Narod). Designirani ministrski predsednik Davidovic je konleriral danes s Črnogorci in Bunjevci, ki so izjavili, da bodo podpirali Davidovičevo vl:>do. Ob 11. uri dopoldne se je vršila konferenca ministrov in klubovih načelnikov Demokratske zajednice v ministrstvu prosvete. Tekom konference je posetil ministrskega predsednika Da-vidoviča predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, ki je izjavil, da je Jugoslovanski klub definitivno sklenil, da ne more sodelovati v koaliciji z demokratsko vlado. Tekom dneva so se vršile še nadaljne konference s partijami, ki se še niso izjavile, na večer so posetiji ministrskega predsednika Davidovida predstavniki Narodnega kluba, ki so izjavili, da ne gredo v vlado. Ministrski predsednik Davidovič je sprejel njihovo izjavo na znanje. Po teh konferencah je poročal g. Davidovič svojim kolegom iz Demokratske zajednice o položaju in se je sklenilo, da se skliče za jutri sredo dopoldne plenum Demokratske zajednice, ki bo definitivno odločal.
Socijalni demokrati sodelujejo z demokratsko zajednico. Beograd, 12. avgusta. Socijalni demokrati, ki so že preje izjavili, da hočejo podpirati vlado Demokratske zajednice, so pripravljeni iti tudi v koalicijsko vlado z Demokratsko zajednico. Vest, da je došlo med socijalnimi demokrati in Demokratsko zajednico do sporazuma, je vzbudila senzacijo v parlamentarnih krogih, posebno pa v vseh naprednih krogih veliko zadovoljnost, ker sta se na ta način združili napredni stranki, ki ste tudi po svojem programu in sestavi stranki narodnega jedinstva in ki hočeta s skupnim delom pospeševati boj za socijalne pravice in konsolidacijo na demokratski način in ki delata nato, da vendar enkrat pride do energične sanacije dosedanjih ekonomskih in političnih razmer. Zvečer se je v parlamentarnih krogih trdilo z vso sigurnostjo, da se je Demokratska zajednica v zvezi s socijalnimi demokrati in oprta od nekaterih malih partij,
odločila definitivno, da sestavi vlado. Na ta način bi designirani ministrski predsednik Da-vidovič poročal že tekom jutrajšnjega dne prestolonasledniku regentu Aleksandru o uspehu poverjenega mu mandata. Do 10. ure zvečer še ni bilo mogoče dobiti potrdila o resničnosti te vesti, vsekako pa je karakteristično, da se v odločilnih parlamentarnih krogih govori, da so se Demokratska zajednica in socijalni demokrati sporazumeli o tem, da hočejo restringirati število ministrskih portfeljev, od. katerih bi prevzeli socijalni demokrati socijalno politiko in narodno gospodarstvo (rudnike, zgradbe in obnovo).	:
Slovenci in Slovenke!
Prvič se obračam na ves slovenski narod, nisem tega storil takrat, ko smo osvojevali Maribor in delali sedaj že priznane slovenske meje na Štajerskem. Storim to v trenutku, ko se trgamo za usodo našega Korotana. Storim to sedaj, ko se peha Nemec po uničujočem, a pravičnem porazu na Štajerskem, da si priropa po božjem in človeškem pravu nam sodeč Korotan, za katerega prev-darno ponemčevanje je stoletja izmetaval žal ne brez uspeha milijone, kako bo še le sedaj v času odločitve vzkipela in navalila sovražna nam propaganda.
Zalo se zbere na Veliki Šmarn naš narod na tleh nepozabnih nam gosposvetskih pravic in zagrmi iz tisoč in tisoč grl v svet svojo odločno voljo, da si ne danio koroških Slovencev iztrgati v večno nemško tlačanstvo.
Pridejo odposlanci deželne vlade in naš primas, ljubljanski knez in škof, se je kot prvi odzval mojemu vabilu, da služi pod milim nebom službo božjo. Narodna društva in posamezniki hite na ta tabor, vsi v globokem umevanju za zgodovinsko važnost, ko se zasadijo naši mejniki nemara za stoletja.
Kličem Vas torej, Slovenci in Slovenke, da pridete v Sinčovas in pokažete kot: priče vseh delov naše doir.ovine, da stojite z dušo jn telesom v borbi za njihovo in našo pravdo General Maister s. n,
Dnevne novice.
Okrajni glavar gospod dr. Srečko Lajnšlc je za nekaj časa iz Maribora odsoten, ker je imenovan za civilnega komisarja v Prekmurju, vsled tega odpade njegovo občevanje s strankami. Njegov zastopnik je začasno komisar Rajko Mulaček.
Umrla je danes gospa Marija Skvarča, soproga poduradnika južne železnice in mati poročnika Cirila Škvarča. Po.greb se vrši v soboto popoldne ob dveh iz mrtvašnice v Pobrežju. Prizadeti rodbini naše sožalje.<
Koncert žel. godbe v mestnem parku se vrši v nedeljo od %12»—%13.
Popravljamo. Pred par dnevi smo priobčili notico o g. U/agnerju, lastniku kavarne »Meran« na Tegetthoffovi cesti, da se je raz-žaljivo poslovil od slovenskih gostov. Ker smo se po pričah prepričali, da nas je do-tični dopisnik mistificiral, to radi popravliamo. Krivice nočemo delati nikomur.
Klerikalno hujskanje. Zadnji »Slovenski Gospodar« je napisal hujskajoči članek, s katerim se bomo še bavili. Za danes hočemo navesti samo en stavek, ki ga navaja v tem članku: »Kmetje, kako dolgo bodete še trpeli te razmere, kako dolgo bodete še s krvavimi žulji pridobljeni denar plačevali kot davek za mastne plače in zabave drugih slojev?« Klerikalci so torej pričeli hujskati našega kmeta naravnost na upor, da naj ne plačuje davkov, češ da vsi davki služijo edinole za »mastne plače« — slabo plačanih uradnikov. Klerikalna strdka
M&ribn, dna 15 avgusta IJ1J1
Mariborski delava«.
Stran S.
je zašla popolnoma v stopinje praktičnega boljševizma. In če išče »Slovenski Gospodar« drugod zapeljivcev, ki vodijo kmeta na kriva pota, tedaj pravimo, da so oni lahkomiseljni in zločestni klerikalni voditelji pravi zapeljivci našega kmeta.
Pobreški pohajkovalec zašel je te dni tudi na pokopališče v Pobrežji. Iskal je slovenskih napisov pa ni mogel najti niti gfoba Feliksa Stegnarja, niti Lojzeta Bahovca. Oba sta bila delavna rodoljuba, znana po celi domovini; umrla sta ob vojnem času in zato se je menda nanju pozabila. Ali bi ne bilo mogoče, da bi premožni sorodniki in prijatelji teh velikih pokojnikov postavili tema za-služnimu možema vsaj skromna nagrobna kamena? Kje je sloveče Bahovčevo samsko omizje ?
Nagla poitna zveza je med Ljutomerom in Mariborom, ker navadne karte rabijo za pot v Maribor samo štiri dni. Ali leži vzrok za tako naglo poslovanje na ljutomerski ali mariborski pošti, ni znano. Poštni pečat ljutomerske pošte je še vedno nemški, dasiravno so ljutomerski rodoljubi že pred več mesJ nabrali primerni znesek za nabavo slovenskega pečata in ga poslali v Ljubljano.
Olika. Piše se nam: Pripetilo se mi je, ko sedim pred kratkim z svojo koleginjo ob 8. uri zvečer v parku, da naju — meni nič, tebi nič — nagovorita dva gospoda. No, in od same jeze, da nista dobila nobenega odgovora, pričela sta prav nedostojno govoriti in naju takorekoč ozmerjati. — Po mojem mnenju ni nikak prestopek, ako se — po trudapolnem delu v pisarni, kjer ni posebno čist zrak — kar vsak, ki ima sličen poklic sam dobro ve, — gre zvečer nekoliko v park, hoteč se navžiti dobrega, svežega zraku. In mislim tudi, če je dekle toliko samostojno, da se sama pošteno preživlja, ni noben pregrešek, ako gre brez starejše dame na iz-prehod, posebno, če je kot nedomačinka navezana sama ni-se. — Priporočala bi vam toraj — gospodje, da dobro poprej premislite, koga nagovorite! Napačno pa je, ako menite, da je vsaka punca — metlja, — s katero bi vi pometali I Poštena Slovenka.
Ferkova ustanova. Jesen se bliža, začetek šol. Naši dijaki bodo potrebovali izdatnih podpor. Draginja zahteva, da v obilni meri podpiramo dijaško kuhinjo in da pričnemo z dijaškim domom. Blagi prijatelj dijaštva dne 15. septembra 1915 umrli Feliks Ferk, ki je celo premoženje zapustil za dijaško ustanovo, je v svojem testamentu izrazil željo, da se vsa zapuščina uredi v teku jednega leta. In zdaj po preteku štirih let še ni nobenega konca. Cela Štiri leta že leži zapuščinski akt v dunajskem naučnem ministrstvu. Neki dvorni dekret iz leta 1847, torej iz Sasov Meternichovih, določa, da ima administrativna oblast določiti, če je takšna ustanova sprejemljiva ali ne. Pokojni Ferk je določil ustanovo za dijake slovenske narodnosti. To je vzroka dovolj, da so avstrijska ministrstva to zadevo proglasila za politično zadevo in vlačila štiri leta iz jedne pisarne do druge, a se do razpada niso izjavile, če je ta ustanova spremljiva ali ne. Tako je prišlo, da je ob razpadu akt obležal na Dunaji in tudi nova socijalnodemokratična vlada ga noče izročiti; dokler ni podpisana mirovna pogodba. Posredovali so vsi mogoči faktorji; pa dosedaj se ni dalo nič doseči. Ta zadeva je prava živa podoba bivšefKi avstrijskega germanizajočega birokratizma. Žalostno je le, da se ne more v teh dragih časih pomagati dijakom že sedaj s podporami, ki so zanje namenjene. — Dr. R.
Štajerskim okrainim zastopom in občinam v vednost. Za zbor odposlancev občin in okrajnih zastopov, ki je sklican y Celje od predsednika likvidacijske komisije dr. Kukovca za dneva 11. in 12. septembra, je veliko zanimanje. Oglasili so se že poročevalci za občinsko upravo, za ulogo okrajnih zastopov sedaj in v prihodnje, za postopek občinskih in okrajnih hranilnic glede vojnega posojila in za ureditev zdravstva. Predsednik je imel te dni pogovore z deželnim glavarjem v Gradcu in bode poročal o stanju delitve deželnega premoženja in dolgov. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo in poverjenik financ sta javila udeležbo
s sledečim dopisom : Na poročilo z dne 3. julija 1919 št. 549, se Vam poroča, da smatra poverjeništvo ministrstva financ v Ljubljani nameravano posvetovanje za priporočljivo in da se ga bo rade volje udeležilo po posebnem odposlancu. Seveda bi mogel ta odposlanec eventuelne rezultate tega posvetovanja vzrti samo ad referendum, ker bi pristojala končna odločitev v zadevi, kolikor pride državna finančna uprava v poštev, pač le ministrstvu financija v Beogradu.
Učitelji (aktivni in upokojeni) in profesorji, člani »Društva jugoslovan. državnih uslužbencev v Mariboru« se opozarjajo, da se deli fina amerikanska moka v soboto, dne 16. t. m. ves dan v Hamerlingovi ulici.
Južna železnica. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani sprejme dva jurista s sodno in enega jurista z davčno prakso v službo. Reflektanti naj se priglasijo pri imenovanem ravnateljstvu (Belgijska vojašnica), I. nadstropje, soba št. 16.
Razpis trafike. Trafika na Tegetthoffovi cesti št. 77 je razpisana do 3. septembra 1919. Natančneje podatke daje finančno ravnateljstvo v Mariboru.
Sreča Mariborčanke v Ljubljani. V torek zjutraj je prišlo v Ljubljano iz Maribora neko dekle, ki je hotelo iti v bolnišnico. Med potoma je pa porodila krepko dete, ki je veselo kričaje zagledalo luč sveta.
Tatvina sladkorja. V neki noči proti koncu julija je bilo trgovcu Senčarju v Ptuju iz skladišča na kolodvoru ukradeno 15 vreč sladkorja. Tatov baje ni nihče opazil in se tudi ne da dognati, kam so spravili tako veliko množino ukradenega sladkorja.
Tatvina. Nerad Karol iz Oplotnic pri Konjicah, pristojen v Ivankovce pri Radgoni, čevljarski učenek pri čevljarju Piršu na Tržaški cesti št. 15, je ukradel nekaj podplat v vrednosti 200 kron. Oddali so ga sodišču.
Konjska tatvina. Dne 9. t. m. zjutraj je bilo veleposestniku g Petru Mesarecu pri Sv. Juriiu v Slov. goricah ukradeno iz njegovega hleva par konj v vrednosti 15.000 K. Lenarškemu orožništvu se je posrečilo izslediti jih v toliko, da je ugotovilo, da sta ukradla ta dva konja neki Fran Šipek, posestnikov sin od Sv. Kungote v družbi njegovega hlapca Alojza Štifterja. Spravila sta še isto jutro konje čez Muro ter sta jih prodala Jožefu Siegelu, kmetu
Y	Ratschendorfu pri Cmureku.
Tatvina vola. Dne 10. t. m. je bil kmetu Knupležu iz Gaštataju ukraden vol. O tatu še ni sledi.
Zaseženi konj. Izvošček Lebar iz Maribora je hotel za nekega Alojza Žugmana spraviti konja čez mejo. Ker sam ni hotel popolnoma opraviti ta posel, je imel konja pripreženega le do bližne meje, potem ga pa je izročil nekemu Valentinu Gragerju, da ga spravi naprej. Obmejno vojaštvo pa mu je prišlo na sled ter zaseglo konja.
Nemški zločiti na Koroškem. Nemško-avstrijska vlada si prizadeva prodreti s svojo zahtevo, da v spornem ozemlju prevzamejo domače straže varnostno službo in da se umakne naše vojaštvo iz našega upravnega ozemlja. Kam pes taco moli, res ni težko uganiti, do kakšnih anarhičnih razmer pa bi vedla ugoditev nemške zahteve, o tem priča vest ki smo jo ravnokar, sprejeli iz verodostojnega vira. V Lipo pri Vrbi, lepi slovenski vasi, ležeči v nemškem pasu, a tik ob meji našega upravnega ozemlja, se je priklatilo 8 do 10 volkswehrovcev iz Paterniona, torej iz nesporno nemškega ozemlja. Ko so se v gostilni napili, so napadli hišo znanega slovenskega kmeta Reichmanna p. d. Jesenika. Po brezuspešnem trudu udreti v hišo, so jeli streljati v sobo, kjer so se nahajali Je-senikovi. Tri krogi je so zadele gospodarja in ga težko ranile, ena krogla mu je zdrobila kost v stegnu. Domači sin, videč, da ni druge pomoči, je oddal iz podstrešja nekaj strelov na bandite in enega teh zadel. To je druge preplašilo, da so odnehali. Ranjenega kom-paijona so prepeljali v Beljak, a je spotoma umrl. Sedaj so zlobneži javili orožnikom, da je. bil njihov tovariš napaden in ustreljen od Jesenikovih. Preiskava je seve dognala kdo
je krivec. — Jesenko se danes bori s smrtjo Ta gorostasnt čin nemških volksvvehrovcev dovolj jasno izpričuje potrebo, da ostane naše ozemlje zasedeno po vojaštvu. Ko bi ugodili nemški zahtevi, bi pač niti trenotek ne bili varni pred upadom nemških tolp in voditelji naši bi ne bili več varni življenja. Vse kaže, da gre tu za premišljen čin organiziranega nemškega terorja. Zato poživljamo našo vlado, da zastavi vso svojo energijo, da prepreči nemške nakane.
H Sokolski vestnik H
Sokoli, ki se peljejo v Sinčovas, se zbirajo na glavnem kolodvoru ob 4. uri 15 minut zjutraj. Vožnina tja in nazaj znaša približno K 17*42. Za članstvo, ki ima društvene kroje, je obvezno, da se tabora v Sinčivasi sigurno udeleži.
Agitirajte za »Mariborskega Delavca* in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru.
y____________________Dopisi.  y
Sv. Lenart v Slov. gor. (Visoka poto-valca.) Deček Arnui prihiti v hišo: »Francozi so tukaj«. V tem hipu obstoji pred gostilno Aruuš velik auto. Nevihta se bliža. Gospoda častnika izstopita. Starejši gospod, že po svoji zunanjosti in prijaznem obrazu zelo prikupi ji v, se približa z raznimi vprašanji: »Kako daleč je v Radgono peš, z vozom, z autom in ravno tako v Maribor. Od Maribora semkaj smo rabili 46 min.« Od drugih navzočih se mu približam tudi jaz: »Tu-kajšni nadučitelj in gerent«. Moj poklon naredil je na gospoda očividno dober utis, kajti stisnili smo si roke prav po jugoslovanski navadi. Višji častnik je še nadalje vpraševal, koliko sem star, kje rojen, kje je sodnija, ali imajo g. uradniki do6ti dela, ali je okr. glavarstvo veliko, kakšna letina se nam obeta na žitnih poljih in vinogradih, zakaj ne dobra, koliko prebivalcev šteje trg, ali so mirni, koliko je Nemcev, 'koliko mož šteje vojaška 6tsaža, koliko je orožnikov, ali bo to število potem zadostovalo, zakaj je pouk v naj več ji vročini«. Tudi navzoče otroke je nagovoril in si s tem in svojo ljubeznivostjo takoj pridobil naša srca. Na stavljena vprašanja sem mu primerno odgovarjal. Zelo se je začudil, da tukaj sploh Nemcev ni, ampak sami posilinemci, ki so hujši od pravih Nemcev, kar so pokazali 1. 1914. »Kaj svojega nadučitelja so zaprli, in zdaj ste pa gerent?« »Gerentov stolec mi je v veliko eadoščenje, akoravno sem si s tem nakopal deia črez glavo.« Ta Kakih 5 min. trajajoč pogovor je bil končan in ker se nevihta ni. približala, se gospoda poslovita. Starejšega gospoda še vedno za roko drieč: »Prosim gospod, s kom pa mi je bila čast govoriti?« »General Smiljaniči« Presenečen z navdušenjem: »Bog živi generala Smiljaniča I« Še en srečen rokostisk in ravno takšen odzdrav iz auta, in ta je sfrčal proti Sv. Trojici.	I.	K.
Račje. Pod okriljem »Pripravljalnega odbora" Bralnega društva v Račju, se je priredila v nedeljo, dne 10. t. m. narodna veselica, ki je sijajno uspela. Udeležilo se je nad 300 domačinov in okoličanov, ki so z zanimanjem Sledili, ter se iz srca smejali pri uprizoritvi Linhartove dvodejanke ^Županove Micike". Naslov* no vlogo je s polnim umevanjem igrala gdč. Soršakova. Mlado vdovo Podgorsko je zmerno ter naravno pogodila gdč. Jugova. Župan Kremen (tj. Kranjc) se v prvem dejanju ni prav uživel v svojo vlogo, prav prikupljiv starček pa je bil v drugem dejanju. G. Vinko Jug je Anžeta dot w
pogodil. Pravi tip mestnega gizdalina Siissheima je bil g. Dergas, v mimiki in kretnjah izvrsten, škoda le, da je bil pretih in da vloge ni bolje znal. Diinnberg (g. Weis) je s svojim kihanjem povzročil mnogo smeha: Najhvaležnejšo vlogo pa je imel g Humer v notarju Glaž’ku, ki je zamogel v tej vročini prav pridno segati, po glažkih z dobrim vincem. Po igri se je na vrtu in v gostilniških prostorih g. F. M. Faleža, razvila prosta zabava, s plesom, petjem, šaljivo pošto itd. Na licih udeležnikov se je videla splošna zadovoljnost. Omeniti je treba, da je bila to prva slovenska veselica v tem nekdaj od nemčurjev ogroženem Račju. Upamo, da jih sledi še več. Z gledališkimi igrami in s predavanji se da mnogo doseči v probujo ljudstva. — Vsa čast vrlim našim prirediteljem, osobito g. Lojze Faležu,'ki so se tako potrudili in zavzeli za narodno stvar.
Razne novice.
H
Nazaj gredo:
1. Normalni osebni vi. št. 414 iz Sin-čevasi ob 15*16. uri, prihod v Maribor ob 18-14. uri.
2. Podaljšani nedeljski vlak št. 414/11 iz Sinčevasi ob 18. uri, odhod iz Dravograda kot vi. 414 a ob 19’45. uri, prihod v Maribor ob 2120. uri.
3. Ljubljanski posebni vlak št. 414/111 iz Sinčevasi ob 21. uri, prihod v Maribor v polnoči, iz Maribora kot vi. 33 o polnoči, prihod v Ljubljano 16. t. m. ob 4 51. uri.
Udeležriiki taborja plačajo polovično vožnjo.
R MALA OZNANILA. R
Koliko zapravijo evropske vladarice za svojo obleko? Tisti bajni časi so minuli, ko se je pripovedovalo, da se kraljice odevajo v zlato in drago kamenje. One so sicer še sedaj merodajne v najvišjih krogih glede okusa in mode, toda za obleko zapravijo vendar mnogo manj, nego nekatere odlične igralke ali žene milijonarjev. Nemška cesarica je potrebdvala na leto 50.000 kron za svoje obleke, kar bi bilo za marsikatero Amerikanko veliko premalo. Kljub temu se sodi, da je bila nemška cesarica najlepše opravljena. MnOgO več zapravi španska kraljica Viktorija, ki plača samo v Parizu vsako leto račun od 120.000 K. Na dragem: mestu stoji italijanska kraljica Helena, katera potrebuje za svojo garderobo 70,000-K na leto. Angleška kraljica Marija porabi na leto 50 000 K za svojo obleko, medtem ko se je ruska carica zadovoljevala s toaletami, ki so stale 35.000 kron. Naj-skromnejša je nizozemska kraljica Vilhelmina, ki ne'zapravi več kot*25 tisoč kron.
Po ameriško. Francoski in angleški listi so prinesli zadnji čas zanimive številke, ki kažejo, kako je Amerika pošiljala svoje čete na evropska bojišča. Glede odprave moštva je Amerika vsekako dosegla rekord: bila je pravo ameriško delo. Čete šo pošiljali preko morja v Evropo takole: V maju in juniju 1917 : 12.261 mož, v juliju 12.988 mož, v avgustu 18.323 mož, v Septembru. 35 523 mož, v decembru 48.848 mož. V 1. 1918.: v januarju 46.776 mož, v februarju 48.027, v marcu 83,811, v aprilu 117.213, v maju 244 345, v juniju 276.372 mož. Tako mogočno je naraščal dotok ameriškega moštva v Evropo. V istini eden izmed največjih činov -sveta, žal, da je bil samo za vojsko 1 če bi se bila ta energija porabila na drugem polju, kaj bi se bilo vse lahko napravilo.
Vino najboljše sredstvo proti legarju.
V	pariškem biologičnem društvu je poročal prof. Alliot-o zanimivem učinku vina na gotove bacile. Po njegovih poizkusih uničuje čisto belo vino legarjeve bakterije najdlje v 15. minutah ter paralegarjeve bacile najdlje v 20. minutah. Zato je prof. Alliot mnenja, da uživanje belega vina zadostuje vsakemu, da se ubrani rečene nevarne bolezni.
Tabor v Sinčivasi dne15.t.m.
Udeležencem stoje na razpolago sledeči vlaki. Tja gredo:
1. Posebni vlak št. 34 a iz Ljubljane čez Maribor v Sinčovas. Odhod iz Ljubljane
14. h m.' ob 22*56. uri, prihod v Maribor
15. t. m. ob 3*54. uri; odhaja tz Maribora kot vi. 415 a ob 4*30. url, prihod v Sinčovas ob 8*48. uri.
2. Normalni osebni vlak št. 415 iz
Maribora 5*5. uri, prihod v Sinčovas ob 9'20. uri.
3. Nedeljski vlak št. 417 a vozi ta dan do Sinčavasi. Odhod iz Maribora ob 13'40. uri, odhod iz Dravograda—Meže kot vi. št. 417 ob 15*30. uri, prihod v Sinčovas ob 16*50. uri.
II ran Or se tako> sPre)me Pri tvrdki Josip Lan-UvCllCV g er še k v Marbregu, trgovina z mešanim blagom.	5—3
prodaja v vsaki množini Maks M a c h e r, ildlUlU trgovina s steklom in svetilkami v Mariboru, Edmund Schmidova ulica 3.	6—1
A V 608/19 24
Oklic *
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Gospod dr. Ivan Glaser, odvetnik v Mariboru je dne 5. julija 1919 umrl v tukajšnji javni bolnici.
Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, se poživljajo, naj napovedo in dokažejo svojo terjatev pri tem sodišču dne
1. septembra 1919
ob desetih v sobi št. 7 ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico nikake nadaljne pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla.
V	tus. sklepti z dne 19. julija 1919 se je rok pofhotoma določil nd 1. avgusta 1919.
Okrajno sodifte v Mariboru, oddelek V
dne 1J. avgusta 1919.
Raznašalo* časopisov
Invalidi, dobe lep zasluiek. Zglase naj se v upravnlitvu ..Mariborskega delavca**.
I. Mariborski bioskop
Tegetthoffova cesta.
Največje in najimenitnejše kino-podjetje v Jugoslaviji.
V	četrtek 14. in petek 15. avgusta 1919:
Na drugem obrežji
Detektivdrama v 5 dejanjih
Odrejevalnica
Veseloigra v 2 dejanjih
Igrajo najboljši klnoigralci!
Predstave se vrše vsaki dan Ob 18%. in 20%. uri, v nedeljah in praznikih ob ‘/s15** 16., 18. in 20. uri zvečer.
Lepa hiša
z obrtom (grajzlerija) obstoječ iz 5 sob in gospodarskega poslopja, k temu spada lep sadni vrt, vrt za zelenjavo in ena zelo rodovitna njiva, vse to obsega ograja, se takoj proda z obrtno opremo. Hiša stoji na lepem prostoru ob okrajni cesti, oddaljena % ure od mesta Maribor. Vpraša se naj pod naslovom A. S. v Pobrežju Cerkovska cesta št. 32; pošta Maribor. 2—2
♦♦♦
Zlet Mariborske sokolske župe v Ptuj dne 7. septembra 1919.
V	zalogi »Tiskovne zadruge« v Mariboru je izišla brošura
.Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan"
Spisal Matija Pirc, profesor v Mariboru.
Brošura stane 1*— K, s poštnino 1*05 K Dobi se v vseh knjigarnah. Šolskim vodstvom pri večjih naročilih 10% ponusta.
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Preiernova ulica it. 3,
je imela koncem leta 1918 vlog.................  K	80,000.000
in rezervnega zaklada.........................  «	2,500.000
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje ima veljavne lične domače hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in -poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V podpirani* trgovcev In oPrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
f$Jaj»j TMaftji Mulntgs,
Odgovor*! iradaik: Ff. VOglaf.
Tttktrsa 1 Karl Rabiti«* v Maribari