cena 10 dinarjev številka 26 (689)
glasile socialistične zveze delovnega ljudstva
utovo velenje, 30. junija 1983
PRAZNIK
limo in predamo praznovanju	I celi naši občini vabimo, da se
3. julija.	nam pridružite pri praznova-
I udi druge delovne ljudi in	nju našega praznika,
občane v Titovem Velenju in	I Srečno!
Čeprav je leto 1983 z gospodarskega vidika izredno težko, .so naši proizvodni rezultati dobri. Res je odkop premoga v RLV nekoliko manjši, kakor je bil v enakem obdobju lani, še vedno pa presega predvidenega v letnem načrtu za to obdobje.
Kljub preseženi polletni proizvodni nalogi tako v RLV kakor tudi v TE Šoštanj pa sta ti dve naši največji in najpomembnejši delovni organizaciji »prigospodarili« izgubo. Povzročajo jo neskladja med proizvodnimi stroški in uresničevanjem predvidenih cen premoga in električne energije v ovrednoteni elektroenergetski bilanci Slovenije za leto 1983.
Dobre delovne rezultate dosegamo tudi delavci drugih združenih organizacij v REK Titovo Velenje, kljub temu. da naše delo zelo ovira primanj-kovanje reprodukcijskih materialov. Vendar ne smemo biti zadovoljni. Še več bomo morali delati, naše delo bo moralo biti še boljše, povsod bomo morali bolj varčevati, poleg tega pa čimbolj krepiti samoupravne socialistične odnose v združevanju dela in sredstev znotraj kombinata in navzven.
Uspehi, isi smo jih dosegli v prvem polletju, nam vsem v kobminatu dovoljujejo, da malo pozabimo na vsakodnevne skrbi in težave, da za katek čas odložimo delo. se povese-
Delavci sestavljene organizacije REK Titovo Velenje delovnim organizacijam Rudnik lignita Velenje, Termoelektrarne Šoštanj, Elektro-strojna oprema, Sipak, Avto-prevozništvo in servisi, Elek-trofiltrski elementi in Tiskarna ler delovnimi skupnostmi sestavljene organizacije Družbeni standard. Zavarovanje. Avtomatska obdelava podatkov in Skupne službe sestavljene organizacije praznujemo naš praznik, dan vseh slovenskih rudarjev — 3. julij že deveto leto združeni v Ru-darsko-elektroenergetski kombinat.
V naši sestavljeni organizaciji ni delavca, ki ne bi vedel, kaj pomeni praznik 3. julij. Ob tem datumu nam misli najprej sežejo v čas leta 1934, ko so si rudarji zasavskih premogo-
vinkov z gladovno stavko iz-nojevan pomembno zboljšanje svojih takratnih težkih življenjskih razmer.
Naslednji prizor, ki se nam prikaže pred očmi. je »skok čez kožo«, s katerim se vsako leto na la dan nov rod rudarjev vključi v rudarski stan. Razveseljivo je. da se rudarjem vsako leto pridruži več mladih, saj to kaže. da postajajo rudarski poklici zanje vse bolj zanimivi, da so v družbi vse bolj cenjeni.
Z začetkom julija pustimo za seboj prvo polovico leta, se ozremo na dosežene delovne uspehe, na težave, ki so ovirale naše delo.
Slovesen sprevod in proslava
ludi letošnji 4. julij, dan borca, bomo v Šaleški dolini proslaviliTtadVSe slovesno.
Osrednja prireditev se bo pričela že 1. julija ob 19. uri. Tako kot prejšnja leta se bodo pred Rdečo dvorano v Titovem Velenju zbrali borci, mladina, rezervni oficirji in vsi ostali
občani. Od tu bodo skupaj v povorki krenili proti Titovemu trgu. V Kulturnem domu se bo ob 20. uri pričela proslava. Na njej bodo nastopili harmonikarji, pionirji, pevci in recita-torji. Vsi udeleženci proslave pa si bodo v Domu kulture ogledali tudi film o maršalu Titu.
Titovo Velenje
0 nagrajevanju po delu
Člani predsedstva občinskega komiteja zveze komunistov Velenje so na torkovi seji osrednjo pozornost namenili idejno-političnim vprašanjem nagrajevanja po delu. Neizgrajeni in neuveljavljeni sistemi nagrajevanja po rezultatih dela v sedanjih zaostrenih razmerah močno vplivajo na socialni položaj delavcev in ne spodbujajo delavcev k boljšemu in ustvarjalnejšemu delu. Takšno stanje seveda vpliva na razpoloženje delavcev in s tem na varnostno-politične razmere, v veliki meri pa tudi na uspešnost gospodarjenja.
Dejstvo je, da smo doslej o sistemu nagrajevanja in delitve po delu veliko govorili, ob tem le ugotavlja-
li porazno stanje, razen v izjemnih primerih (Modni salon) pa ničesar storili. Razmere, v kakršnih smo se znašli, nas bodo prisilile, da bomo končno morali ukrepati in prekiniti z govoričenjem, so menili člani predsedstva. Pričeti bo treba z jasnimi in celovitimi izhodišči, nato pa sistem sproti dograjevati.
Povsod se bo torej treba resno lotiti dela, odgovornost za uspešnost akcije pa morajo prevzeti vodilni in strokovni delavci. O osnutku sprejete ocene o stanju na področju nagrajevanja po delu bodo razpravljale osnovne organizacije, na podlagi pripomb in dopolnitev pa bodo podrobno oceno in izhodišča za na-
daljnjo akcijo sprejeli člani občinskega komiteja na naslednji seji.
V nadaljevanju seje so člani predsedstva obravnavali osnutek programa uresničevanja skupnih nalog komunistov v vodstvih druž-beno-političnih organizacij, občinske skupščine in izvršnega sveta. Vseskozi namreč ugotavljamo, da vsi dejavniki v svojih delovnih programih opredeljujejo naloge z vseh področij dela in življenja, skupne in usmerjene akcije za razreševanje nalog pa ne uspejo zagotoviti. Skupni program bo torej pripomogel k temu.
(Obširnejše poročilo s seje bomo objavili v prihodnji številki)
Vsem velenjskim rudarjem in delavcem Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje iskreno čestitamo
za 3. julij DAN RUDARJEV
vsem borcem in aktivistom narodnoosvobodilne vojne
za 4. julij - DAN BORCA
* " 7f«r> r*
lL_____
Skupščina občine Velenje Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinski komite ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZR VS Velenje
Prostovoljno delo mladih
Brigadirski ho-ruk v Beli Krajini
Tudi letos bo veliko mladih iz velenjske občine sodelovalo na različnih republiških in zveznih delovnih akcijah. V Sisku je že brigada Karla Destovnika-Kajuha, v kateri je 44 brigadirjev, v soboto pa se je odpravila na republiško delovno akcijo v Črnomelj brigada Franca Leskoška-Luke.
Komandant brigade Blaž Car nam je povedal, da je v Črnomelj odšlo 53 brigadiijev. Brigado sestavljajo učenci osnovnin sol in delavci Gorenja, Rudnika lignita Velenje in Vegrada. Poprečna starost brigadirjev je 14 let. Večina od njih še nima pravih brigadirskih izkušenj, zato so z njimi tudi,,stari brigadirji". V Beli krajini bodo ostali
do 17. julija, pomagali pa bodo kopati kanale za vodovod in urejali okolico.
Tudi mladinke in mladinci mozirske občine se marljivo pripravljajo na letošnje mladinske delovne akcije. Brigada Slavka Slandra bo letos sodelovala na zvezni mladinski delovni akciji na Vipavskem, brigadirji pa bodo na pot krenili v soboto. Minuli petek je bila v Mozirju brigadna konferenca, mladi
Verjetno jim bo všeč in upamo, da se bodo domov vrnili tudi s kakšno pohvalo in udarniško značko.
prostovoljci pa so opravili tudi zdravniški pregled. V priprave na letošnjo akcijo je sodila tudi pomoč mladih brigadirjev pri urejanju novega kampirnega prostora v Varpoljah.
Mladi so se za napornejše dneve na Vipavskem na tem prostoru ,,pripravljali" v soboto.
Mozirje
V soboto na Vipavsko
Velenjski brigadirji odhajajo v Črnomelj
stran ★ fiBS
DOGOVARJAMO SE, ODLOČAMO
Titovo Velenje *
30. junija 1983
Občinska zdravstvena skupnost Velenje 1 Zveza komunistov
Lani uspešno poslovanje
Okrepiti sprejemanje novih članov
V	lanskem letu je zdravstveno varstvo v občini Velenje uživalo poprečno 52.828 uporabnikov, od tega 25.360 aktivnih zavarovancev z 19.589 družinskimi člani, 4.030 upokojencev s 1.841 družinskimi člani, 1.729 kmetov in njihovih družinskih članov ter 279 ostalih uporabnikov zdravstvenega varstva. Poleg teh uporabnikov je v skupnosti v preteklem letu uživalo pravice iz zdravstvenega varstva še 88 oseb, ki nimajo zdravstvenega varstva iz nobenega naslova, imajo pa stalno bivališče v občini Velenje.
Poprečno število zavarovancev je v lanskem letu naraslo za 154 oseb ali 0,6 odstotka.
Poglejmo še, kako se je gibala odsotnost z dela. Temu problemu v občini Velenje nikakor nismo kos v takšni meri, kot bi si želeli. Lani je bilo zaradi bolezni, nesreč izven dela, nesreč pri delu, spremstva in nege družinskih članov vsak dan odsotno z dela 1.437 delavcev, kar je za 12 delavcev ali 0,83 manj kot v letu 1981. Zaradi teh izostankov z dela je bilo v letu 1982 izgubljeno 449.799 delovnih dni. To pa je za 3.756 manj kot leta 1981.
Čeprav je struktura gospodarstva v občini Velenje specifična, takšna pa je tudi struktura zaposlenih in je obolevnost zaradi podaljšanega delovnika v rudarstvu večja kot v drugih zdravstvenih skupnostih, bo potrebno tudi v prihodnje nadaljevati že sprejete stabilizacijske ukrepe in prizadevanja za zmanjšanje bolniškega staleža ne samo v interesu skupnosti, temveč predvsem v interesu celotnega gospodarstva v občini.
V	občinski zdravstveni skupnosti Velenje je bilo v preteklem letu prijavljenih in obravnavanih 2.161 nesreč pri delu, kar je za 192 manj kot v letu 1981. Zaradi nesreč pri delu je bilo izgubljeno 43.368 delovnih dni. Vsak dan je bilo tako odsotno 138 delavcev, kar paje vendarle 7 manj kot leta 1981.
Finančni načrt skupnosti je bil pripravljen ob upoštevanju resolucijskih izhodišč in vseh omejitvenih ukrepov. Občinska zdravstvena skupnost je imela v lanskem letu nekoliko ugodnejša izhodišča, saj je zaradi visokega primanjkljaja iz leta 1981 lahko povečala sredstva dovoljene porabe za 35,5 odstotkov. Za financiranje vseh programov skupnosti pa so se sredstva v primerjavi z letom 1981 povečala za 29.5 odstotkov.
Skupnost je v preteklem letu zbrala 628.577.000 dinarjev ter jih porabila 99,81 odstotno. Odhodki za neposredno zdravstveno varstvo so bili uresničeni z 99,9 odstotki. Pri tem je ambulantno in dispanzersko zdravstveno varstvo in bolnišnično zdravljenje zelo stabilizacijsko. Zdraviliško zdravljenje pa je prekoračilo načrtovana sredstva za 41,5 odstotkov in specialistično zdravljenje za 15,6 odstotkov.
Tudi dohodki za zagotavljanje socialne varnosti v času nezmožnosti iza delo so bili uresničeni nekoliko izpod načrtovanih, predvsem zaradi nekoliko nižjih stroškov za nadomestila zaradi nesreč pri delu in nadomestila za ne-20 družinskih članov.
Uporabniki zdravstvenega varstva so z delnim plačilom opravljenih storitev zniževali odhodke zdravstvenega varstva. S participacijo je bilo v občinski zdravstveni skupnosti Velenje v letu 1982 zbranih skupno 8.428.000 dinarjev.
Za zdravljenje v bolnišnicah in zdraviliščih je bilo lani porabljeno 193.149.000 dinarjev ali 31.634.000 več kot leto poprej. V letu 1982 se je zdravilo v bolnišnicah 9.381 zavarovancev, kar je za 4 odstotke manj kot v letu 1981, zmanjšalo pa se je tudi poprečno trajanje zdravljenja v bolnišnicah. Porast odhodkov za bolnišnično zdravljenje je nastal tako predvsem zaradi povišanja cen storitev.
Komunisti mozirske občine so se lotili temeljite ocene sprejemanja v članstvo zveze komunistov ter hkrati ocene socialne in razredne sestave članstva. Z oceno in ukrepi želijo predvsem pospešiti sprejemanje novih članov in okrepiti sestavo, kar končno pomeni tudi večjo učinkovitost občinske organizacije zveze komunistov. Trenutno je v ohčini 470 komunistov, od tega 137 žensk. 139 delavcev, le pet kmetov in dva obrtmka, dijakov in študentov pa prav tako zelo malo, le 8 namreč. Starih do 29 let je 169, od 30 do 40 let jih je 134, starejših od 40 let pa 167.
Podatki kažejo, da sprejemanje novih članov ne napreduje. Zlasti to velja za materialno proizvodnjo kjer delež neposrednih proizvajalcev močno zaostaja, šepa tudi sprejemanje mladih, ki bi bili primerni za družbenopolitično delo, poseben problem pa je evidentiranje in sprejemanje kmetov v članstvo zveze komunistov. Lani so sprejeli 21 novih članov, 13 so jih izključili, 3 črtali. 6 članov pa je izstopilo samovoljno.
Zelo povečano prenehanje članstva je predvsem doslednejše upoštevanje kriterijev, saj so bili izključeni predvsem tisti člani, ki so bili že dalj časa nedelavni in bi jih morali izključiti že prej. Prav tako se veliko bolj dosledno uresničujejo kriteriji za sprejem, večina osnovnih organizacij pa je prekinila s kampanjskim sprejemanjem.
Lani v prvem polletju so evidentirali 19 in sprejeli 10 kandidatov, v drugem pa so od
25 kandidatov sprejeli 11. Od skupno 44 so torej v zvezo komunistov sprejeli 21 kandidatov. Letos so doslej evidentirali 33 kandidatov, 4 že sprejeli, 17 jih je obiskovalo seminar za kandidate pred sprejemom v ZK, za jesen pa so že evidentirali novih 12 kandidatov. Sestava kandidatov je dokaj ugodna, saj
Strokovna služba skupnosti za zaposlovanje
Nagrajevanje učencev in študentov za delo v času šolskih počitnic
Nastopil je čas šolskih počitnic, v katerem si učenci in študentje iščejo delo, bodisi, da so k temu zavezani s strani štipenditorjev, ali pa jim je interes pridobiti še praktične izkušnje. Ne gre prezreti dejstva, da velika večina učencev in študentov opravlja delo v času šolskih počitnic z namenom, da si zasluži določena sredstva za nakup šolskih knjig in drugih potrebščin.
Nastajajoča problematika brezposelnosti je narekovala, da so se pogoji za uvajanje pogodbenega dela v OZD močno zaostrili. Zakon o delovnih razmerjih opredeljuje pogoje, v katerih primerih je mogoče uporabiti pogodbo o delu kot akt za urejanje načina nagrajevanja za začasna oziroma občasna dela delavcev, ki stopajo v ■akšna razmerja. Ker se v nekaterih OZD pojavljajo dileme, iz katerih sredstev naj bi se nagrajevali učenci in študentje na neobvezni praksi, in ker se v praksi to nagrajevanje v nekaterih OZD rešuje s pogodbami o začasnem oziroma občasnem delu, želimo v smislu določil o začasnem in občasnem delu, ki jih opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih, podati nekatera pojasnila in stališča v zvezi z nagrajevanjem učencev in študentov na neobvezni praksi v OZD in delovnih skupnostih.
Poznamo dvoje vrst počitniške prakse, in sicer: obvezna počitniška praksa, ki jo še v predhodnem obdobju ureja Zakon o šolstvu, na novo pa Zakon o usmerjenem izobraževanju, ki vključuje proizvodno prakso v redni učni program šol, in neobvezno počitniško prakso, ki ima več namenov. Glede na to, da ,.obvezno počitniško prakso" ureja Zakon o usmerjenem izobraževanju in je financiranje načelno rešeno, je ni potrebno posebej prikazati.
[Neobvezna počitniška praksa je lahko element socialne kategorije ali element izobraževanja, oziroma usposabljanja za delo. Zato je potrebno to vrsto počitniške prakse pojmovati kot nadaljevanje izobraževalnega procesa, ne pa kot delo, ki se občasno ali začasno pojavlja v proizvodnem ali podobnem delu. Izobraževanje delavcev v TOZD in delovnih skupnostih, h kateremu smiselno spada tudi počitniška praksa, je potrebno urediti v SSA, ki ureja izobraževanje.
Da bi dobili na uvodno postavljeno vprašanje ustrezen odgovor ,,nagrajevanje učencev na neobvezni praksi", moramo ponovno poudariti, da je treba pri nagrajevanju učencev na neobvezni praksi izhajati iz ugotovitve, da je to ,,delo" praviloma nadaljeva-
nje izobraževanja. Zato je dosedanji način nagrajevanja učencev na neobvezni praksi v neskladju z določbami zakona (o začasnem in občasnem delu) in sicer v tem, ker se nekatere OZD poslužujejo načina nagrajevanja s pogodbami o delu, katerih uporaba je jasno določena v Zakonu o delovnih razmerjih. Ugotovitev, da je počitniška praksa nadaljevanje izobraževalnega procesa in da je nagrajevanje po pogodbi o delu v neskladju z zakonom, nam torej samo po sebi daje napotek, da je za nagrajevanje učencev na neobvezni praksi potrebno in smiselno uporabljati sredstva za izobraževanje in jih determinirati kot ,.sredstva sprotnega izobraževanja".
Mnenje o ponujenem predlogu se tudi opira na ugotovitev, da dosedanji izobraževalni programi na šolah usmerjenega izobraževanja namenijo premalo časa za proizvodno delo in da se v marsikateri OZD sredstva, pod pojmom ,,izobraževanje" uporabljajo vse prej kot namensko. Pomembno pri tem je tudi to, da so dela po pogodbi močno obdavčena in da bremenijo sredstva osebnih dohodkov delavcev.
S temi stališči soglaša tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja.
je več kol polovica žensk in mladih. Zaskrbljujoč je zelo nizek odstotek članov glede na število prebivalcev. V Sloveniji je namreč 6,6 odstotkov prebivalcev članov ZK, v mozirski občini pa le 2.9.
Za izboljšanje razredne in socialne sestave in za boljše sprejemanje bodo seveda potrebni ukrepi. Več pozornosti bodo morali nameniti stalnosti sprejemanja in odpraviti miselnost, da so za slabo pridobivanje članov krivi le zunanji vzroki, ne pa tudi slabosti znotraj osnovnih organizacij. Z večjo aktivnostjo in učinkovitostjo in z odgovornejšim izvajanjepi sprejetih nalog bo treba povečati ugled zveze komunistov, j Zato bodo morali delovne programe približati delavcem, si pridobiti zaupanje in s tem zagotoviti večji vpliv zveze komunistov.
Še vedno je precej okolij, ki nimajo osnovne organizacije zveze komunistov. To velja za zadružne temeljne organizacije, za Gozdarstvo Luče, osnovne šole in vzgojno-varstveni zavod, za Iskrino enoto na Ljubnem in podobno. Prav tako pa bo treba z reorganizacijo velikih osnovnih organizacij zagotoviti njihovo večjo učinkovitost. Posebej poglobljena ocena bo veljala delovnim organizacijam kjer je manj kot 13, oziroma 8 odstotkov zaposlenih članov zveze komunistov. Zlasti v šibkejših osnovnih organizacijah bodo morali okrepiti sprejemanje mladih, ki so sposobni in pripravljeni za druž-beno-politično delo.
Poseben problem je sprejemanje kmetov in delo z mladimi kmetovalci. V akcijo na tem področju se bodo morali vključili vse krajevne organizacije. svojo vlogo pri tem pa bosta morali okrepiti temeljna organizacija kooperacije in temeljna zadružna organizacija. Ugotoviti bo treba aktivnost komunistov v teh organizacijah, jih zadolžiti za politično delo s kmeti in temu podrediti tudi kadrovsko politiko. Aktiv kmetov komunistov nameravajo ustanoviti prihodnje leto.
Delegat Anton Bervar
Premalo sodelovanja z bazo
Povsem drugače kot v nekaterih krajevnih skupnostih delajo delegacije v združenem delu. Vendar tudi teh ne smemo metati v isti koš.

Anton Bervar
V tovarni gospodinjske opreme Gorenje iz Titovega Velenja je delegatsko delo razvito tako kot bi moralo biti v vseh okoljih. Delegacije so prizadevne, delegati te organizacije združenega dela se udeležujejo sej skupščine kar v veliki večini in se zelo pogosto oglašajo v razpravah. Marsikdaj pa dajejo tudi koristne pripombe. Vsaj za tozd Orodjarno to lahko trdimo. Tako pravi tudi predsednik združene delegacije
za samoupravne interesne skupnosti zdravstva, pokojninsko invalidskega zavarovanja in socialnega skrbstva, Anton Bervar: ,,Gradivo, ki ga dobimo ,,Gradivo, ki ga dobimo predsedniki delegacij, prihaja dokaj redno, napisano pa je tudi dovolj razumljivo za vsakogar.
Predsedniki delegacij ga nato skupaj s strokovnimi službami predelamo na tovarniški konferenci. Če nam kakšne stočke niso povsem razumljive, povabimo na sestanek še predstavnike strokovnih služb sisa. Šele nato skliče-mo predsedniki delegacij ostalih osem članov delegacije. Gradivo /a sejo skupščine znova pregledamo, izoblikujemo pripombe, določimo delegata za tovarniško konferenco, kjer izberejo še delegata za sejo skupščine samoupravne Interesne skupnosti."
Kot je povedal naš sogovornik, so člani delegacij prizadevni. Tvorno se vključujejo v razpravo in pomagajo izoblikovati pripombe na poslano gradivo. Tudi z udeležbo na sejah skupščine ni težav. Kljub temu pa še vedno niso našli pravega stika z bazo. Premalo je povezovanja med delavci in delegati tozda. V razpravo namreč ne morejo pritegniti širšega kroga ljudi. Gorenjski tozd Orodjarna je po starostni strukturi mlad in področje, ki ga obravnava ta delegacija, nezanimivo. Morda prav zaradi tega ne najdejo prave poti do sodelavcev in jim omogočiti lažje vključevanje v razpravo. Delegati te združene delegacije so razmišljali tudi o tem, da bi vsa tista vprašanja, ki bi zanimala ljudi, obdelali ter na kratko zapisali. To pa obesili na oglasno desko. Vsyaj za zdaj tega v praksi še niso preizkusili.
,,Če bomo dosegli tesnejše povezovanje med nami delgati in sodelavci, bo delegatski sistem v našem tozdu zaživel v polni meri. Seveda pa bodo morali delegati tako vestno opravljati svojo delegatsko dolžnost kot sedaj," je sklenil pogovor predsednik združene delegacije tozda Orodjarna Anton Bervar.
Občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje
Spremeniti odnos do bivših obsojencev
Na 6. seji zborov občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje, bila je preteklo sredo, so se delegati najdlje zadržali pri analizi aktivnosti socialnega skrbstva pri izvajanju pokazenske pomoči v občini Velenje s programom nada|jnih aktivnosti in usmeritev ter pri uresničevanju finančnega načrta te skupnosti za obdobje od 1. januarja do 30. aprila letos.
Delegati so na seji ugotovili, da se je občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje vključevala v vse oblike pokazenske pomoči po usmeritvah, ki so bile posredovane preko pristojnih ustanov na ravni republike. Tudi sodelovanje med to skupnostjo in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi (zdravstveno, stanovanjsko, izobraževalno, s skupnostjo za zaposlovanje) v občini je bilo pri izvajanju pokazenske pomoči dobro. Pri povezovanju s sodišči in kazensko poboljševalnimi zavodi pa je treba odpraviti težave, ki se porajajo predvsem pri medsebojnem obveščanju. Preveriti moramo možnost večje uporabe oziroma izrekanja ter uresničevanja pogojne obsodbe z varstvenim nadzorom. Uspodobi-tev ljudi za vrnitev v življenje in delo ne predstavlja več le pomoči, ampak je to pravica posameznika in dolžnost družbe. Zato moramo spremeniti odnos do teh ljudi. Ponavadi ljudje niso zadovoljni le s kaznijo, ki mu jo je naložilo sodišče, ampak ga kaznuje še okolje. S tem mu gotovo ne pomaga. Vsak, ki pride iz prestajanja zaporne kazni, občuti veliko stisko, okolica pa ga potiska v še večjo. Novi zakon Želi s pomočjo ljudi in ustanov ta odnos spremeniti, seveda pa bo pri
tem potrebna tudi širša družbena pomoč. Zato je občinska skupnost socialnega skrbstva že imenovala za verifikacijo pokazenske obravnave predsednika koordinacijskega odbora pri občinski konferenci SZDL. Da se bo novi zakon dosledno izvajal tudi v praksi, bo za okrepljeno dejavnost na področju pokazenske pomoči potrebna tudi ustrezna kadrovska zasedba centra za socialno delo ter pridobivanje svetovalcev s strani sodelavcev v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Te posameznike pa je treba še strokovno usposobiti.
Finančno poslovanje te skupnosti v štirih mesecih tega leta je bilo še normalno, saj je skupnost poravnala le najnujnejše obveznosti. Priliv sredstev iz bruto osebnih dohodkov v tem času ni bil dosežen. Občinska skupnost socialnega skrbstva Velenje je porabila več denarja kot je načrtovala za družbeno denarne pomoči kot dopolnilnem viru
za preživljanje, in sicer zaradi porasta števila upravičencev do te pomoči, prav tako pa je izplačala več denarja za rejnine za otroke. Višji od predvidenih pa so bili tudi stroški pobiranja prispevkov in SDK stroški. Prekoračitve so bile nujne, že sedaj pa je povsem na dlani, da bo treba na jesenski skupščini te samoupravne interesne skupnosti popraviti finančni načrt.
Na 6. seji skupnosti so delegati sklepali tudi o povišanju cen oskrbnega dne v Domu za varstvo odraslih Titovo Velenje. Od 1. julija dalje bodo te višje za 20 dinarjev. Glavnina sredstev, to je 15 dinarjev, je potrebna zaradi izrednega povišanja stroškov za živila, 5 dinarjev pa za pokrivanje porasta cen energije in komunalnih storitev. Podražitev je bila nujna, saj so cene od I. januarja letos večje za 14 odstotkov. Dnevni strošek za hrano je od dosedanjih 94,15 dinarjev povečan na 109,15. Tudi pri tej ceni je širok komentar odveč.
Rekli so . . .
Pri obravnavi uresničevanja finančnega načrta občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje se delegati niso zadrževali pri prekoračitvah na posameznih postavkah, ampak so razpravo pri tej točki dnevnega reda namenili negi na domu. Ta samoupravna interesna skupnost, poleg te še kopica drugih organizacij in društev, nameni negi na domu v svojem finančnem programu že nekaj let vedno nekaj denarja.
Nega pa se vedno ni stekla tako kot bi morala. Učenci osnovnih šol velenjske občine izvajajo sosedsko pomoč. LIspešno poteka tudi strokovna pomoč patronaž-nih sester zdravstvenega centra. Društvo, organizacije ali ustanova vsaka zase pripravi program za izvajanje nege na domu, ni pa nikogar, ki bi te akcije povezoval in vodil. Ker bo v prihodnje skoraj gotovo vse več tistih občanov, ki bodo potrebovali nego na domu, so se delegati odločili, da bodo o tej težavi širše spregovorili na prihodnji seji skupščine.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (v. d. direktorja in glavnega urednika), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Pla-ninc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087,
850-317,850-316.
BrzojaVni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 432 din (mesečna je 36 din) za inozemstvo 900 dinstjev).
Letna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge
organizacije združenega dela. delovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike jia. znaša 721) din in je plačljiva vnaprej.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture.
tisk in odprema: ČGP Večer, vlaribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Nas čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Titovo Velenje
Srečanje mladih delavcev Gorenja
V soboto se je v Titovem Velenju zbralo več kot 200 mladih delavcev iz vseh delovnih organizacij, članic sozda. V preteklih letih so njihova srečanja potekala v športnih in kulturnih aktivnostih, v zadnjih dveh letih pa je njihova dejavnost usmerjena predvsem v izvedbo konference.
Zaradi neusklajenih mnenj v predsedstvu so mladi z dnevnega reda morali črtati volitve novega predsednika m sekretarja koordinacijskega sveta ZSMS sozda Gorenje. Zato je bila njihova konferenca predvsem programska. Mladi so na konferenci potrdili pripa-vljenost, da se spopadejo s problemi, ki sozd Gorenje tarejo. Uvodni referat je imel predsednik koordinacijskega sveta Milan Kretič. Z njim je mlade na kratko seznanil s stanjem v Gorenju in z vzroki, ki so pripeljali do ukrepov družbenega varstva.
,,Mladi si moramo zastaviti takšen program dela, ki bo imel za glavni cilj vključitev slehernega mladega delavca v sozdu Gorenje, za doseganje izvoznih ciljev, za uresničevanje vseh skupnih interesov sozda, za odgovornejši odnos do dela. Samo to nam lahko zagotovi dolgoročno perspektivo in socialno varnost", je poudaril Milan Kretič, ki se je dotaknil tudi položaja mladih v splošni gospodarski krizi. Ta se mladim kaže predvsem v naraščanju, brezposelnosti, zmanjšanje stanovanjske gradnje, predvsem pa se zmanjšujejo možnosti odločanja o pogojih in rezultatih dela. Zelo kritično je spregovoril tudi o delu OO ZSMS.
Njihova vodstva so premalokrat organizatorji demokratične politične akcije, zadovoljujejo se z manifestativnimi akcijami kot so športna tekmovanja, delovne akcije, ki jih mladi vsekakor morajo negovati, nikakor pa ne odražajo vsebino mladinske organizacije, saj jo tako potiskajo na rob družbenih dogajanj.
V razpravi, ki je sledila so sodelovali mladi iz vseh članic sozda. Spregovorili so o problemih s katerimi se srečujejo v svojem okolju. Spregovorili pa so tudi o težavah mladih ih drugih republik, zaposlenih v Gorenju.
Najtopleje so mladi pozdravili referat Romana Mackovška, predsednika OO ZSMS Gorenje Raziskave in razvoj. Kot da jih je spomnil na vse tisto, kar so mislili tudi sami, pa niso mogli povedati. ,,Zakaj ni nobene osebne odgovornosti," se je vprašal in takoj nadaljeval: „Zato, ker so velikokrat napačne poslovne odločitve, ki so jih pripravile strokovne službe. Te pa so sestavljene iz ljudi, ki imajo ime in priimek, skrivajo pa se za samoupravnimi organi, kar ima za posledico kolektivno odgovornost, kjer smo krivci mi vsi." je povedal.
Predstavnik poslovodnega odbora sozda je mlade opozoril, da se mora mladinska organizacija otresti forumskega dela, njihova aktivnost pa se ne sme meriti s številom sestankov.
Na programski konferenci so dobili priznanja tudi najboljši mladi delavci samoupravljalci. Iz velenjske in mozirske občine so
priznanja dobili: v Gorenju TGO: Mehmed Alibašič, Franc Skrabe, Drago Krenker, Vili Anžel, Cvetko Žumer, Martina Venguš, Franc Omladič, Marija Vinojčič, Slavko Globačnik, Stane Zeljko, Jože Stakne, Silvo Piki, Sonja Bitenc, iz Gorenja Promet Servis Liljana Andročec, Irena Mahkovec, Jovica Jovanovič, Zlatko Ljubej, iz DSSS sozd Milena Obu, iz Raziskav in razvoja Roman Mackovšek in Alojz Terglav, iz Interne banke pa Rajka Ljubojevič. V Gorenju Glin Nazarje pa so bili najboljši mladinci samoupravljalci Anton Sedovšek, Cveta Poznič, Jože Špende, Marjana Britovšek.
Med srečanjem so si mladi ogledali tudi kulturne in druge znamenitosti Titovega Velenja in okolice. Domov pa so se v nedeljo vračali z lepimi spomini in novimi prijateljstvi.
Po končani konferenci nam je Drago Krenker iz tozd Elektronika povedal: ,,Zelo sem vesel, da se mladi sozda Gorenje vsako leto srečamo. Naša srečanja so bila v prejšnjih letih daljša, letos pa smo zaradi stabilizacije srečanje skrajšali na samo en dan. Poudarek smo dali na izvedbo programske konference. Zaradi napake v postopku evidentiranja oziroma prekratkega časa za usklajevanje, smo morali žal z dnevnega reda črtati volitve predsednika in sekretarja koordinacijskega sveta sozda."
M. Krstič-Planinc
Šoštanj
Uspela modna revija
V prelepem naravnem okolju pen-ziona vile Široko so pretekli petek in soboto zvečer pod reflektorji in primerno glasbeno spremljavo organizirali prvo tovrstno modno revijo v Šoštanju.
Na reviji so s kostumi, torbicami in čevlji sodelovala sledeča podjetja: Modni salon iz Titovega Velenja. Pletenina iz Ljubljane. MIT iz Maribora, Jutranjka iz Sevnice, Univerzale in Toko iz Domžal ter Peko iz Tržiča.
Vsi manekeni so bili pri občinstvu, ki je uživalo v prijetnem okolju toplo sprejeti, še zlasti pa je bila modna revija prva te vrste v Šoštanju prijetno jx>živilo v siceršnjem poletnem mrtvi-
V. K.
Šoštanj
Borci razvili prapor
Združenje borcev NOV Šoštanj je v soboto razvilo nov prapor. Pomembnega dogodka so se udeležili člani združenja borcev NOV Šoštanj, predstavniki OO ZZB NOV Velenje, krajevnih skupnosti, SZDL in ZSMS. Z njim so zamenjali starega, ki so ga dali v varstvo Muzeju NOB v Titovem Velenju, kjer bo med ostalimi eksponati oživljal tradicije NOB.
Denar za nov prapor so zbrali borci sami. Izdelal ga je Andrej Vidmar iz Tacna. Nadvse slovesen je bil predvzem novega prapora in poslovitev od starega. S programom je pričel predsednik Združenja borcev NOV Šoštanj, takoj za njim pa je Elica Nagode opisala pomen bojnih zastav v času NOB, pod katerimi so se srčno borili naši borci. V programu je sodelovala tudi šoštanjska mladina. Mentorica Olga Medved je pripravila recital o pomenu in herojski borbi borcev narodnoosvobodilne borbe. Recital s pev-
skimi točkami ob spremljavi harmonike in kitare, so z navdušenjem pozdravili prav vsi prisotni.
Stari prapor je 33 let ponosno vihral na vseh domačih, republiških in zveznih proslavah ter manifestacijah. Brez njega ni minil noben partizanski pohod, zraven je bil tudi pri komemoracijah. Marsikaterega borca je pospremil na zadnjo pot in se od njega poslovil.
Razvitje novega prapora so zaupali prvoborcu in spomeničarju Franju Nagodetu, ki ga je predal v varstvo praporščaku. Sprejem novega prapora so vsi udeleženci z navdušenjem pozdravili. Pod njim se bodo zbirali borci, ki se bodo še naprej borili za mir in enakopravnost med narodi in narodnostmi, za samoupravne demokratične socialistične družbene odnose, za pravico in napredek. Zelo ganljivo je bilo slovo od starega prapora, ki je zaključil svojo pot za lepše in srečnejše življenje vseh ljudi.
Miloš Volk
Titovo Velenje
Častni znaki za dolgoletno delo
Na nedavni turistično cvetlični prireditvi, ki jo je organiziralo Turistično društvo iz Titovega Velenja, je predsednik Turistične zveze Slovenije Leopold KRESE podelil zaslužnim turističnim delavcem iz Šoštanja in Titovega Velenja častne znake Turistične zveze Slovenije.
Za dolgoletno delovanje na področju turistične dejavnosti so prejeli zlati častni znak: Hercog Danica, Hudales Stanko, Jevšenak Alojz, Kandolf Jože, Mravljak Branka, Valenci Miha, Dolar Stane in Kojc Viktor. Srebrne znake so prejeli: Kolenc Marjan, Pavčič Martina, Vodišek Marjan, bronaste pa Mašek Franjo,Szabo Štefan^ Volk Miloš, Uršnik Marija in Tre-bičnik Bruno. Vsi dobitniki teh visokih odličij Turistične zveze si že dolga leta prizadevajo na pov-
sem amaterski podlagi storiti vsak na svoje področju čim več za lepši videz Titovega Velenia in Šoštania s prelepo okolico naše Šaleške doline, ki lahko turističnim gostom nudi marsikaj lepega in zanimivega. Treba bo tudi v bodoče z združenimi močmi ter povečano turistično propagando in seveda tudi ponudbo privabiti v našo dolino čim več tujih gostov, saj jim imamo vsekakor tudi kaj pokazati. Žal pa se nekateri spričo visokega standarda še ne zavedajo, da lahko tudi turistična dejavnost brez večjih investicij prinese marsi-kak dinar in seveda tudi devize — žal pa nam pri nekaterih uslužno-stnih dejavnostih manjka predvsem ustrežljivost, prijaznost več elastičnosti predvsem pa dobre volje. O tem pa kaj več ob drugi priložnosti.
V. K.
Obisk iz pobratene
Cazme
Izredno agilni šoštanjski gasilci so že pred leti podpisali listino o pobratenju z gasilskim društvom iz Cazme na Hrvaškem. Zanimivo je, da je prav pohod 14. divizije na štajersko tako tesno povezal obe društvi. Tako se je 14. divizija po dolgotrajnem pohodu iz Bele krajine za nekaj dni ustavila prav v Čazmi in si pri tamkajšnjih prebivalcih počila, oskrbela s hrano pa tudi deloma z obleko in obutvijo, kot ie to na nedavni Kajuhovi proslavi v Šoštanju govorila Kajuho-va soborka Vera Hreščak-Bebler. Šoštanjski rojak Kajuh je kot vodja kulturniške skupine za tamkajšnje prebivalce organiziral tudi več partizanskih mitingov na katerih je tudi sam recitiral svoje borbene pesmi.
To sodelovanje pa se je med večkratnim medsebojnim obiskovanjem razširilo tudi na Muzejsko društvo iz Čazme. To društvo je v soboto, 25. junija pod vodstvom predsednika društva Mihajla Bradica organiziralo poučni izlet v Titovo Velenje in Šoštanj. Pod vodstvom agilnega gasilca Hinka Bolha iz Šoštanja se je več kot 50 gostov iz Cazme popeljalo po obeh mestih, kjer so si ogledali razne kulturno zgodovinske zanimivosti. Navdušil jih je muzej na velenjskem gradu pa galerija in kulturni dom, predvsem pa impozanten Titov spomenik. V Šoštanju pa so si ogledali gasilski dom, Termoelektrarne in pred Kajuhov spomenik položili lovorjev venec. Tu jih je pozdravil predsednik krajevne skupnosti Šoštanj Martin Primožič, jim zaželel dobrodošlico in prijetno počutje, hkrati pa jim je tudi na kratko orisal življensko pot domačina, narodnega heroja in pesnika Kajuha. Gosti so z minuto molka počastili Kajuhov spomin in pred spomenikom prižgali sveče. Za prijazen sprejem se je tovarišema Primožiču in Bolhu zahvalil predsednik muzejskega društva iz Čazme, Mihajlo Bradič z željo, da bi se medsebojni stiki še bolj poglobili. Veseli, predvsem pa zadovoljnyda so videli mesto Titovo Velenje in Šoštanj ter številne zanimivosti so se gosti iz pobratene Čazme vrnili na Hrvaško.
V. Kojc
Občinska skupnost otroškega varstva Velenje
Za vzdrževanje igrišč ni nikoli dovolj denarja
Pretekli četrtek so se delegati obeh zborov občinske skupnosti otroškega varstva Velenje sešli na 7. redni seji. Osrednjp pozornost so namenili težavam pri urejanju in vzdrževanju otroških igrišč v naši občini, razpravljali pa so še o Samoupravnem sporazumu o izvajanju vzgojnovarstvene dejavnosti v tem letu ter o predlogu sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o porodniških dopustih.
Pri občinski skupnosti otroškega varstva Velenje deluje že sedem let komisija za otroška igrišča. Njena naloga je spremljanje stanja na otroških igriščih in sodelovanje pri urejanju novih. Lani si je ta komisija ogledala vsa igrišča v Šaleški dolini in ugotovila, da so ta resnično marsikje slabo vzdrževana. V velenjski občini je kar 44 otroških igrišč. Naša občina ie ena od redkih v Sloveniji, ki ima toliko igralnih 'prostorov. Delegati so v razpravi poudarili, da smo se lotili urejanja otroških igrišč v počitniških dneh prepozno, saj bi ta morala biti prav v tem času že urejena. Seveda pa bi morali najprej določiti investitorja. Kjer pa je izvajalcev več, razmejiti naloge ter jim določiti rok za njihovo uresničitev. Stara praksa v velenjski občini kaže, da znamo najti denar za izgradnjo otroškega igrišča. Ko pa ga je treba vzdrževati in vanj vložiti nekaj denarja, pa tega nikjer ni. Kdor je igrišče uredil, bi ga moral tudi vzdrževati, ne pa da so ta prepuščena na milost in nemilost okolice, ki do teh objektov največkrat ni prizanesljiva. Mnogo slabše stanje kot v podeželskih krajevnih skupnostih je v mestnih. Otroška igrišča so prav tu preobremenjena in izpostavljena večjemu uničevanju družbene imovine. ki nas vsako leto stane kar ne-
kaj denarja. Občani se premalo zavedajo, da je treba družbeno imovino varovati. Med počitnicami je veliko otrok prepuščenih samemu sebi in zato se prav takrat zaradi premajhnega nadzora dela večja škoda. Ob večernih urah uničujejo igrišča uporabniki, ki niso več otroci. Na igriščih ni vodstva, zato uporabljajo otroci igrala nenamensko in jih tako hitreje uničujejo. Delegati so menili, da bi morali na večjih igriščih zaposliti vzdrževalca, ki bo redno dnevno prisoten in sproti vzdrževal igrišče. Hkrati pa mora znati tudi vzgojno vplivati na uporabnike igrišč. Tudi mentorsko vodstvo vzgojiteljev ali članov društva prijateljev mladine ne bi bilo odveč. Z določenimi nalogami bi lahko k urejenosti igrišč pripomogli tudi učenci centra srednjih šol. Krajevne skupnosti bi morale svoje letne programe dopolniti z nalogami za urejanje in vzdrževanje otroškega igrišča na svojem območju ter zanj zagotoviti vsaj del potrebnega denarja. Občinska skupnost otroškega varstva ga namreč za to nima veliko. V večernih in nočnih urah bi morali delavci postaje milice javnim otroškim igriščem nameniti precej več pozornosti. Vse šole in oba vzgoj-novarstvena zavoda Velenje in Šoštanj bi morali v programe sodelovanja s starti vpisati še pogovore o smislu in potrebi otroške igre, skrbi družbe za urejanje igrišč, vzgoji otrok v družini glede varovanja družbene lastnine ter možnosti za sodelovanje pri vzdrževanju in urejanju otroških igrišč.
Preobremenjenost staršev povzroča, da otroci najpogosteje sami razpolagajo s svoiim prostim časom. Z dobro voljo, domiselnostjo odraslih in brez večjih stroškov bi
se dalo otroka še kako zaposliti in ga hkrati z zabavo tudi vzgajati. Dobrodošla pa bi bila tudi kakršnakoli spodbuda, misel ali ideja vsakega krajana. Ti naj bi te, prav tako tudi težave, povedali delegatom, ki bi potrebe in želje občanov prenesli svetu krajevne skupnosti, prav tako pa z njimi seznanili delegate na sejah skupščine.
Zaradi vse težjega položaja pri financiranju družbenih dejavnosti bi morali vsa možna vzdrževalna dela opraviti krajani prostovoljno. V akcijo pa naj bi se vključila društva prijateljev mladine, druga dru-
štva v krajevnih skupnostih, oba vzgojnovarstvena zavoda, seveda tudi starši, otroci in mladina. Na ta način se bodo stroški za redna vzdrževalna del zmanjšali le na materialne, igrišča pa bodo mnogo bolje urejena in pripravljena za igro otrok.
Ob rob pa še to. Vzdrževanje in urejanje otroških igrišč v Šaleški dolini je bila velikokrat glavna tema vprašanj delegatov in razprav. Tokrat pa se je seje udeležila le polovica delegatov iz krajevnih skupnosti, čeprav je bila temu vprašanju namenjena 6. točka dnevnega reda.
Rekli so
Delegat iz krajevne skupnosti Desni breg je v razpravi dejal:
,,Ze pri razporejanju sredstev v krajevni skupnosti bi morali nameniti nekaj denarja tudi za vzdrževanje otroškega igrišča. Hišni sveti bi morali skrbeti za igrišča ob blokih, pri raznih akcijah pa bi morali sodelovati tudi otroci. Občani se premalo zavedajo, daje treba družbeno imovino varovati, tako pa vzgajati tudi otroke. Na Jenkovi cesti so nam pri ureditvi igrišča pomagali otroci, zato znajo sedaj mnogo bolje paziti na igrala."
Delegatka iz KS Pesje:
,,Igral in drugih stvari na otroških igriščih ne poškodujejo otroci, ampak starejši. Če bodo imela odslej na skrbi vzdrževanje in ureja-
nje igrišč društva prijateljev mladine v krajevnih skupnostih ali pa krajevne skupnosti same, bo položaj še slabši. Za vzdrževanje je treba odšteti kar precej denarja, tega pa društva in krajevne skupnosti za to nimajo."
Delegatka iz krajevne skupnosti Edvarda Kardelja pa je dejala:
,,Z malo dobre volje in domiselnostjo odraslih, se brez vsakega igrala in le z malo denarja da otroke še kako zaposliti in zabavati. To je pokazala tudi naša nedavna prireditev živ-žav ob krajevnem prazniku. Delo z otroki je resnično težko. Prvič je odziv na kakšno akcijo zelo slab, drugič pa je že bolje, tretjič pa pritegneš že kar lepo število najmlajših krajanov."
Sozd Rek
Problemska konferenca komunistov
Komunisti v sozdu Rek se bodo morali čim bolj konkretno opredeliti do vprašanj urejanja družbenoekonomskih odnosov in organiziranosti energetike v SR Sloveniji. To je bila rdeča nit njihove ponedeljkove problemske konference.
Ze v letu 1981. ko je bila problemska konferenca ZK, in aprila lani, ko je bila akcijska konferenca, so komunisti sprejeli številne usmeritve. Zatika pa se pri uresničevanju dogovorjenega. Februaija letos je bila v Mariboru problemska konferenca ZKS za področje energetike. Usmeritve, ki jih je sprejelo predsedstvo, so bile: doseči dohodkovno povezanost, izvesti reorganizacijo energetike, zagotoviti takšne cene, ki bodo zagotovile vsaj enostavno reprodukcijo ter nadome- i stitev uvoženih energetskih virov z i domačimi. Na osnovi teh sklepov bi morale vse OO ZK te usmeritve konkretizirati in oblikovati akcijske programe za njihovo izvajanje.
Tudi v sozdu Rek so se komunisti srečali s predlaganimi rešitvami, predvsem z vprašanji odnosov v skupnem prihodku, organiziranosti gospodarjenja s finančnimi sredstvi oziroma organiziranjem internih bank, opravljanja inženiring poslov ter poslovne informatik«.
S problemsko in akcijsko konferenco komunistov so se že opredelili do osnovnih izhodišč glede skupnega prihodka, opredelili so se za dvostopenjsko ugotavljanje razporejanja. Glede ustanavljanja inteme banke v Reku menijo, da naj bi se gospodaije-nje s finančnimi sredstvi odvijalo v okviru finančnih služb, ki bi po svoji vsebini poslovale kot interne banke. Prav tako podpirajo tudi ustanovitev skupnega Inženiringa, ki bi izvajal naložbe v premogovnike in termoelektrarne.
Komunisti so na ponedeljkovi seji sprejeli jasne sklepe in stališča. Primarna naloga komunistov je utrjevanje družbenoekonomskega položaja delavcev v RLV in TES. Zaostrili bodo odgovornost za uresničevanje delitve skupnega prihodka in uveljavitev politike skupnega gospodaijenja s finančnimi sredstvi v sozdu. Zavzemali se bodo za takšno združevanje dela in sredstev, ki do postalo nosilec razvoja občinske družbenopolitične skupnosti tudi po končanem rudarjenju v dolini. Podpirali bodo le takšne kadrovske rešitve, ki bodo izključevale zasebne interese, podjetniško obna-šanie. lehnekralizem, borbo za prestiž in prevlado ene ozd nad drugo.
S povezanostjo izkušenj in znaiya pridobljenega s proizvodnjo in uvajalnem rudarske opreme bodo morali izkoristiti potrebe in možnosU nadomeščanja uvožene opreme z doma izdelano. V SRS se mora vodiu enotna in optimalna energetska politika, ki bo zagotovila tudi vse vire primarne in sekundarne energije in enotno energetsko politiko z drugimi republikami. Prav tako bi bilo potrebno organizirati enotno nabavo manjkajočih energetskih primarnih surovin, predvsem premogov za Slovenijo. Potrebna so tudi večja vlaganja v razšiijeno reprodukcijo obstoječih rudnikov in povečanje izkoriščenosti obstoječih zmogljivosti. Organizirati takšen transport primarnih energetskih surovin do porabnikov, ki bo dosegel čim manjše stroške in čim manjšo obremenitev transportnih poti. Za široko potrošnjo pa naj bi se zagotovite manjkajoče količine kvalitetnejših premogov iz drugih republik, in sicer tako, da bo cena čim nižja. Zavzemali se bodo za srednjeročno in dolgoročno usmeritev energetike v SR Sloveniji z gradnjo novih proizvodnih objektov v Sloveniji in sovlaganj v drugih republikah, pmv tako pa tudi za večja vlaganja v razširjeno reprodukcijo rudnikov v SRS in v pospešitev geoloških raziskav.
Med konferenco
Brane Klavž
Sleme 83
Fekiha Kestič
»Znali bomo braniti domovino"
Povedati moram, da smo bili
mi na čistini na travniku, sovražnik pa je imel položaje v gozdu na naši levi strani. Proti kapelici je tekel komandant našega bataljona Ivan Mušič-Štefaa pri njej so se začeli zbirati borci v kritje, vendar pa bi zaradi koncentracije borcev pri kapelici lahko prišlo še do večje katastrofe, je Štefan hotel skupino razgnati. Še preden je prišel do skupine pri kapelici, se je prijel za nogo in vedela sem. daje ranjen. Vstala sem in nameravala stečki k njemu. Takrat pa me je neka sila tako grdo vrgla po tleh. da si sprva nisem znala razložiti, kaj bi to lahko bilo. Kmalu pa sem uvidela, da sem ranjena. Ko sem poskušala vstati, me je močno zabolelo v križu in trebuhu. Bolefy sta me tudi desna roka in noga in tako sem ugotovila, da se ne morem premikati. Kako pa sem ranjena pa še vedno nisem vedela. Ko sem začutila, da se mi zbira kri na hrbtu, in da se razliva po bokih proti trebuhu, sem vedela, da sem jo skupila v hrbet. Pokalo je kot bi orehe presipal in vedela sem, da imam zelo malo možnosti za rešitev. Pripravila sem si pištolo ter jo držala kar v roki z namenom, da se ustrelim, če bi me morali dobiti v roke belogardisti. Blizu mene je bil na položaju borec z partizanskim imenom Bnco. Ko je bilo povelje za umik. je vstal in pritekel k meni. da bi me odnesel. Ko pa seje sklonil, da bi me pobral, je že bil ves krvav. Bil je ranjen v ustnice. Prijel se je za usta in odšel, vendar je povedal kje ležim. To se je dogajalo od trinajste do štirinajste ure. Izpod neba je čisto nadrobno padal dež z snegom. Minute so dobile nepričakovano razsežnost in vedela sem, da rešitve ne morem pričakovati pred nočjo. Življenjske sile so se mi že iztekale, ko je končno padel mrak. V mraku pa je prišel okrog pogledat za ranjenci komandir cele. ki je bil do Štefanove ozdravitve komandant II. bataljona, imena pa se ne spominjam več. Rekel mi je, naj še malo potrpim, da se bo kmalu vrnil.
Iz partizanskih dni
Osemnajst dni so se na Slemenu mladinci in mladinke občin Velenje in Mozirje učili, kako v primeru agresije na našo domovino braniti pridobitve socialistične revolucije.
Ko smo se odpravili k njim na obisk, je bilo čudovito popoldne. Toplo je bilo in prijetno se je bilo voziti po gozdni cesti, v senci smrek in listnatega drevja, preko zelenih jas proti Slemenu. Tu so imeli mladinci postavljen tabor. Našli smo jih, ko so čakali na začetek predavanja. Ves čas urjenja jim je nagajalo vreme, hladno je bilo in deževalo je. Ker tudi naša partizanska vojska med vojno ni čakala, da posije sonce, ko je osvobajala domovino, so se mladi neustrašno spoprijeli z nadlogami, ki so jih čakale.
Urjenja so se udeležili mladinci in mladinke, ki se po končani osnovni šoli niso vključili v program usmerjehega izobraževanja. Zaposlili so se ali pa ostali doma, kjer obdelujejo zemljo. Za te je republiški sekretariat za ljudsko obrambo pripravil program vojaške in politične vzgoje, prosti čas pa so namenili svobodnim aktivnostim. Organizator pa je bil občinski oddelek za ljudsko obrambo Skupščine občine Velenje.
Mladi so živeli pravo vojaško življenje. Hodili so na pohode, kjer se je pokazalo pravo tovarištvo. Vedno so bili pripravljeni pomagati drug drugemu. Pogovarjali so se z borci, ki so jim povedali marsikatero zanimivost.
Vse cilje, ki so si jih začrtali na začetku, so izpolnili. Njihove starešine pa so bile z njihovim delor" sodelovanjem in učenjem zelo zadovoljni. Diana Aristovnik je v biltenu, ki so ga izdajali zapisala: ,,Veliko smo se že naučili, a tudi veliko prepotili . . ."
Med uniformiranimi pripadniki ljudske vojske, smo poiskali nekaj fantov in deklet. Povedali so nam:
Brane Klavž iz Podkraja: „V času našega urjenja na Slemenu smo se res veliko naučili. Najbolj mi bo ostalo v spominu .postroja-vanje', priprava na borbo, kako se boriti. Prvič sem se tukaj tudi srečal s pravo puško in vesel sem, da sem se dobro naučil rokovati z njo. Na streljanju v Šmartnem ob Dreti sem si zaslužil oceno odlično. Prav je, da se tudi mi, ki šolanja nismo nadaljevali, spoznamo z osnovnimi znanji iz vojaških veščin. Tako bomo vedeli, kako v primeru napada na našo domovino ravnati. Osemnajst dni me ni bilo doma, kjer imamo kmetijo. Verjetno me že pogrešajo pri delu, pa tudi jaz si že malo želim srečanja z domačimi".
Fekiha Kestič iz Titovega Velenja: ,,Živeli smo pravo vojaško ži-vijenje. Vstajali smo ob 7. uri. Najprej smo se teoretično učili, kako moramo ravnati v vojni, to
Vartin Visočnik
pa smo potem tudi vse na terenu poizkusili. Zbrali smo se iz dveh občin, velenjske in mozirske. Navezali smo nova prijateljstva. Nobena naloga nam ni bila pretežka. Najbolj pa si bom zapomila .uzbuno' in letalski napad."
Darja Zaje iz Titovega Velenja: ..Titove besede, da se moramo obnašati tako, kot da vojne nikoli ne bo, pripravljeni pa moramo biti, kot da bo že jutri, so bila rdeča nit našega urjenja na Slemenu. Naučili smo se vojaškega reda in discipline, streljati, predvsem pa, kako ravnati, če pride do vojne. Všeč mi je bilo, da nam dekletom ni bilo nič prizanešeno. Vse smo delale tako kot fantje. Popoldan, ko so bile na vrsti svobodne aktivnosti, smo tudi me igrale nogomet, kdor je želel pa je lahko opravil tudi 20-urni tečaj prve pomoči."
Darja Zaje
Martin Visočnik z Ljubnega ob Savinji: ,,Čeprav bomo fantje obrambo domovine še bolje spoznali, ko bomo odšli v JLA, je prav, da o tem zvemo nekaj že prej. Nikoli se ne ve, kdaj ti lahko to znanje pride prav. Z znanjem, ki smo ga na Slemenu pridobili, bi že lahko postali branitelji domovine. Znamo streljati, vemo kako ravnati ob napadu, osvojili smo vse tisto, kar je v vojni najpomembnejše. Doma imamo veliko kmetijo, že med vojno pa so bili tudi kmetje tisti, ki so veliko pomagali naši vojski. Bilo je naporno, vendar smo premagali vse težave. Samo .uzbune' . . ."
Jože Storgar, komandir voda iz Mozirja: ,,Rezultati, ki so jih dosegli pri urjenju mladinci in mladinke velenjske ter mozirske občine, so presegli vsa pričakovanja. Zelo radi so sodelovali, zanimali so se za vse, bili so neustrašni. Med njimi so se spletla prijateljstva, ob največjih naporih pa so pokazali, da znajo biti pravi tovariši. Tudi domotožje ni nikogar izdalo. Za konec pa je odbor za kulturo, ki je ves čas marljivo delal, pripravil proslavo ob tabornem ognju." M. Krstič-Planinc
Jože Štorgar
1
V partizane sem vstopila 15. aprila 1943 v I. koroški bataljon. Pozneje sem bila premeščena v Kamniško-zasavski bataljon, kjer sem bila do 6. avgusta 1943, ko je bila ustanovljena 6. slovenska brigada Slavka Šlandra. V tej brigadi sem ostala do novembra 1945, ko sem bila demobilizirana. Najprej sem bila četna bolničarka. pozneje pa bataljonska. Dosegla sem čin st. vodnika. Bila sem v borbeni enoti in prisotna v vseh borbah te enote do 20. novembra 1944. ko sem bila tudi sama ranjena. Obvezala sem veliko ran, malih in velikih. Veliko je bilo ran, ki bi bile' lahko usodne za borce, če ne bi bilo hitre pomoči, precej pa je bilo tudi takih, ki so mi v rokah izkrvaveli. Videla sem veliko mrličev sovražnikov in tudi naših, mojih soborcev in dobrih tovarišev.
Za svoje delo sem prejela medaljo za hrabrost od takratnega komandanta za Slovenijo, Franca Rozmana-Staneta. To je bilo 24. oktobra 1944, ko smo bili že nekaj dni zapored v borbah z belogardisti iz Stične, Šentvida in Zagradca. Na večer tega dne je pripeljal avto na naš položaj in iz njega je izstopil Frane Rozman-Stane. Ob svitu malo močnejšega ognja nam je pripel odlikovanja. Takrat so bili odlikovani borci Šlandrove in Zidanšekove brigade. Ko se je avtomobil približeval našim položajem, bi borci že skoraj užgali po njem. Mislili so, da se z avtom lahko pripelje le sovražnik.
Na Dolenjskem smo se pretepali z belogardisti in Nemci še dalje v november. Imeli smo precej izgub- ker so bili pogoji vojskovanja precej drugačni kot na Štajerskem. Vsliko domačinov je bilo v beli gardi. Dobro so poznali teren, pa tudi njihova obveščevalna služba je odlično delovala. Zato so v postojankah takoj zvedeli za vsak naš premik. Zaradi domačinov naklonjenih belogardistom je bila tudi preskrba s hrano otežkoče-na, tako da smo včasih kar pošteno stradali. Lakota, ki nas je pestila, paje imela za nekatere tudi svojo dobro plat. To
Vsem rudarjem in drugim delavcem Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje
ČESTITAMO
za 3. julij - praznik slovenskih rudarjev
Vsem borcem in aktivistom za
4. julij - dan borca
delavci, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije
Termoelektrarne Šoštanj
tozd Termoelektrarna Šoštanj I tozd Termoelektrarna Šoštanj // tozd Vzdrževanje tozd Inženiring
Delovna skupnost skupnih služb Delovna skupnost družbena prehrana
trdim za sebe in za mitraljezca Miha iz Prebolda, kar bom opisala v naslednjih vrsticah.
Že dva dni, to je 18. in 19. novembra 1944 je bil naš bataljon na položaju. Bili smo močno utrujeni in lačni, saj na položaj nismo dobili nobene hrane. S seboj smo imeli tudi lažje ranjene borce, ki bi jih bilo treba prevezati. Ko smo 20. novembra končno dočakali izmeno, smo se umaknili v prazne hiše izseljenih kočevskih Nemcev. Tam so kuharji pripravljali hrano, bolničarke smo prevezovale ranjence, borci pa so čistili orožje in sebe, večina
naše in zasedli položaje. Ker je bil Božič prepričan, da so na položajih še naši, je zabredel med belogardiste. Ti so ga hoteli prijeti kar z rokami, paje z brzostrelko užgal po njih in se tako rešil. Bil pa je ranjen v desno roko.
Jaz sem tudi že stala v vrsti z.a hrano, ko je prišel kurir. Ker sem morala na položaj, sem rekla kuharju, naj mi da vsaj košček mesa, da ga bom lahko pojedla pozneje. Dal mi gaje. a pojedla ga nisem nikoli. Ko ;em pritekla na položaj, sem najprej obvezala Božiča, ki se mu je roka držala še za kožo.
Francka Povh-Slavka
pa jih je pozaspala. Tako so kuharji skuhali nekakšen neslan močnik, v katerem je plavalo tudi nekaj manjših kosov mesa. Ko so začelli deliti hrano, je pritekel kurir in povedal, da so i/. Kočevja krenili belogarditi ter nameravajo zasesti naše položaje. Takoj je odšel na položaj namestnik komandanta brigade Franc Zavasnik-Božič s kurirjem. Hotel je pregledati položaj in obvestiti borce, da pridemo takoj, ta čas pa nai zadrže sovražnika. Belogardisti pa so medtem že pregnali
Obvezala sem ga kolikor sem mogla in poslali smo ga k brigadnemu zdravniku Tarasu. Pisal seje Jan Vanek, menda je bil po rodu Ceh. Takoj zatem sem obvezala še mitraljezca Strgar Miha iz Prebolda, ki je dobil strel od zadaj skozi trebuh. krogla pa mu je ostala v desni roki. Bil je težki ranjenec. Tudi njega smo odnesli k brigadnemu zdravniku, ki je ordi-niral malo višje v gozdu. Tam je bilo zbirališče za ranjence. Pogledala sem proti zidani kapelici, ki je stala blizu gozda.
30. junija 1983 * Titovo Velenje
OD TU IN TAM
nas cas * s*ran 5
KS Konovo
Izgradnja toplifikacije teče po načrtih
Krajani Konovega, ene od mlajših krajevnih skupnosti občine Velenje, so se lotili uresničevanja nalog srednjeročnega programa zelo resno in zavzeto. Kako ne, saj razvoj in napredek krajevne skupnosti ni odvisen le od razpoložljivega denarja, ampak tudi od njihove prizadevnosti. Da so resnično zelo marljivi, dokazujejo nekatere aktivnosti, ki potekajo v tej krajevni skupnosti prav sedaj.
Toplifikacija je ena od najpomembnejših in najtežjih nalog tega srednjeročnega programa. Že same priprave nanjo so terjale mnogo truda ne le od članov gradbenega odbora, ampak vseh Konovčanov. Na izgradnjo toplovodnega omrežja so se krajani začeli pripravljati ob razpisu za tretji krajevni samoprispevek, leta 1980_ Za uspešen potek del so imenovali 15 članski gradbeni odbor, na zboru krajanov v mesecu februaiju pa so se odločili, da ga bodo še razširili. Sedaj ta šteje kar 71 članov. »Področje, ki ga bomo v naši krajevni skupnosti toplificirali, smo razdelili na več sektorjev. V ta razširjeni gradbeni odbor so vključeni vsi vodji sek-toijev, kot tudi predstavniki delovne organizacije Vegrad, s katerimi skupaj vodimo akcijo to-plificiranja severno vzhodnega predela doline,« je povedal predsednik gradbenega odbora Karli Stropnik. Prve lopate za uresničitev te zahtevne naloge so zasadili krajani Konovega v začetku letošnjega aprila.
Precej časa je Konovčanom vzelo pridobivanje potrebnih dokumentov, od izdelave projekta, zakoličbe, lokacijske dokumentacije, pristopne in odstopne izjave za zemljišča. Glavni pri vsem tem pa je seveda denar. Naložba za izgradnjo toplovoda v krajevni skupnosti Konovo je zelo visoka, za današnje čase skoraj neure-sničljiva naloga, saj bodo morali krajani zanjo odšteti nič manj kot 35 milijonov dinarjev. »Gospodarski položaj je sila neugoden. Krajani Konovega smo že ob izračunu spoznali, da vsega potrebnega denarja nikakor ne bomo mogli zbrati. Na pomoč od drugod prav tako ne moremo
upati. Zato smo se odločili, da bomo vsa možna zemljska dela naredili sami. Treba je le dobro organizirati delo, razdeliti naloge, pa bomo nalogi kos. Pri računanju smo prišli do ugotovitve, da mora vsak krajan opraviti 360 udarniških norma ur. S tem bi prihranili oziroma zmanjšali naložbo za več kot 15 milijonov dinarjev, karje za nas kar nekaj denarja,« je poudaril sogovornik.
Po dobrih dveh mesecih so dela že končali na področju vaškega odbora Lemplov vrh. delno na področju vaškega odbora Ocep-kov vrh in Selo. Od šestih toplovodnih pod postaj, ki so na teh področjih, so dela končali na toplovodni podpostaji ena in dva, v polnem zamahu pa so dela na toplovodni podpostaji tri. Vse ostale pa so v pripravljalnem obdobju. Marljivi Konovčani dobro vedo. da bi jim premaknitev uresničitve te načrtovane naloge stala še nekaj več denarja, saj cene materialu rastejo iz dneva v dan. Denar, ki ga imajo sedaj na voljo pa bo komaj zadoščal. Pa še tega bo treba skrbno obrniti. Po vsaki delovni akciji vodje sektorjev zapišejo na poseben grafikon, tega so postavili na naj vidnejše mesto v krajevni skupnosti, število opravljenih udarniških ur.
Po vseh predvidevanjih naj bi z izgradnjo 6300 metrov dolgega sekundarnega razvoda toplovodnega omrežja zaključili do 29. novembra letos. »Vzporedno z izgradnjo sekundarca gradimo še 500 metrov primarnega voda, ki soupada v isto kineto kot sekundarni vod. Če bo še naprej tako delovna vnema na prostovoljnih akcijah, bomo začrtane cilje gotovo dosegli. Seveda pa nam mora iti »na roko« tudi vreme. Poleg tega bomo vse sile usmerili še v pridobivanje dokumentov in zbiranje denarja za izgradnjo primarnega dela toplovodnega omrežja, ki bo povezoval področje do Vegradovega tozda Ve-mont, skupaj z že prej naštetimi toplovodnimi podpostajami« je sklenil pogovor predsednik gradbenega odbora Karli Stropnik.
T. P.
Veliko s prostovoljnim delom

Osnovna organizacija ZSMS Paka
Uspešni kljub majhnemu številu
Osnovna organizacija zveze socialistične mladine Paka ima približno 80 mladincev, aktivnih pa jih je le 25. Vzrokov za nedelavnost je sicer več, najverjetnejši pa je, da je njihov prostor v osnovni šoli, kjer se sestajajo, precej oddaljen. Vedeti je namreč treba, da so zaselki krajevne skupnosti med sabo zelo oddaljeni. Precej je tudi kmečkih družin, kar pomeni, da mladi pomagajo pri delu doma, za mladinsko organizacijo pa nimajo zato dovolj časa. So pa tudi primeri, da starši mladih enostavno ne pustijo na mladinske sestanke in druge aktivnosti rekoč »se bo kaj slabega naučil«.
To so le nekateri izmed vzrokov za majhno število aktivnih mladincev v krajevni skupnosti Paka. Mladi namreč menijo. da bi morali tudi program dejavnosti dopolniti in s tem v svoje vrste pritegniti večje število tistih, ki sedaj stojijo ob strani. Med te dejavnosti zanesljivo sodijo športna tekmovanja, plesi in zabave. Za slednje žal ne morejo izpolniti pogojev za pridobitev šolske dvorane, mladinska soba je za takšne in podobne prireditve premajhna, ostaneta jim torej le šolski hodnik in bližnja gostilna. Tudi za bodoče ne kaže, da bi bilo kaj bolje. Po obnovi osnovne šole bodo namreč imele vse družbeno-politične organizacije le en skupni prostor. Lahko torej pričakuje-
mo, da bo aktivnost mladih še nazadovala?
Kljub temu pa si najbolj
delavni mladinci iz Pake prizadevajo, da bi načrte le uresničili. Doslej so bili najbolj delavni na športnem in kulturnem področju. Pozimi igrajo namizni tenis in šah, poleti pa nogomet in odbojko. Sodelujejo na vseh večjih tekmovanjih pa tudi v ligi mladih. S kulturnega področja velja omeniti, da ob vseh pomembnejših praznikih pripravljajo proslave. imajo pa tudi kulturne večere. Naučili so se tudi igrico I
»Zamotana snubitev«, s katero bodo jeseni gostovali v sosednjih krajih. Dvakrat na leto izdajajo svoje glasilo »Glas mladih«, v katerem objavljajo zanimive prispevke, delovne načrte, svoj prostor pa dobijo tudi literati in humoristi. Udeležujejo se tudi kvizov, kijih organizira občinska konferenca ZSMS, oziroma sosednje osnovne organizacije. Poleg tega mladi iz Pake vsako leto organizirajo krožke za pionirje osnovne šole za mali nogomet, namizni tenis, šah in ročno delo. Povrh vsega so najbolj aktivni ob najrazličnejših delovnih akcijah, ki jih pripravlja krajevna skupnost. Zavedajo se namreč, da brez organiziranega in skupnega dela ne bo napredka v kraju. Sami so se lotili tudi zbiranja steklenic in starega železa ter se tako vključili v akcijo čiščenja okolja. Poleti organizirajo tudi različne krajše in daljše izlete. Vse te aktivnosti so uspešne tudi zato, ker zgledno sodelujejo z vsemi družbeno-političnimi in samoupravnimi dejavniki v kraju. dobro pa sodelujejo tudi z občinsko konferenco ZSMS in z mladimi iz Doliča. Nadvse pa se trudijo, da bi dobro sodelovali tudi z vsemi krajani. To pripravljenost so doslej že večkrat dokazali, saj so jim pomagali pri raznih nujnih opravilih.
Iz tega je lepo razvidno, da so kljub majhnemu številu dosegli
lepe rezultate. Zato so si tudi za v bodoče zastavili obširen delovni program. Kot nam je povedala predsednica osnovne organizacije ZSMS Paka Sonja Avberšek, bodo sodelovali tudi pri obnovi šole. »Poleg ostalih del bomo uredili tudi igrišče za odbojko, druge aktivnosti pa bodo podobne lanskim. Letos bomo prvič pripravili tridnevno taborjenje za pionirje na Trebeliškem. Seveda bomo veliko pozornosti namenili pridobivanju novih članov v naše vrste, z delom pa zlasti nekaterim starejšim dokazali, da mladi nismo tako slabi, kot velikokrat mislijo o nas.«	B. Mugerle
Plešivec
Srečanje ansamblov
KUD Ivan Cankar iz Ple-šivca bo letos pripravilo že 8. srečanje narodnozabavnih ansamblov in vokalnih skupin. Letošnja prireditev bo 17. julija prav tako na Graški gori, začela pa se ob ob 14. uri. Organizatorji bodo nagradili najboljše tri skupine, ki bodo zaigrale oziroma zapele naj-izvirnejšo pesem o Graški gori in Šaleški dolini. Vabijo ansamble, da se prijavijo za srečanje.
00 ZSMS Lokovica
Tudi letos pestra dejavnost
Mladi v krajevni skupnosti Lokovica se vse bolj in bolj vključujejo v razvoj svojega kraja.
,,DeIo članov mladinske organizacije v letu 1982 je bilo zadovoljivo. Vanjo je vključenih 86 mladincev, marljivo pa jih dela nekaj več kot 40. Lani so se najbolj izkazali naši kulturniki. Pripravili so vrsto družabnih večerov, proslav in prireditev v kraju, kot so 8. marec, 1. maj, za dan mladosti pa smo sprejeli v svoje vrste nove člane ter jih seznanili z delom v organizaciji," je povedal predsednik osnovne organizacije ZSMS Lokovica Roman Drev.
Najmnožičnejša dejavnost med mladimi je šport. Čeprav mladi iz Lokovice nimajo igrišča ali primernih površin za razna športna srečanja, so bili na tem področju prav tako marljivi. Lokoviški mladinci so lani nastopili v tekmovanju za Kajuhov pokal, udeležili pa so se še športnih srečanj v drugih krajevnih skupnostih Šaleške doline. Za
boljše medsebojno obveščanje so postavili oglasne deske, na katere so obesili vabila za seje in krajane seznanili z načrtovanimi nalogami. Poskrbeli so tudi za čisto okolje. Aprila lani so čistili Lokoviški potok. V drugi polovici leta so člani osnovne organizacije ZSMS Lokovica navezali stike z mladinci iz Raven, s katerimi so se srečali na športnem in kulturnem področju. Izkazali pa so se že na lanskih delovnih akcijah za izgradnjo športnega igrišča.
Tudi letos jim dela ne bo manjkalo, saj so si zastavili širok in pester delovni program. Največ pozornosti bodo seveda namenili končni izgradnji večnamenskega športnega igrišča, ki se ga veselijo vsi mladi v Lokovici. Že sedaj pridno sodelujejo na udarniških akcijah za izgradnjo vodovoda, ki je najpomembnejša in zahtevnejša naloga njihove krajevne skupnosti v tem srednjeročnem programu. Del dejavnosti mladih bo namenje-
ne še kulturi, saj, kot pravijo, prireditev ob pomembnejših praznikih v kraju ne bo manjkalo. Prav tako družabnih večerov. Za 1. maj so pripravili kresovanje, ob dnevu
Roman Drev
mladosti so okrepili svoje vrste z novimi člani. Tako kot preteklo leto, bodo tudi letos nastopili v ligi mladih v malem nogometu. Če bodo zavihali na delovnih akcijah rokave vsi člani osnovne organizacije ZSMS, bodo lahko, vsaj tako upajo, v drugem delu tega tekmovanja zaigrali na domačem igrišču. ,,Že lani smo navezali tesnejše vezi z mladinci Raven. Letos bomo to sodelovanje še okrepili, poskušali pa se bomo povezati z mladinci Pesja ter izmenjati medsebojne izkušnje na športnih, kulturnih prireditvah in družabnih večerih. Nekaj več časa bomo zagotovo morali poleg delovnih akcij nameniti idejnopoliti-čnemu delu, ki je bilo vedno potisnjeno ob stran. Pripravili pa bomo še vrsto aktivnosti za tiste člane naše mladinske organizacije, ki sedaj niso preveč prizadevni. Ko bomo imeli igrišče, se bodo različna športna tekmovanja vrstila čez vse leto," je ob koncu pogovora dejal predsednik osnovne organizacije ZSMS Lokovica Roman Drev.
Občinska gasilska zveza Velenje
Glavna skrb požarni varnosti in izobraževanju
Pionirji, pionirke in mladinci GD Šoštanj
V prejšnji številki Našega časa je na 2. strani prišlo pri članku »Tekmovanje pionirjev, mladincev« do napake. Zmagovalne ekipe za Jeto 1983 so pionirji, pionirke in mladinci Gasilskega društva Šoštanj in ne Šentilj, kot je bilo zapisano.
Občinska gasilska zveza Velenje združuje 14 gasilskih društev, od tega 12 prostovoljnih in dva industrijska društva.
»Najpomembnejša naloga društev je skrb za požarno varnost predvsem na področju občine Velenje. V primerih večjih nevarnosti pa se naša gasilska društva udeležujejo še akcij izven občinskih meja. Operativno je občinska gasilska zveza razdeljena na dva sektorja, in sicer sektor Šoštanj združuje gasilska društva Šoštanj. Gaberke, Topolšica, industrijsko gasilsko društvo tovarne usnja Šoštanj, Šmartno ob Paki, Paška vas, Lokovica, k sektorju Velenje pa sodijo gasilska društva Šentilj, Ša-lek, Velenje, Bevče, Škale, Pesje, industrijsko gasilsko društvo Rek. Da bi načrtovane naloge uspešno uresničili, smo delo razdelili na komisije. V zadnjem času so prizadevni člani komisije za delo z ženami, marljivo dela tudi komisija za delo z mladimi. Poleg teh dveh pa delujejo še komisija za tehnično organizacijska vprašanja, komisija za preventivo in vzgojo ter komisija za priznanja. Komisija za delo z ženami je pred nekai dnevi organizirala trim pohod. ki se gaje udeležilo 70 gasilk iz naše občine., »je pričel pogovor
predsednik občinske gasilske zveze Velenje Tone Berložnik.
Gasilska društva vestno, nekatera bolj, druga manj, opravljajo začrtane naloge skozi vse leto. Poleg rednega urjenja vseh desetin. od pionirkih, mladinskih do članskih, se gasilci udeležujejo še raznih tekmovanj in akcij, na katerih se usposabljajo za vse vrste požarov, seznanjajo pa se še z najnovejšo tehniko, katero mora-
Tone Berložnik
jo znati gasilci tudi uporabljati. S takim delom začno že pionirji v gasilskih društvih. Teh je v občinski zvezi okoli 600. Pionirji-gasilci se v gasilskih domovih izobražujejo, pridobljeno znanje pa nato preizkusijo na raznih meddruštvenih in občinskih tekmovanjih. Občinska gasilska zvezaje v zimskem času pripravila za najmlajše gasilce tekmovanje v streljanju z zračno puško, plavanju, namiznem tenisu, smučanju, v poletnem času pa se ti udeležujejo strokovnih tekmovanj. Na nedavnem občinskem tekmovanju. v Šoštanju je pokazalo kako spretno znajo opraviti gasilske veščine 43 ekip.
V 14 gasilskih društvih naše občine je vključenih Dribližno 1400 krajanov. V tej dejavnosti pa vse bolj in bolj sodelujejo ženske in mladina. »Ena od pomembnejših nalog je poleg preventive tudi izobraževanje članstva. Že vrsto let industrijsko gasilsko društvo tovarne usnja Šoštanja uspešno organizira tečaj za izprašane gasilce. Letos se ga je udeležilo 36 slušateljev. Poleg tega pripravlja občinska gasilska zveza še razne strokovne posvete sodnikov, sanitetnih ekip. strojnikov.« je poudaril Tone Berložnik.
Člani gasilskih društev velenjske občine se vključujejo tudi v akcijo Nič nas ne sme presenetiti. Sprejeli so svoj program, katerega izvajajo skozi vse leto. K tej akciji pa sodijo še požarnovarnostni pregledi po domovih in v industriji. Za konec akcije NNNP v mesecu oktobru pa pripravijo večjo vajo, v kateri sodelujejo vsa gasilska društva občine Velenje.
Opremljenost gasilskih društev je zadovoljiva, saj imajo vsa, razen Topolšice, avtocisterne, v mesecu juliju pa ga bodo dobili tudi to-polški gasilci. V tem letu naj bi dobili še avtolestev, ki jo že vsi nestrpno pričakujejo. Za reševanje iz višjih nadstropij pa je občinska gasilska zveza skupaj z civilno zaščito kupila zračno blazino.
Nalog, ki so iz leta v leto bolj ali manj enake, je kar precej.
Poleg preventivnih pregledov, skrbi za požarno varnost, izobraževanje gasilcev, bo občinska gasilska zveza Velenje skupaj z Občinsko zvezo prijateljev mladine Velenje organizirala še republiško srečanje pionirjev — mladi gasilec. To tekmovanje bo ob koncu gasilskega tedna v mesecu oktobru.
6. stran ★ f!8S CS3
EPP
Titovo Velenje ★ 30. junija 1983
o	:
PROGRAM
30. junij — obisk bblnikov v bolnišnicah
1.	JULIJ
od 9. do 13. ure — slovesnost za bolnike Rek — delavski klub Titovo Velenje
ob 16. uri — srečanje šahistov na 50. deskah (Rek — Gore,nje) na Titovem trgu
ob 16. uri — moški rokometni turnir (igrišče Partizana Šoštanj)
_ ob 18. uri — slovesnost* za upokojence — Družbena prehrana Titovo Velenje
ob 19.30 — razstava del likovne kolonije (v knjižnici Kulturnega centra Ivana Napotnika)
2.	JULIJ
ob 9. uri — nastop dresiranih psov (štadion ob jezeru) ob 9. uri.— ribiško tekmovanje (Turistično jezero) ob 10. uri — jadranje na deski (Turistično jezero) ob 10.30 — otvoritev mizarske delavnice pri Starem jašku
ott 15. uri — ženski rokometni turnir (igrišče ob jezeru) ob 17. uri — atletski miting (stadion ob jezeru) ob 18. uri — slavnostna seja DS SOZD REK (Kulturni dom, Titovo Velenje)
ob 19. uri — kulturni program na Titovem trgu
3.	JULIJ
ob 6. uri — budnica, kanonada — Titovo Velenje
ob 8.30 — balinanje — balinišče ob jezeru
ob 9. uri — parada od Titovega trga do kotalkališča
ob 10. uri — program na kotalkaiišču s tradicionalnim
skokom čez kožo
ob-11. uri — piknik na gradu
ob 19.30 — kotalkarsko prvenstvo
4.	JULIJ .
ob 16. uri ob 19. uri Velenju T -
—	smučarski skoki" I Pesje)
—	kotalkarska revija (kotalkaJišče v Titovem
DAN RUDARJEV 3. JULIJ
PRAZNIK DELAVCEV REK VELENJE _
RUDNIK LIGNITA VELENJE TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ ELEKTR0STR0JNA OPREMA VELENJE SIPAK VELENJE
AVT0PREV0ZNISTV0 IN SERVISI VELENJE ELEKTROFILTRSKI ELEMENTI ŠOŠTANJ TISKARNA VELENJE
Čestitamo vsem delavcem REK za stanovski praznik in 4. julij - dan borca
D PO in samoupravni organi kombinata
30. junija 1983 ★ Titovo Velenje_ PREDSTAVLJAMO VAM	_1135 CSS ★ stran 7
mmmmmmmm :.......•........ ......





K-iMMx»r ^IgttlžgtgKtSIk
* ii -


NEKAJ PODATKOV ZA LETO 1982
Poslovanje posameznih OZD REK Titovo Velenje za leto 1982 kaže, da so v glavnem dosegle ali celo presegle količinske plane proizvodnje, kar velja še posebno za Rudnik lignita (za 6 %) in Termoelektrarne Šoštanj (za 19 %). V teh OZD so bili doseženi tudi doslej najvišji proizvodni dosežki: 5,005 mio ton nakopane-ga premoga in 3802 GVVh proizvedene električne energije na pragu elektrarne. S to proizvodnjo je TEŠ pokril 46 % slovenske porabe.
Dobra proizvodnja pa se ni odrazila tudi v poslovnih rezultatih. RLV in TEŠ nad 90 % celotnega prihodka pridobivata preko skupnega prihodka od prodaje električne energije. Prenizke (ne-ekonomske) cene električne energije so tudi v letu 1982 povzročile velik izpad družbeno dogovorjenega skupnega prihodka in s tem izgubo v celotnem sistemu, ki pa je v tehnološkem smislu posloval praktično brez motenj (redukcij) za uporabnike. TOZD-i RLV in TEŠ so zaključili leto 1982 z izgubo v višini 442 mio din, ki je krita z razmejevanjem (znižanjem) amortizacije. Ta sistemski ukrep ima 2 slabosti: pomeni manj sredstev za nadomestitev močno odpisanih osnovnih sredstev, na drugi strani pa ni likvidnostno pokrit. Knjigovodska rešitev nima ustreznega denarnega kritja. Ker je dosežena cena električne energije za lani predstavljala le 86 % s porabniki dogovorjene cene, celotnega izpada prihodka tudi nadplanska proizvodnja ni mogla v celoti kriti, ampak ga je le delno zmanjšala.
Celotni prihodek kombinata je lani prvič presegel 10 milijard din. Poprečno 7.400 delavcev je ustvarilo celotni prihodek 11,521 md din (indeks doseganja plana 104) in dohodek 4,325 md din (indeks 94). Ob 29% inflaciji v SRS v letu
1982	je celotni prihodek (napram letu 1981) povečan za 25%, dohodek le za 13 %, kar pomeni, da je SOZD REK Titovo Velenje lani relativno nazadoval.
Predvsem zaradi nerešenih odnosov med prodajnimi cenami in proizvodnimi stroški za glavna proizvoda.
Podobna situacija tudi v letu 1983
Po elektroenergetski bilanci SRS za leto 1983 sc predvideva v naši republiki proizvodnja in nabava 8989 GVVh električne energije. Predviden porast proizvodnih stroškov v letu 1983 za 56 % nc more kriti 25 % povečana cena električne energije od 5. 3.
1983	dalje. Pri financiranju EEB tako manjka okoli 30 % sredstev. Predlogi razreševanja so še V teku. K finančnemu položaju elektrogospodarstva v letu 1983 precej prispevajo bistveno večji stroški za NE Krško. Tudi letos ni jasnih zagotovil, da bo v elektrogospodarstvu oblikovan zadosten čisti dohodek. Ogromen del bremena nepokrite bilance bo odpadel na RLV in TEŠ v okviru SOZD REK. Tako je v prvih štirih mesecih 1983 v omenjenih DO ponovno 491 mio din izgub kljub nadplanski proizvodnji premoga (za 3,8 %) in električne energije (za 8,8 %).
Plan celotnega prihodka za leto 1983
Za razliko od dejanskega izpolnjevanja ovrednotene elektroenergetske bilance SRS za letos, pa plani vseh OZD v SOZD REK Titovo Velenje za leto 1983 predvidevajo pozitiven finančni rezultat. Tako bi se naj celotni prihodek kombinata povečal od 11,521 md din na 14,285 md din ali za 24 %. Po posameznih DO od 10 % do 29 %.
Delitev celotnega prihodka pa bi bila naslednja (v md din): porabljena sredstva	8,190
— od tega
amortizacija po minimalnih
stopnjah	2,645
dohodek	6,095
— od tega
obveznosti iz dohodka 2,452 bruto osebni dohodki 2,843 stanovanjski prispevek in skladi	0,800
Gospodarska situacija v državi terja od vseh delavcev čimboljše delo in smotrno gospodarjenje z družbenimi sredstvi! Še nadalje je potrebno izboljševati tehnologijo in varnost in krepiti kvalitetne dejavnike razvoja kot so produktivnost dela, kvaliteta in učinkovitost gospodarjenja, racionalno investiranje, doseganje skladnih razmerij pri razporejanju dohodka in podobno. Vse OZD so tudi dolžne izdelati in izvajati lasten program ukrepov za izboljšanje razmer. Tako je Delavski svet RLV 31. 3. 1983 že sprejel program 28 ukrepov za reševanje ključnih proizvodnih in poslovnih problemov v zvezi z uresničevanjem planov za leto 1983.
V vseh sredinah morajo še v večji meri pri svojem delu upoštevati glavne sklepe partijskih in sindikalnih kongresov, pa tudi predlagane ukrepe iz izhodišč dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, še posebno sepa-rate Temelji strategije tehnološkega razvoj a, strategija dolgoročnega razvoja energetike Jugoslavije, Protiinflacijski program.
Nekaj glavnih proizvodnih nalog
Rudarji bodo ponovno nakopali 4,7 mio ton lignita, kar je sicer 6 % manj kot v letu 1982 in v skladu s srednjeročnim planom. Ta proizvodnja je pogojena z nekoliko slabšimi pogoji dela, stopnjo mehaniziranosti, oskrbo z repromateriali in opremo in de-j lom v 42-urnem delovnem tednu i (v letu 1982 dejansko 285 1/3 j delovnih dni, nlan za leto 1983 266 delovnih dni).
Termoelektrarne Šoštanj bodo ; za porabnike električne energije v ; Sloveniji zagotovile na osnovi ; sprejete elektroenergetske bilance za leto 1983 2774 GWh električne energije, kar predstavlja kritje 31 % potreb v SRS. Pri tej proizvodnji in prioriteti obratovanja za NE Krško, inštalirane kapacitete TEŠ ne bi bile ustrezno izkoriščene. Ker v nekaterih drugih republikah vlada precejšnje pomanjkanje električne energije. kasni pa tudi izgradnja termoenergetskih objektov se je iskalo in našlo še dodatne aranžmaje. Tako sta z Združenim elektroenergetskim podjetjem Srbije in Elektrogospodarstvom BiH sklenjeni pogodbi — sporazuma, da se na osnovi premoga iz teh republik proizvede še dodatnih 400 GY\ h električne energije v Šoštanju. Tudi količina 3174 G\\ h pomeni le 83% proizvodnje
iz leta 1982, kar kaže na večja nihanja TEŠ v času vključitve NEK. Po planu dobave in porabe premoga in z ozirom na obratovanje v zimski sezoni 1983/84 pa se do konca leta predvideva povečanje zalog premoga v TEŠ na okoli 1 mio ton.
Elektrostrojna oprema bo povečala obseg dela za 6 % in izvajala naslednje dejavnosti: proizvodnja radarske opreme, hidravličnih krmilnih mehanizmov, pločevinastih izdelkov, izvajanje remontov, napeljava in popravilo gradbenih instalacij (električnih, protipožarnih, telefonskih. antenskih ter ostalih), instalacij vodovoda, toplovoda, kanalizacije, za parno gretje, klimatizacijske in prezračevalne naprave, izolaterska, krovsko kleparska dela, ključavničarsko montažna dela.
Tudi S1PAK predvideva povečanje fizičnega obsega proizvodnje in postopno prestrukturiranje proizvodnega programa v smislu izboljšanja kvalitete, uvajanje izdelkov z več lastnega znanja in ukinjanja neakumulativnih proizvodov. Tako bodo avtomati za pakiranje in pakirne linije predstavljali že 29 % proizvodnje, plastični trakovi pa 37 %.
Avtoprevozništvo in servisi bodo povečali vse vrste prevozov in se dodatno registrirali za opravljanje dejavnosti mestnega prometa v Titovem Velenju, Šoštanju in v primestnih naseljih. Dejavnost pa bodo razširili tudi na področje tehničnih pregledov. Na tovorne prevoze in deponijo premoga pa bo odpadlo še vedno 65 % obsega dela.
Elektrofilterski elementi bodo predelali okoli 100.000 ton EF pepela iz TEŠ. Proizvodnja zidakov bo zadržana na ravni 1982, izdelava izolativnih elementov pa bi se morala povečati kar za petkrat (2,5 mio enot n. 0- Na izolativne elemente in omete po planu odpade 30 % skupne proizvodnje.
Tiskarna bo povečala proizvodnjo na 350 ton izdelkov ali za 20 %, na tiskovine in obrazce bo odpadlo kar 87 % proizvodnje.
V vseh navedenih DO bo za doseganje planiranih količin proizvodov potrebno povečati produktivnost dela, zmanjšati izpade in zastoje v proizvodnji, povečati izkoriščenost opreme, skrbno gospodariti z obratnimi sredstvi, ustrezno zaposliti in motivirati delavce za delo in podobno.
Ekonomski odnosi s tujino
Zakonodaja na področju ekonomskih odnosov s tujino se v letu 1983 neprestano spreminja.
Novela zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino je bila sprejeta že v letu 1982.
Enotna merila po 69a členu
ZPD pa so bila izdana šele v mesecu aprilu 1983. vendar v tako nedodelani obliki, da smo pričeli v SRS z izvajanjem le-teh po 1. 6. 1983. Še vedno pa je vrsta odprtih vprašanj.
V	takšnih razmerah je realno načrtovanje ekonomskih odnosov je s tujino zelo otežkočeno. SOZ D REK načrtuje v letu 1983 skupen uvoz v vrednosti 1.054.000.000 din. Od tega 33 odstotkov iz konvertibilnega področja in 67 odstotkov iz klirinškega Dodročia.
Bistveni problem, ki se pojavlja pri uvozu, je poleg pomanjkanja deviznih sredstev, stalno pomanjkanje dinarskih sredstev, ki so potrebna za odkup deviznih sredstev v primeru konvertibilnega uvoza in za plačilo blaga, ki se uvaža iz klirinškega področja. Delovno organizacijo REV pa je še posebej prizadel ukrep ZIS, s katerim je prepovedan uvoz opreme iz konvertibilnega področja v letu 1983 in 1984.
SOZD REK načrtuje v letu 1983 tudi uvoz v vrednosti 15.634.000 din na konvertibilno področje in 43.000.000 din v klirinške države.
V	letu 1983 je že stekla kooperacija za izdelavo krmilnih mehanizmov samohodnega hidravličnega podporja. ined DO ESO in angleško firmo DOWTY, kar predstavlja velik prihranek deviznih sredstev.
Investicije
Vrednost planiranih investicij SOZD REK v I. 1983 znaša 3.228.131 tisoč din pri naslednji strukturi financiranja: lastna sredstva 293 %, energetska sredstva 66,5 %, sredstva planske poslovne skupnosti za premog 0,8 %, združena sredstva RF.K 2.1 %. rudarska škoda 0,8 % in krediti dobaviteljev 0.5 %.
Med večjimi investicijami v DO RLV je potrebno omeniti izgradnjo Nadomestnih objektov Preloge, ki bo omogočila odkopa-vanje stebra 16 in s tem doseganje letne proizvodnje premoga DO RLV v višini 4,7 mio ton. Z investicijo v povečanje mehaniziranosti proizvodnje premoga (do 1.1985 se nabavi in aktivira 470 m odkopne dolžine novega jamskega hidravličnega podporja in tri viseče tračne proge v skupni
dolžini 600 m) se bo delež premoga, nakopanega na mehaniziranih odkopih povečal od 54 na 91 %, delež ročnega transporta pa se bo zmanjšal od 42 na 22 %. V letu 1983 bi po terminskih planih potrebovali 1.902262 tisoč din, po planu graditve elektroenergetskih objektov pa bo na razpolago 1.046.747 tisoč din. Pomanjkanje finančnih sredstev povzroča kas-nitev izgradnje obeh projektov. Tako je realni rok izgradnje NOP konec I. 1987 (po terminskem planu predviden konec 1.1985).
V	DO TEŠ je v izgradnji delavnica za popravilo mlinov v skupni vrednosti 49.905 tisoč din.
V	tem letu je DO ESO pričela proizvajati elemente Dovvval po kooperacijski pogodbi ESO-Dovvtv. Vendar pa še v obratu »Hidravlika« ni instalirana vsa potrebna domača oprema in bo nabavljena in aktivirana v vrednosti 20 mio din v 1. 1983. Za to investicijo so OZD v REK v I. 1982 združile sredstva v višini 16 mio din. V 1. 1983 je predvidena tudi izgradnja nadomestnega objekta »Preoblikovalnica«, ki bo financirana delno iz lastnih sredstev, delno iz rudarske škode.
V	DO EFE je potrebno izvesti separacijo pepela (nabava opreme je predvidena v 1. 1983 in 1984), da bi bila omogočena konstantna preskrba s kvalitetnim pepelom in s tem pridobitev proizvoda granu-lacije o — 50 mikrometrov kot industrijskega polnila. Predvideno je tudi združevanje sredstev v okviru združenih sredstev amortizacije.
V	DO APS je načrtovana izgradnja obrata »Tehnični pregledi« za vse vrste motornih • ozil.
Realizirana je nabava računalniške opreme po 1. fazi in je v poskusnem obratovanju. Tudi za to investicijo so vse OZD REK združile finančna sredstva.
V	postopku sprejemanja samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev je tudi združevanje sredstev za NAT centralo v Prelogah in izgradnjo ITT omrežja. OZD REK tako pridobivajo 250 parno kabelsko povezavo med načrtovano naročniško avtomatsko telefonsko centralo Preloge in bodočim PTT centrom ter 821 internih priključkov in 70 linij za povezavo z javnim telefonskim omrežjem.
stran ★ nas cas
OD TU IN TAM
Titovo Velenje ★	30. junija 1983
Gospodarjenje
Težave lesarjev in gozdarjev
Na sedanje težavne razmere tn ostre ukrepe so bile organizacije združenega dela Gornje Savinjske doline pripravljene zelo različno. Kljub znanim motnjam so ugodne gospodarske uspehe dosegli v lju-benskem Kovinarstvu, Modni konfekciji Elkroj, gornjegraiski
Mozirje
Smreki, Kemiji iz Ljubije in v temeljni organizaciji Gorenje — Mali gospodinjski aparati, pa tudi na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi so dokaj uspešno premagovali številne težave. Poudariti velja, da to ni zgolj trenutna uspešnost, saj povsod dobro gospodarijo še vrsto let. Delavci v teh kolektivih so torej pravočasno dojeli vsebino gospodarske stabilizacije in temu prilagodili svoje razvojne usmeritve, kadrovsko politiko in druga pomembna področja poslovanja.
Zal takšne ugotovitve ne veljajo za tradicionalne in toliko bolj pomembne dejavnosti v mozirski občini, sem pa sodita predvsem gozdarstvo in predelava lesa. Obe dejavnosti sta dosegli določeno razvojno — poslovno ravnotežje, ki za današnje razmere ni sprejemljivo. Res je, da gozdarstvo in lesno industrijo pestijo številni problemi na katere sami ne morejo kaj prida vplivati, res pa je tudi, da se soočajo z vrsto notranjih slabosti, ki jih bodo morali proučiti in odpraviti. Pomembna je seveda tudi soodvisnost gozdarstva in lesne industrije in na tem področju bodo morali razrešiti vrsto nedorečenosti, od dohodkovnih povezav naprej. V gozdarstvu bodo morali več pozornosti nameniti delovni disciplini, čuvanju premoženja, dinamičnemu načrtovanju proizvodnje, dolgoročnejšim dohodkovnim povezavam, nagrajevanju po delu, zaposlovanju in podobno.
Izvršni svet skupščine občine Mozirje že dalj časa nenehno spremlja razmere v delovni organizaciji Gorenje — Glin Nazarje. Zato je na mestu ugotovitev, da se neugodna gospodarska gibanja letos še krepijo. Izgube v prvih mesecih letošnjega leta so sicer manjše kot v enakem lanskem obdobju,
vendar so jih tokrat zabeležili v temeljni organizaciji Stavbeno pohištvo, ki je vrsto let solidarnostno pokrivala izgubo v proizvodnji ivernih plošč. Zelo zaskrbljujoč je padec proizvodnje stavbno-mizar-skih izdelkov, prav tako močno peša finalizacija žaganega lesa, zelo pa je porasla proizvodnja ivernih plošč. V tej temeljni organizaciji vse bolj izkoriščajo obstoječe zmogljivosti, pa tudi sicer so krepko izboljšali svoje poslovanje. Poudariti seveda velja, da so na Glinu močno povečali izvoz, vendar obseg še vedno ne zadostuje za redno preskrbo z rezervnimi deli in reprodukcijskim materialom, o prepotrebni tehnološki opremi seveda ne kaže niti govoriti. Slaba poslovna strategija preteklih let se lesni industriji v težkih razmerah razumljivo otepa, sprejeti ukrepi v delovni organizaciji pa še niso rodili želenih sadov.
Študentje
Raziskovalni tabor v Lučah
Zgornjesavinjski študentski klub je v letošnjem letu bistveno obogatil svoj delovni načrt. V skladu s svojimi hotenji, sposobnostmi in možnostmi bodo študentje v naslednjih dneh pripravili ,,prvi slovenski študentski raziskovalno-na-črtovalni tabor Gornja Savinjska dolina 1983", ki bo nedvomno pomenil tehten prispevek k dolgoročnejšemu razvoju tega področja. Zasnovali so ga tako, da bodo v treh letih proučili in raziskali zaključeno celoto. Najprej je na vrsti zgornji del doline, saj ima letošnji tabor delovni naslov ,.Ohranjanje živosti višinskih in hribovskih kmetij Iu-čko-solčavskega področja". Študentje in profesorji številnih fakultet ljubljanske univerze bodo po skupinah obdelali svoja področja in jih kasneje strnili v celovito publikacijo. Sedanji tabor bodo jeseni nadaljevali etnologi in jezikoslovci. Pred prvim taborom se bodo udeleženci zbrali danes popoldne na delovnem razgovoru, jutri, v petek 1. julija, pa bodo v Lučah pričeli z delom.
Med slovesnostjo v središču Mozirja
Novi prostori Beograjske banke
V petek dopoldne so v Mozirju otvorili nove poslovne prostore agencije Beograjske banke. Temeljne banke Ljubljana. Na krajši slovesnosti, ki so se je udeležili predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih in delovnih organizacij, poslovni partnerji in občani, so o dosedanjem prispevku te bančne ustanove k razvoju Gornje Savinjske doline in o pomenu približevanja
bančnih storitev občanom in delovnim ljudem spregovorili direktor Beograjske banke — Temeljne banke Ljubljana Jože Tepina, direktor poslovne enote Žalec Dane Senič in podpredsednik skupščine občine Mozirje Jože Rakua Vrata novih prostorov je simbolično odklenil prvi varčevalec pri Beograjski banki iz Gornje Savinjske doline Matevž Požarnik.
Logarska dolina
Osnovnošolski planinski tabor
Mladinski odsek planinskega društva Titovo Velenje in občinska konferenca ZSMS Velenje bosta organizirala v času od 3. do 10. julija planinski tabor za učence višjih razredov osnovnih šol. Tabor bo v Logarski dolini.
Namen tabora je praktično usposobiti mlade planince za gibanje v gorskem svetu, privajanje na kolektivno življenje, krepitev tovarištva, spoznavanje kulturno zgodovinskih znamenitosti Logarske doline, predvsem pa pripravljanje mladih za življenje v naravi.
V taboru se bo usposabljalo 40 pionirjev in mladincev, prisotni pa bodo tudi trije pionirji iz pobratenega planinskega društva Treskavi-ca iz Sarajeva.
Za varnost in usmerjanje aktivnosti bo v taboru skrbelo dvanajst planinskih vodnikov ter mentorjev planinske vzgoje. Program usposabljanja zajema naslednje teme: gibanje v gorskem svetu, nevarnosti v gorah, prva pomoč, orientacija, spoznavanje gorstev, vremeno-slovje, prehrana v gorah, planinske poti, spoznavanje in varstvo gorske narave ter še nekatere druge.
Program bodo uresničili na štirih planinskih turah. Mladi planinci se bodo povzpeli na Ojstrico, Brano, Turško goro in Skuto.
Poleg obveznega programa bodo seveda člani tabora sodelovali tudi v raznih interesnih dejavnostih kot so kultura, šport, fotografija. Organizirali pa bodo tudi obrambno popoldne.
V nedeljo bodo skočili čez kožo
Odločili so se za rudarski poklic
Rudarski praznik, 3. julij, je vedno slovesen. Vrhunec vsakoletnih prireditev je prav gotovo skok čez kožo. Mladi fantje, ki končajo rudarsko šolo, simbolično s skokom čez kožo skočijo v rudarski stan. Stari knapi jih spreimeio medse z niimi deliio dobro in slabo pri kopanju črnega zlata. V Domu učencev smo poiskali nekaj teh mladih ljudi in jih povprašali kaj jihje pripeljalo v Titovo Velenje in kako bodo nadaljevali začete korake v rudarstvu.
Anto Kovačevič: »Na osnovni šoli v Tesliču so nas učitelji seznanili z možnostjo vpisa v rudarsko šolo v Titovem Velenju. Zelo dobri pogoji za šolanje so vzbudili tudi mojo pozornost. Vpisal sem se in ni mi žal. Pred mano je velik dogodek — skok čez kožo. postal bom enak ostalim rudarjem. Ker pa še nisem polnoleten ne morem v jamo. zato bom začel delati v klasirnici. Delovna organizacija pa mi je že obljubila, da mi bo omogočila
Anto Kovačevič
nadaljnje šolanje, saj sem rudarsko šolo končal z odliko.«
Branimir Jarmanovič: »V domačem kraju nisem imel pogojev za nadaljnje šolanje. Oče mi je umrl, mati sama pa ni zmogla stroškov šolanja. Zato sem se vpisal v rudarsko šolo v 1 ttovem Velenju, kjer sem našel vse tisto, česar doma nisem mogel. V začetku je bilo zelo težko. Nisem znal jezika, deloje bilo naporno, na praksi so bili strogi. Kmalu sem sc vsemu privadil. Vsa tri leta sem stanoval tudi v lepem domu. Kljub temu pa se bom verjetno vrnil domov v Vareš. S skokom čez. kožo bom postal pravi rudar.«
Hamdija Muratovič: »Ko sem pred tremi leti prišel iz Bosanske Krupe v rudarsko šolo v Titovo Velenje, sem se najbolj bal prvega srečanja z jamo. Kmalu pa sem imel priložnost spoznati, da sploh ni tako strašno kot sem si predstavljal. Stari rudarji so nas lepo sprejeli. Po treh letih šolanja pa že komaj čakam, da še s sko-
m
Branimir Jarmanovič
kom čez kozo potrdim, da bom rudar. To je res lep dogodek in vem, da mi bo še dolgo ostal v spominu.
Mehmedalija Dahalič: »>V Titovem Velenju sem ž.e tri leta. Končal sem rudarsko poklicno šolo. prav tako ie za mano že matura. V času šolanja sem delal tudi v kulturni skupini stalne delovne brigade Karla Destovnika-Kajuha. Do odhoda v JI.A se bom zaposli! v velenjskem premogovniku, potem pa sc bom odločil za nadaljnjo pot. Rudarski poklic sem dobro spoznal že na praksi. Da postanem pravi knap pa me čaka še skok čez kožo.«
Ibrahim Imširevič: »V Titovem Velenju imam sorodnike. Ti so me navdušili in spoznali z. rudarskim poklicem. Najprej sem se vpisal v tehnično rudarsko šoio. ker pa mi je angleščina delala preglavice sem se preusmeril in letos z. odliko končal rudarsko poklicno šolo. Trdega življenja sem bil vajen že od majhnega.
Hamdija Muratovič
zato mi delo v jami ne bo težko. Želim si ostati v tem poklicu in svoje znanje še izpopolniti. V prostem času se ukvarjam z glasbo. Igram v aasamblu Mladi rudar.«
T. Podgoršek M. Krstič-Planinc
Ibrahim Imširevič
Mehmedalija Dahalič
Šoštanj
Sprejem mladih RK
Osnovna ot^anizacija Rdečega križa v Šoštanju je pred dnevi v Domu Krajevne skupnosti Šoštanj pripravila svečan sprejem za mladince in mladinke v osnovno organizacijo RK Šoštanj.
Za to slovesnost so učenci Kajuhove šole pod vodstvom mentorice RK na šoli Jožice GREGORC pripravili prisrčen kulturni program. Po programu je novosprejetim članom o njihovih bodočih nalogah v vrstah RK spregovoril Ivan Medved injim tudi opisal pomen in dejavnosti v tej najbolj množični humanitarni organizaciji pri nas in
tudi v svetu. Predsednica RK Šoštanj Elica Nagode pa je novim članom podelila članske izkaznice osnovne organizacije RK Šoštanj injim tudi čestitala ter pripela značke RK. Mladim sta nato spregovorila še predsednik krajevne skupnosti Šoštanj Martin Primožič in predstavnik Zveze borcev Miloš Volk. Oba sta jim čestitala in začelela pri delu v tej človekoljubni organizaciji kar največ uspehov. Sicer pa so se mladi člani RK v Šoštanju že dosedaj izkazali pri raznih zbiralnih akcijah za kar zaslužijo vso pohvalo in priznanje.	V. K.
ODBOR ZA LIKOVNO OPREMO PTT CENTRA TITOVO VELENJE
RAZPISUJE
izvedbo likovne opreme PTT centra Titovo Velenje
1.	Izvedba likovne opreme naj zajema predvsem ureditev sprejemnopoštnega dela zgradbe (slikovno, skulptumo, slikovno na steklo itd .), tematsko obdelano kot zaključena celota, v skladu s projektom notranje opreme. Podatke iz projekta o notranji opremi PTT centra Titovo Velenje lahko kandidati dobijo na Projektivnem biroju Titovo Velenje pri odgovornem projektantu tov. Andreju Šmidu. Izvedna likovne opreme mora zajemati:
—	likovno rešitev
—	bruto vrednost rešitve in
—	točen naslov kandidata
2.	Kandidati so dolžni rešitev v zaprtem ovitku predati v roku 14 dni od dne objave v informativnem tisku na naslov: TOZD za PTT promet Titovo Velenje, Veljka Vlahoviča 40, 63320 Titovo Velenje.
Poleg naslova mora biti tudi označba:
—	izvedba likovne rešitve opreme PTT centra Titovo Velenje
—	odboru za likovno opremo PTT centra Titovo Velenje
3.	O izbiri kandidata bodo interesenti obveščeni 30 dni po objavi razpisa.
4.	Stroški, ki jih imajo kandidati v zvezi z razpisom, ne bodo vrnjeni.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Komisija za podeljevanje priznanj in nagrad
RAZPISUJE
V LETU 1983 PODELITEV NAGRAD IN PRIZNANJ, KI JIH V OBČINI VELENJE DAJEMO POSAMEZNIKOM IN ORGANIZACIJAM ZARADI NJIHOVIH DOSEŽKOV SPLOŠNEGA POMENA.
Za leto 1983 razpisuje komisija postopek dajanja predlogov za naslednje nagrade in priznanja:
1.	ZLATI GRB OBČINE VELENJE
2.	SREBRNI GRB OBČINE VELENJE
3.	NAGRADA „8. OKTOBER"
4.	NAGRADA ,,KARLA DESTOVNIKA KAJUHA" Razpisni pogoji:
Predlagatelji morajo upoštevati splošne in posebne pogoje.
I.
ZLATI GRB OBČINE VELENJE
Zlati grb občine Velenje se podeljuje osebam, ki imajo izredne zasluge za razvoj socialistične samoupravne družbe, za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, za razvoj socializma in utrjevanja miru v svetu, za razvoj in dosežke na kateremkoli področju človekove ustvarjalnosti in za izredno pomembne dosežke v razvoju občine. Zlati grb občine Velenje se lahko izjemoma podeli tudi tujim delegacijam ali uglednim gostom, ki uradno obiščejo občino Velenje.
II.
SREBRNI GRB OBČINE VELENJE
se podeljuje posameznikom in organizacijam za izredno sodelovanje pri razvoju občine Velenje ter za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na kulturnem, športnem in drugih področjih.
NAGRADA „8. OKTOBER"
se podeljuje posameznikom in organizacijam za izredne uspehe in dosežke pri razvoju gospodarstva in utrjevanja družbenoekonomskih odnosov v občini Velenje.
IV.
NAGRADA „KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA"
se podeljuje za izredne dosežke na vseh področjih ustvarjalnosti, razen na področju gospodarstva, za katerega je ustanovljena nagrada ,,8. oktober".
V.
Razpisane nagrade se lahko dajejo posameznikom, skupinam, samoupravnim organom, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, drugim organizacijam in organom ter enotam oboroženih sil SFRJ.
VI.
Predloge za podelitev priznanj in nagrad za leto 1983 sprejema komisija do dne 1. 9. 1983.
Predloge naslovite na: ,,Skupščina občine Velenje, komisija za podeljevanje priznanj in nagrad, Titovo Velenje". Komisija vzpodbuja organizacije in skupnosti naj posredujejo tudi predloge za podelitev PRIZNANJ OBClNE VELENJE, ki jih podeljuje IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBClNE VELENJE v obliki posebne listine za uspehe in dosežke na vseh področjih človekove ustvarjalnosti in ob priliki humanih dejanj.
PREDSEDNIK KOMISIJE: Franjo KORUN, s. r.
30. junija 1983	if Titrs>"^ Vciotijti	ZANIMIVOSTI	nas Cc	3S * stran 9
				
Od Hude luknje do Letuša • Od Hude luknje do Letuša
Kiosk, ki ne služi namenu
Včasih je bil v KS Desni breg, zadaj za Tržnico, trg. Na njej so branjevke prodajale pridelke s svojih vrtov. S predstavitvijo trga v center Titovega Velenja, pa lahko krajani kupujejo sadje in zelenjavo,če se jim ne da hoditi na trg, le v Tržnici. Ta pa je pakirana, zato tudi dražja, vmes pa se dajo podtakniti tudi slabi izdelki. Zato marsikdo raje kupuje »na vago«.
Kiosk Erine poslovalnice Tržnica, ki se ponaša z napisom »Sadje, zelenjava«, pa ponuja potrošnikom ogled sestavnih delov za hladilnik. Zakaj v njem ne prodajajo tistega, čemur je namenjen? Zato, so nam rekli v Tržnici, ker nimajo dovolj prodajalcev. V poletnih mesecih pa bi le lahko poiskali kakšnega »praktikanta«. Splačalo bi ,e tržnici, pa tudi njemu.	VI. K. P.
			■F
			
—» kms	K i*	—f " r	

Kdaj bomo v njem lahko kupili sadje in zelenjavo?
Objekti, objekti...
Denar za njihov nakup ali gradnjo še najdemo. Potem jih tudi ni težko postaviti. Ko jih dobimo, verjetno le redki pomislijo, kaj bo čez dve, tri ali več let. Pred približno dvema letoma so si v Pesju uredili zelo lepo športno igrišče. Danes je mreža že krepko načeta, tabla (na posnetku desno) pa takole cveti. Le nekaj deset metrov vstran gradijo novo plastično skakalnico, največjo na Štajerskem,poudarjajo. Upamo, da je ne bo doletela podobna usoda.
SUM*
1. maj in dan mladosti sta za nami. Mladinci in člani gasilskega društva iz Smartnega ob Paki vsako leto za ta praznik postavijo mlaje in tako ohranjajo lep običaj.
Poletje je tu, t oda mlaj je do prejšnjega petka še čvrsto stal in krasil okolico šmarškega gasilnega doma. Seveda so se smrekove veje že davno posušile. Za njegovo postavitev ni bilo nikoli težko najti ljudi. Kot kaže. pa jih je bilo mnogo težje najti za odstranitev. Zato ga vrli gasilci niso odstranili, ampak mnogo enostavneje kar odžagali. Ponekod pa mlaji še vedno klu-bujejo vročini.
Vse za čisto okolje
Ena od nalog letošnjega delovnega programa krajevne skupnosti Gorenje je tudi skrb za čisto okolje. Krajani so že lani pripravili več očiščevalnih akcij, odpravili divja odlagališča in počistili bregove Pake. Kupili pa so tudi dva kontejnerja. Vse lepo in prav. Seveda, če bi prenapolnjena kontejnerja tudi kdo izpraznil. Tudi ob praznovanju krajevnega praznika so pozabili nanju. Pred nami so dopusti in verjetno spet ne bo časa...
Zakajtako slaba založenost?
Samopostrežna trgovina v Šmartnem ob Paki je bila znana po dobri založenosti. Vodstvo v trgovini se je zamenjalo, prišla je stabilizacija. Prodajne police v šmarški samopostrežbi pa so se vedno bolj in bolj praznile. Krajani razumemo pomanjkanje zdaj enega drugič drugega blaga. Ne razumemo pa tega, da tisti, ki smo dopoldan v službi, ne moremo popoldan kupiti jogurta, kaj šele mleka, kruha, zelenjave in sadja, pa je, je kvaliteta blaga zelo slaba. Le redkokdaj pa je naš mesar „založen" s svežim govejim in piščančjim mesom tudi do-ioldan. Negodovanja, pripombe krajanov so iz dneva v dan glasnejše, vodja samopostrežbe pa ne naredi ničesar. Prodajne police v trgovini so sedaj založene največ z igračami, steklovino, posodo, raznimi manjšimi tehničnimi predmeti in blagom, ki ga je vsepovsod na pretek. Ali potrošniški svet res ne more ničesar narediti za boljšo založenost? če ue bo šlo drugače, bo treba zamenjati vodjo samopostrežne trgovine in na njeno mesto postaviti sposobnejšega človeka. p. T.
Obveščanje potrošnikov o ponudbi in izbiri je seveda vsakdanja nujnost in potreba, pa tudi reklama ima temu primerno moč in veljavo. Tu in tam pa le najdemo sporočilo dvoumne ali celo dvomljive vsebine. Kot je recimo tale »posoda«, ki mimoidočim vsekakor zbuja vprašanje kdo, kako in s čim jo bo napolnil.
Iščemo najstarejšo fotografijo
SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO
Včasih se kdo komu ukloni z besedami: ,,Naj bo, ustregel bom tvoji neumnosti!" Zame je lažje. Uklonil sem se vaši prošnji v časopisu, ki je gotovo vse prej kot neumnost. Uklonil, pravim, ker sem se vendarle s težavo ločil od poslanih razglednic. Seveda upam, da jih boste zato, ker so na njih kraji iz vaše občine, znali še bolj ceniti.
Če boste storili vse/da zbrana zbirka ostane v družbeni lasti, potem vam čestitam, da ste se lotili te zares kulturne akcije. Predlagam vam tudi zbiranje fotografij, ki so nastale na področju vaše občine v preteklih 100 letih, kar se je tudi na podeželju začela uveljavljati fotografija (iz časov Avstro-Ogerske, dejavnosti društev — gasilci, dramske skupine, fotografije raznih dogodkov, tudi iz časov NOB).
Kaj starega pa ni zanimivo? Kakor za koga. Ne glede na to, da mnogi za to nimajo smisla, moramo tisti, ki so nam take stvari ,,svete" storiti vse, da jih bomo znali ceniti in seveda ohranili. Pa ne samo za nas, ampak predvsem za poznejše rodove. Mogoče vam bo celo uspelo, da bo odslej še kdo drugače gledal na to zvrst starin in na starine sploh. Če ga ne boste ravno ,,zastrupili", pa bo vsaj ,,okužen". Tudi to bi bilo dovolj, da bi lahko v sebi premagal strast po uničevanju ,,nepotrebne navlake".
Zavedati se je treba, da ni dovolj, da je časopis le informator. Mora tudi vzgajati. Ne manjka nam izobraženih ljudi (to, kako uporabljajo svoje znanje, je druga
stvar), le uspehi vzgojiteljev so precej borni. Marsikdo se obnaša, seveda trezen, kot bi prišel naravnost iz džungle. Premnogim je kultura še vedno tabu. Matematično izrazimo vaše zbiranje takole: 1x1 =2. Torej, eno delo, dve koristi. Dvomite? Če je tako, je to primer neuspešnosti (vaših) vzgoji-
teljev. Človek mora biti vedno optimist.
Janez Mavrič Gornji Grad
Objavljamo fotografiji, ki nam jih je poslal Janez Mavrič. Prikazujeta pa, kako so se včasih oblačili naši ljudje
Tokrat se nam je oglasil bralec iz Gornjega Grada. Poslal nam je vrsto zanimivih fotografij in pismo, ki ga tudi objavljamo. Njegovo pobudo o zbiranju fotografij, ki so nastale na ozemlju občine oziroma, ki prikazujejo kraje, običaje in zanimive dogodke v Šaleški dolini sprejemamo z navdušenjem. Uresničili pa jo bomo lahko le z vašo pomočjo.
Ko smo začeli to rubriko, smo tudi zapisali, da vam bomo vse fotografije vrnili. Tako bo tudi v prihodnje, razen če se boste odrekli poslanim fotografijam in jih prepustili v varstvo Našemu času. Mi pa se obvezujemo, da bomo podarjene fotografije skrbno shranili. Čez dve leti, ko bomo slavili 20-letnico izhajanja vašega tednika in 10-letnico radia (takratbomo predvidoma sklenili akcijo) pa bomo pripravili prvo javno razstavo vseh poslanih fotografij. Obvezujemo pa se tudi, da bomo kar v najkrajšem času pripravili tudi stalno razstavo vseh zanimivih fotografij našega območia ter
tako popestrili in ohranili našo kulturno zgodovino. Zato vas prosimo, da skupaj s poslanimi fotografijami tudi sporočite, če želite fotografije nazaj oziroma jih podarjate našemu centru. Ne glede na to, kako se boste odločili, bomo še naprej vsako objavljeno fotografijo honorirali.
V našem uredništvu smo dobili že precej fotografij, kar najbolj potrjuje pravilnost odprtja te rubrike. Mnoge fotografije bi gotovo šle v pozabo, tako pa bomo vsi skupaj poskrbeli za njihovo ohranitev, predvsem pa predstavitev krajev, dela in življenja nekdaj poznejšim rodovom. Zato vas tudi tokrat prosimo, da še naprej sodelujete v naši akciji Iščemo najstarejšo fotografijo. Radi bi, da nam pošljete tudi fotografije iz NOB, sicer pa smo se odločili, da bomo zbirali (objavljali) vse fotografije, ki so povezane z našimi kraji in običaji ter dogodki in so nastale do leta 1970. Znova vas tudi prosimo, da k vsaki fotografiji priložite kar največ podatkov.
Moški iz Šoštanja
Ženska iz Belih vod
Najboljša poletna fotografija
Iztekla se je torej rubrika Najboljša pomladna fotografija. Pričakovali smo sicer nekoliko večji odziv in zanimivejše posnetke, no pa smo vendarle zadovoljni. Med objavljenimi fotografijami smo izbrali tudi po našem mnenju najboljšo. Ta je Zvonček na
cesti, ki smo jo objavili v številki, ki je izšla 19. maja. Avtorja prosimo, da pride po knjižno nagrado v naše uredništvo. Za najuspešnejšo pomladno fotografijo mu bomo podarili Veliko knjigo o fotografiji.
Sedaj torej pričenjamo novo rubriko »Iščemo najboljšo poletno fotografijo«. Pošljite nam svoje zanimive posnetke, morda bo prav vaša fotografija objavljena, morda tudi nagrajena. Za začetek pa tale pogled na morje.
Fotografirajmo (40)
Shranjevanje diapozitivov
Marsikateri fotograf se premalo zaveda, kako pomembno je pravilno shranjevanje negativov in diapozitivov, saj že majhna nepravilnost lahko nepopravljivo poškoduje zanimiv, morda celo enkraten posnetek. Razvitih filmov nikakor ne smemo zvijati, temveč jih moramo takoj razrezati na ustrezno dolžino (navadno pet posnetkov za 35 mm filma) ter vložiti v posebne etuije. Film smemo prijemati le za robove, saj so prsti vedno vsaj nekoliko mastni in pustijo na emulziji skorajda neod-stranljive sledove.
Posebno skrb je potrebno nameniti zaščiti diapozitivov. Projeciran diapozitiv je gotovo nekaj najprijetnejšega, najzanimivejšega v fotografiji. Seveda pa je velika čistoča za dobro projekcijo skoraj še pomembnejša kot za izdelavo slik na papirju. Nekateri fotolaboratoriji (Kodak) nam vrnejo diapozitive že vložene v preproste kartonske okvirčke. Večina fotolaboratorijev pa jih vlaga v plastične okvirčke. Posamezne vrste diafilmov, ki ni-main vnlačano uokviriatiie pa v laboratorijih le razrežejo.
V plastične in kartonske okvirje vloženi diapozitivi niso posebej
primerni za prikazovanje, saj se film lahko spraska, okvirji pa se pogosto zaradi toplote uvijajo in s tem krivijo tudi film, kar povzroča neostro projekcijo.
Za skrbno varovanje in ustrezno projekcijo so zato najprimernejši okvirji s steklom, ki zaščitijo film pred vsemi morebitnimi mehanskimi poškodbami. Predno film vložimo v takšen okvir, ga moramo dobro očistiti ter odstraniti morebitne sledove prstov. To naredimo z vato, ki smo jo navili na paličico. Vato namočimo v tekočino za čiščenje filmske emulzije in narahlo očistimo umazana mesta. V celoti pa pogosto umazanije ne bomo očistili.
Ko so diapozitivi vloženi v okvirje jih moramo shraniti na hladnem temnem in suhem mestu, saj bodo drugače kaj kmalu izgubili del svoje barvne zanimivosti. Neustrezno shranjene diapozitive rade napadejo tudi razne bakterije in potem se lahko od njih kar poslovimo.
Za dobro projekcijo, ki ne bo poškodovala diapozitivov je potreben tudi ustrezen projektor. Ta naj ima nizkonapetostno halogensko žarnico ter dobro ventilacijo.
B. Zakošek
10. stran ★ ngS C3S
OD TU IN TAM	_Titovo Velenje ★ 30. junija 1983
Krajevna skupnost Šentilj
Za prvi krajevni praznik nov dom
Pretekla nedelja bo ostala v kroniki razvoja krajevne skupnosti Šentilj zapisana z velikimi črkami. Enega od mladih gasilcev tamkašnjega gasilskega društva Janeza Ocepka je doletela posebna čast, da je odklenil vrata novega gasilskega doma — veliko pridobitev za vse krajane, še posebej za gasilsko društvo, za katerim je 50 let uspešnega delovanja. S tem so se izpolnila njihova dolgoletna prizadevanja, želja. Trud in napori ter odrekanja so poplačani, vložena sredstva pa se bodo bogato obrestovala, kot je dejal v priložnostnem govoru Ivan Dražnik, predsednik šentiljskih gasilcev, podobno pa pred njim Alojz Glinšek, predsednik krajevne konference SZDL.
Veliko krajanov, predstavnikov občinske gasilske zveze, društev občine Velenje, GD Šentjur pri Celju in seveda občinske skupščine ter družbeno političnih organizacij občine Velenje kot tudi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari občine se je udeležilo nedeljskega slavja ob izročitvi namenu tega pomembnega objekta družbene samozaščite in dveh novih gasilskih avtomobilov.
Sele pred tremi leti so se v Šentilju dokončno odločili za gradnjo novega doma. Opogumljeni ob materialni pomoči samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari občine Velenje in strokovni ter moralni pomoči Občinske gasilske zveze Velenje so se lotili te naloge, ki se jim je na začetku zdela težka, po besedah Ivana Dražni-ka celo neizvedljiva.
Tako je bilo na začetku. Začeli so zbirati denar in gradbeni material med krajani Šentilja. Krajani
so vedno kazali razumevanje za njihove potrebe. Tudi za gradnjo doma so radodarno prispevali denar, les in se odrekli obvezni-
Krajani Šentilja so v nedeljo proslavili prvi krajevni praznik. Praznovanje so letos združili z otvoritvijo novega gasilskega doma. V bodoče pa bodo imeli krajevno slavje vsako leto 11. novembra v spomin na pomembne dogodke iz narodnoosvobodilnega gibanja na njihovem območju.
O osvobodilnem gibanju na območju Šentilja je v nedeljo spregovoril Janko Zevart, predstavnik odbora aktivistov Šaleško-Mislinjske-ga okrožja.
cam. Ogromno pa so gasilci in krajani naredili udarniško. Delali so z velikim poletom in že pred zimo 80/81 je bil dom pod streho. Pri gradnji doma pa Šentiljčani niso ostali osamljeni. Na pomoč so jim prihiteli gasilci Velenja-mesto, Lokovice, Skal, Šoštanj-mesto, Reka, Tovarne usnje Šoštanj. In ko so na koncu prešteli vse ure, ki so jih preživeli pri gradnji doma, so prišli do številke 12 tisoč. To pa še ni vse. Krajani so namreč opravili še okoli 300 traktorskih ur.
Besede SKUPNO DELO — NAŠA MOC so v nedeljo resnično ponosno zvenele na vsakem koraku. In 5 milijonov 100 tisoč dinarjev, dobljenih od samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari so tako nadvse bogato oplodili. Dom, ta velik delovni uspeh pa je za njih najlepše darilo za lanski srebrni jubilej društva, ki ima danes 150 članov vseh starosti.
leta 1932, ob ustanovitvi pa jih je imelo le dvajset. Novozgrajeni dom in nabavljena oprema sta zato najlepši obeležji društvenega jubileja. Vendar pa ne pomenita konec dela, kot so v nedeljo poudarili šentiljski gasilci. „Konec je res gradbenih del, toda vložena družbena sredstva postavljajo pred nas novo nalogo in obvezo — upravičiti zaupanje družbe in posameznikov. ,,Nadaljnja vzgoja in usposabljanje članstva bo najlepša oddolžitev in zahvala za vložena sredstva in delo," so dejali.
Predsednik gasilcev Ivan Dra*ntk se je takole zahvalil vsem, ki so s prostovoljnim delom, denarjem, materialom prispevali in omogočili zgraditev takšnega sodobnega objekta:
„ Lepota in funkcionalnost zgradbe, zlasti pa njen pomen za sam kraj in širšo družbeno skupnost naj vam bo zahvala za vaša odrekanja, ko ste se namesto izrabe prostega časa na tak ali drugačen način, potili na delovnih akcijah.
Naj vas spremlja občutek zavesti: v ta dom je vgrajen tudi vaš oziroma moj delež."
Ob koncu so podelili posebne plakete tudi občinski gasilski zvezi, posameznim gasilskim društvom in velikemu številu posameznikom za njihovo vsestransko pomoč pri gradnji doma.
Otvoritveno slovesnost so obogatili z lepim programom tudi
mladinci in učenci tamkajšnje podružnične šole. Hkrati so na nedeljskem praznovanju obsodili fašistično nasilje nad zamejskimi Slovenci v Italiji.
S. V.
Proslavo prvega krajevnega praznika združeno z otvoritvijo pomembnega objekta so začeli s slavnostnim mimohodom gasilskih enot.
Alpinisti popravljali strelovode
Šaleški alpinisti so v Termoelektrarnah Šoštanj tri tedne popravljali strelovode (na sliki). V tem času so jih popravili devet na hladilnem stolpu 4. Denar, Id so si ga prislužili z nevarnim delom, bodo porabili za nakup opreme in za odpravo.
Z novim načelnikom Marjanom Prelogom-Jakom so člani Šaleškega alpinističnega odseka poživili svojo dejavnost, saj so že pred plezalno sezono opravili 230 tur. Tudi program alpinistične šole v celoti uresničujejo. Uspešno je šolo končalo 6 tečajnikov, na skupni turi v Raduhi pa so med alpiniste sprejeli pet pripravnikov. Novi čla-ni-alpinisti so postali: Jure Sevčnikar, Uroš Lukič, Dani Urbane ter Vid in Rok Prelo-žnik. Že konec tedna se bodo preizkusili v mogočni severni steni Triglava, v avgustu pa gredo plezat v Francijo.	Rok Preložnik
Gorenje v Bihaču
Leto dni je minilo, od kar so v Bihaču položili temeljni kamen za izgradnjo tovarne hladilnih aparatov Gorenja v tem zgodovinskem mestu. Minulo soboto so si gradbišče te velike tovarne ogledali delavci tozda Hladilniki in predstavniki ostalih tozdov Gorenja TGO, ki so v preteklem letu sprejeli odločitev o prenosu proizvodnje hladilnikov v Bosno in Hercegovino.
Delavci Gorenja so si v Bihaču na kraju samem ogledali, kako potekajo dela. Kot jim je povedal direktor Gorenja, tovarne hladilnih aparatov v izgradnji, Bihač, so doslej potekala vsa dela po predvidevanjih. Tako so izvajalci del, med katerimi sta tudi velenjski HPH in Vegrad, upoštevali dogovorjene roke in tudi cene.
Predvideno je, da bo poskusna proizvodnja stekla že naslednje leto, v celoti pa bi naj bil objekt zgrajen in usposobljen z domačo tehnologijo Gorenja, v letu 1986, z zmogljivostjo 600.000 hladilnikov letne proizvodnje. Več kot polovico proizvodnje bodo prodali na tuja tržišča.
Predstavniki tozdov Gorenja so si z zanimanjem ogledali veliko gradbišče, potem ko so bili lepo sprejeti na občinskem sindikalnem svetu v Bihaču.
Gorenje s tem posega na pomembno področje, saj bodo s surovinami in materiali iz BiH zagotovili kar 85 % proizvodnje za Bihač,

Center srednjih šol TITOVO VELENJE
neom sol. odgovorno«!
DO VEKOS, n. sub. o., TOZD TOPLOTNA OSKRBA Koroška 3 a TITOVO VELENJE
ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD TOPLOTNA
KOMISIJA OSKRBA objavlja
prosta dela in naloge
1.	ZAHTEVNA MONTAŽA OGREVALNIH NAPRAV (1 delavec)
Pogoji:
—	KV monter ogrevalnih naprav
—	3 leta delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
2.	4 NK DELAVCE ZA POMOŽNA DELA NA TERENU Delo se združuje za določen čas.
Pisna_otiiave z dokazili naj kandidati pošljejo v roku 10 dni od dneva objave na naslov DO VEKOS Titovo Velenje Kadrovska služba, Koroška 37 b, Titovo Velenje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku objave.
prav tako pa so že sklenjeni sporazumi za dobavo materiala za celoten sozd Gorenje. Trenutno je v novi tovarni Go-
renja TRA v izgradnji zaposlenih 11 delavcev, v velenjskem Gorenju pa skrbi za izdelavo projektov posebna projektna skupina Bihač.
U V/&&L
Center srednjih šol Titovo Velenje
Srednja elektro, kovinska in računalniška šola
TEČAJI TUJIH JEZIKOV 1983/84
V naslednjem šolskem letu nameravamo organizirati slednje jezikovne tečaje:
na-
SEPTEMBER 1983
Začetni tečaj angleščine Začetni tečaj nemščine
Tečaj angleščine za zunanjetrgovinsko registracijo v sodelovanju z VEKŠ Maribor
FEBRUAR 1984
Angleščina 2. stopnja Nemščina 2. stopnja
Naši tečaji so verificirani pri Zavodu za šolstvo SR Slovenije. Imamo izkušene učitelje in moderno učno tehnologijo. Vsak tečaj traja 80 ur in poteka 2-krat tedensko po 3 ure.
Ponedeljek na velenjski tržnici
Vabljivo, toda drago
Tudi ta ponedeljek so na velenjski tržnici prodajali sadje in zelenjavo samo trije stalni prodajalci: Droga tozd Živila Izola, Pik Vinkovci tozd Plantaže Borinci in Rahmed Neziri.
Po enotni ceni so prodajali kumare, ki so bile po 60 din za kilogram, ceneje so bile tako v Nami kot v Erini preskrbovalnici na Cankaijevi, čebula je bila po 70 din, v trgovini po 50, krompir po 50, v trgovini po 35 in 40 din, breskve po 50 din, v trgovini pa so bile dražje — po 60 dia Tudi paradižnik je bil cenejši v trgovi-
ni, kjer je bil po 80 din za kilogram. najdraže pa ga je prodajal prodajalec iz Vinkovcev po 120 din za kilogram. Za papriko je bilo potrebno največ odšteti v Nami, kjer so jo prodajali po 200 din. na trgu pa po 160 din za kilogram.
Branjevka je iz Goriških brd pripeljala češnje po 80 din, izredno lepe breskve pa je ponujala po 70 din za kilogram.
Zaradi nižjih cen v trgovini se včasih splača skočiti prej tja kot na trg, čeprav je na trgu vse bolj vabljivo.
Center srednjih šol TITOVO VELENJE
neom. soi. odgovornost
Srednja rudarska šola ,,RŠC" n. sol. o.,
Titovo Velenje, Trg mladosti 5
Komisija za delovna razmerja TOZD Srednja rudarska šola ,,RŠC"
— učitelja za obrambo in zaščito za nedoločen čas
Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri
Nastop dela bo 1. septembra 1983. Kandidati naj se prijavijo na gornji naslov v roku 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po preteku razpisnega roka.
ZBOR DELAVCEV
CENTRA ZA INFORMIRANJE, PROPAGANDO IN ZALOŽNIŠTVO VELENJE, p. o., Titovo Velenje, Foitova 10
RAZPISUJE DELA IN NALOGE
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE (direktorja)
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo končano višjo ali visoko šolo,
—	da imajo 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah v delovnih organizacijah informativne dejavnosti in založništva,
—	da imajo ustrezne družbenopolitične in moralno etične vrline ter ustvarjalen odnos do samoupravljanja,
—	da imajo sposobnosti vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa ter opravljanje dolžnosti glavnega urednika,
—	da ocena njihovega dosedanjega dela zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti razvojni cilji DC
—	da obvezno .*• priložijo ob prijavi program dela na funkciji, za katero kandidirajo.
Individualniposlovodni organ delovne organizacije bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in predlogom programa dela v 15 dneh po objavi lazuiaa na „Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje", p. o., Titovo Velenje, Foitova 10, z oznako „ZA RAZPISNO KOMISIJO".
Kandidati bodo o izbiri obveščeni pisno v 15 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju.
KOLEDAR
Četrtek, 30. junija — Emiljana Petek, 1. julija — Julija Sobota. 2. julija — Oton Nedelja. 3. julija — Tomaž Ponedeljek. 4. julija — Dan borca Torek. 5. julija — Cirila Sreda. 6. iuliia — Marija
MALI OGLAS!
PRODAM kravo friziko, brejo 7 mesecev. Dobnik, Gomislko.
PRODAM osebni avto golf, letnik 1979 in jadralno desko. Bojan Mejovšek, Šaleška 18 a, Titovo Velenje.
PRODAM poročno obleko št. 40. nežno roža barve, cena po dogovoru. Informacije po telefonu 852-781, popoldne.
MLAD PAR brez otrok išče stanovanje ali garsonjero na relaciji Celje—Žalec—Titovo Velenje. Pisne ponudbe pošljite pod šifro »Predplačilo!«
UGODNO PRODAM gliser GT-401, kompleten s prikolico in motorjem. Informacije po telefonu 061 881-073.
ŠŠD ANTONA AŠKERCA se zahvaljuje TISKARNI BIZJAK za pomoč pri izdelavi Biltena.
ZELO UGODNO PRODAM v Loparju pri Tuzli nedokončnao stanovanjsko zgradbo z dvema trosobnima stanovanjema in 2000 m2 ograjenega prostora s sadjem, asfalt, elektrika in kanalizacija. Kličite po telefonu (vsak dan) 013 44-888. Vseljivo takoj.
ZA 111. LETNIK tehnične srednje šole iščemo inštruktorja za matematiko. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šitro »Dobro plačilo«.
LEPE MLADIČE, nemške te-rierje, brez rodovnika prodam. Petrovče. telefon 053 737-227.
HI-FI GLASBENI STOLP v omarici, komplet z zvočniki ter šivalni stroj »Bagat« Danica nov prodam. Telefon 852-292.
ZATEKEL seje nemški ovčar. Sliši na ime ENO. Najditelja prosim, da ga vrne na naslov Janez Dolinar. Jerihova 36. tel. 851-266 proti nagradi.
DEŽURSTVA
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Četrtek, 30. junija — dr. Glu-ščeva(dnevna), dr. Grošelj (nočni) Petek, 1. julija — dr. Zupančič (dnevni), dr. Prenc (nočni)
Sobota, 2. julija — dr. Zupančič (glavni), dr. Hrastnikova (notranja)
Nedelja, 3. julija — dr. Zupančič (glavni), dr. Hrastnikova (notranja)
Ponedeljek. 4. julija — dr. Kraj. (glavni), dr. Prenc (notranji)
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
Četrtek, 30. junija — dr. Stupar Petek, 1. julija — dr. Menih Sobota, 2. julija — dr. Menih Nedelja. 3. julija — dr. Menih Ponedeljek. 4. julija — dr. Menih
Torek. 5. julija — dr. Pirtovšek Sreda, 6. julija — dr. Pirtovšek
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
Od8.do 12. ure v zdravstvenem domu Velenje, sicer v pripravljenosti na domu:
Sobota, 2. julija — dr. Miloš Ležaič, Prešernova 9/b. Titovo Velenje
Nedelja. 3. julija — dr. Miloš Ležaič, Prešernova 9/b, Titovo Velenje
Ponedeljek.4.julija — dr. Miloš Ležaič. Prešernova 9/b. Titovo Velenje
VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ
Od petka, 1. julija, dočetrtka, 7. julija — Ivo Zagožea dipl. vet., Vrnjačke Banje 7, Titovo Velenje, telefon 852-381.
OBVESTILO!
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da sem se preselil v nove poslovne prostore, na Kardeljevem trgu St. 1 v Titovem Velenju. Se priporočam!
FOTO - TEKAUC
GIBANJE P
Poroke:
Janez NATONIK, roj. 1956, elektrotehnik, Šoštanj, Cankarjeva 10 in Lidija TROBINA, roj. 1960. študentka, Šoštanj, Tovarniška pol 2/a; Jože PI.IBF.RŠF.K.
roj. 1960, strojnik, Lokovica 31 in Jožica KLANČN1K. roj. 1964. prodajalka. Lokovica 40/a; Marko VRŠNAK, roj. 1959, ključavničar, Gaberke 20 in Vera RA-DOJA. roj. 1964, prodajalka, Šoštanj. Cankarjeva 5.
Smrti:
Neža PUŠNIK, druž. upokojenka, Bele vode 2. stara 88 let:
AVTO MOTO DRUŠTVO TITOVO VELENJE
VABI LJUBITELJE REKREACIJE IN RAZVEDRILA NA REKREACIJSKI CENTER TREBELIŠKO
RCT nudi vsakemu nekaj:
— trim steza, sprehajalne steze, dvostezno balinišče, rusko kegljišče, strelišče, otroško igrišče
Gostinski prostori so odprti vsak dan razen ob ponedeljkih DISCO vsak petek, soboto, nedeljo. Organiziran je AVTO CAMP
Center nudi odprte in zaprte prostore za razna srečanja — pikniki v lastni režiji.
Člani AMZS imajo pri najemanju prostorov 50 % popust Vsako soboto letni kino
SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje
DO Rudnik lignita Velenje n. sol. o., Titovo Velenie 63320 Titovo Velenje
Rudarsko-eiektroenergetski kombinat Titovo Velenje DO RUDNIK LIGNITA VELENJE Kadrovska služba
Komisija za delovna razmerja pri TOZD Jamska Mehanizacija
OBJAVLJA
dela in naloge:
TEHNIČNO VODENJE STROJNEGA REMONTA
Pogoji: — visoka ali višja strokovna izobrazba strojne smeri
—	5 let delovnih izkušenj na področju vzdrževanja
—	strokovni izpit za metanske jame
—	poznavanje poslovanja na področju vzdrževanja
Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v roku 8 dni po objavi na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje.
Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
tefTt e r
moelektrarne šoštanj
TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
Kadrovska služba
Za delo v Tehničnem sektorju DSSS, zaposlimo
DIPLOMIRANEGA STROJNEGA INŽENIRJA ENERGETSKE USMERITVE
Kandidat je lahko tudi pripravnik z odsluženim vojaškim rokom. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite v 15 dneh na naslov: DO Termoelektrarne Šoštanj, Kadrovska služba, Lole Ribarja 18, 63325 Šoštanj.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po končanem postopku.
t
REK Elektrofiltrski elementi
D. o., Družmirje, p. Šoštanj
REK DO ,,EFE" Šoštanj
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA prosta dela in naloge
DEŽURNO VZDRŽEVANJE
—	ELEKTRIČARSKA DELA
Pogoji:
—	KV električar — jaki tok
—	3 leta delovnih izkušenj v stroki
—	odslužen vojaški rok
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 40 dni. Kandidati naj pošljejo prijave na gornji naslov v 8 dneh. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni po izbiri.
Štefan KOŠTRUN. inv. upokojenec, Konjsko 2, star 61 let; Marija DELOPST. druž. upokojenka, i opoisica 5 l. stara 84 let; Angela BAJDE, druž. upokojenka, Go-milsko 65. stara 59 let; Otmar FLORJANC. inv. upokojenec, Razbor 33. stara 55 let.
KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 30. 6. ob 19. in 21 uri SVET SEKSA - ameriški erotski. V gl. vi.: Leslie Bovee Petek. 1.7. ob II . uri MASKIRANI VOZNIK -
Kinološko društvo Titovo Velenje
prireja ob dnevu rudarjev v soboto, 2. julija, ob 9. uri na stadionu v Titovem Velenju veliko kinološko prireditev:
—	potek šolanja psov članov kinološkega društva Titovo Velenje,
—	vaje poslušnosti, obrambe in napada in
—	nastop službenih psov kinološkega društva Ljubljana.
Vljudno vabljeni
japonski, avanturistični. V gl. v.: Daisuke Kavabora Petek. 1. 7. ob 1*9. in 21. uri RAZBOJNIK IZ TEKSASA
—	ameriški, avanturistični. V gl.
v.:	Burt Raynolds
Sobota in nedelja, 2.. 3. 7. ob 19. in 21. uri
MASKIRANI VOZNIK — japonski, avanturistični: V g. vi.: Daisuke Kavabora
Ponedeljek in torek. 4., 5. 7. ob 19. in 21. uri
SERVANTES IZ MALEGA MESTA — domači. V gl. v.: Ivica Vidovič
Sredainčetrtek.6.,7.7.ob 19.in 21. uri
LJUBEZENSKI HOTEL NA TIROLSKEM - nemški, seksi komedija. V gl. vi.: Terry Torday
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 30. 61 ob 20. uri RAZBOJNIK IZ TEKSASA
—	ameriški, avanturistični. V gl.
vi.:	Burt Raynolds
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 2. 7. ob 20. uri SVET SF.KSA — ameriški, erotski. V gl. vi.: Leslie Bovee
Nedelja. 3. 7. ob 18. in 20. uri RAZBOJNIK IZ TEKSASA — ameriški, avanturistični. V gl. vi.; Burt Ravnolds
Ponedeljek. 4. 7. ob 20. uri MSKIRAN1 VOZNIK - japonski. avanturistični. V gl. vi.: Daisuke Kavabora
. Torek. 5. 7. ob 21. uri NEDELJSKO KOSILO -domači. V gl. vi.: Bata Živojinovič
Sreda, 6. 7. ob 20. uri SERVANTES IZ MALEGA MESTA — domači. V gl. vi.: Ivica Vidovič
KINO DOLIČ
Petek. 1. u. ob 21. uri MSK1RAN1 VOZNIK — japonski. avanturistični. V gl. vi.; Daisuke Kavabora
ODPIRALNI ČAS KNJIŽNIC KULTURNEGA CENTRA JVAN NAPOTNIK" VELENJE
I.	KNJIŽNICA TITOVO VELENJE od 1. 7. do 19. 9. 1983 ponedeljek, torek, četrtek in petek od 10. do 14. ure, sreda od 13. do 18. ure, ob sobotah zaprto.
II.	KNJIŽNICA ŠOŠTANJ - julij 1983
Ponedeljek od 13. do 18. ure, petek od 10. do 13. ure. V mesecu avgustu — zaprto.
III.	KNJIŽNICA ŠMARTNO OB PAKI - od 15. 7. do 1. 8. 1983 - zaprto.
ZAHVALA
Ob mnogo, mnogo prerani in nenadni smrti predragega moža in očeta
Antona Glušiča
se iskreno zahvaljujem za vso pomoč Tovarni gospodinjske opreme Gorenje — TOZD Plastika, Gostinjstvu Velenje, godbi iz Šoštanja, pevskemu oktetu in obema govornikoma.
Zahvaljujem se tudi družinama Praprotnik in Mravljak. sosedom ter vsem, ki so mi ob tej nesreči
pomagali in izrekli tolažilne besede.
Žalujoči: žena Eva, sinova Tomaž in Matjaž, sestra in brat z družinama ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Florjana Krejana
iz Titovega Velenja, Aškerčeva 10
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno družini Šulinc in
znancem.
Iskrena hvala dr. Zupančiču, patronažni službi ZC Velenje, govornikoma, pevcem, godbi, zastavonošem in duhovniku za opravljen obred, kakor tudi stanovalcem
Tomšičeve 15.
Zahvaljujemo se sodelavcem in delovnim organizacijam RLV — tozd Mehanizacija. F.lektro strojnim obratom, TGO-tozd Pralna tehnika in tozd Galvanika.
Žalujoči: žena Angela, sinova Ivan in Karel, hčerki Marija in Silva z družinama terostalo
sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene. mame, stare mame in sestre
Ivanke Hriberšek
iz Hrastovca 20
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč,
darovano cvetje in izrečeno sožalje. Hvala tudi dr. Kralju za zdravljenje, patronažni sestri Knapovi s Koziaka. Planinskemu društvu Škale. govornikoma Lipniku in Jelenu za poslovilne besede, duhovniku za opravjjen obred in vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi Idi Martine za pomoč in ves trud.
Žalujoči: mož Alojz, hčerke Majda in Cvetka, Jankica ter ostalo sorodstvo.
3
Piše: Ivč Kotnik
es
Konec maja je po nekajmesečnih pripravah in zbiranju denarja krenila na pot v Perujske Ande štiričlanska alpinistična odprava, ki jo je v celoti organiziral Šaleški alpinistični odsek. Vodja odprave je IVČ KOTNIK, 32-letni alpinist iz Titovega Velenja, udeleženec številnih odprav in to kar trikrat v Himalajo. Poleg njega potujejo Ivo Avberšek, Silvo Čer-jak in Marko Lihteneker, ki imajo za sabo že tudi bogate izkušnje.
Ogenj, ki je gnal Amundsena proti tečajema in Kolumba čez neznani ocean ali Buhla na vrh Nanga Parbata, v ljudeh najbrž ne b« nikoli ugasnil.
Taki drobceni plamenčki raz-žarjajo tudi duše alpinistov. Doba, ko hi še bilo mogoče odkriti Ameriko, je seveda že zdavnaj mimo, zato si alpinisti iščemo svoje majhne nedotakljivosti v nekoristnem svetu, kot marsikdo pravi goram. Vedno znova nas vleče na vrhove in v stene, ki jih še ni pobožala človeška roka. Naše sanje se lahko razbohotijo predvsem v visokogorjih, kjer je še mogoče najti v alpinističnem dejanju bogatejšo vsebino od običajne športne, ki prevladuje v naših majhnih, a zelo lepih stenah.
Tako alpinisti tudi na dostojen način predstavljamo ime naše domovine tam, kjer je morda še ne poznajo ali pa ii večamo ugled tam, kjer nas že poznajo. Precej je še vrhov in sten, kjer so za večno vklesane stopinje Jugoslovanov in katere ne more noben orkan ali plaz več izbrisati.
In tudi veličastnost takih trenutkov ter občutkov daje smisel življenju.
Tako si je Šaleški alpinistični odsek za letošnji cilj izbral Peruj-;kc Ande. ki s svojim 675.8 metrov visokim Huascaranom in številnimi nič manj mogočnimi sosedi še vedno predstavljajo dostojen cilj vsaki alpinistični odpravi.
Cordillera Blanca ali po naše Bela veriga, kjer je tudi Huasca-ran. ime toliko čudovito drznih in prepadnih vrhov, da bi lahko celo alpinistično kariero zapolnil kar tukaj.
Sloviti francoski alpinist Ter-rev\ je o tem gorstvu zapisal, da odkar je spoznal Ande. se mu zde ledene stene v Alpah pohlevne šolske strmine. Če kdo. potem je bil i>n gotovo upravičen dajati take ocene. Tudi sam se pridružujem njegovemu mnenju, ko opazujem, kako se iz umikajoče megle rišejo mogočni beli vrhovi Bele verige. To gorstvo mi nudi tudi bistveno drugačne občutke kot Himalaja. Zdi se mi. da tukaj vrhovi kar tekmujejo drug z drugim, kdo se bo bolj drzno in dostojanstveno pognal kvišku. V te vrhove sta na nek čudovito skladen način vkomponirani lahkotnost in eleganca. Tukaj tudi normalni pristopi na vrhove zahtevajo popolno alpinistično zn anje.
Cordillera Blanca je le ena izmed številnih verig matičnega gorovja Andov, ki se v dolgih, razvejanih spletih vleče vzdolž celotne zahodne obale Južne Amerike. V Peruju je to gorovje najbolj razvejano, tod se razprostirajo prostrane visoke planote, kijih obdajajo verige zaledenelih vrhov, pogosto višjih od 6.000 metrov.
la področja se še do danes niso docela pomirila in še vedno spadajo med najizrazitejša potresna področja na naši obli.
Najstrašnejša nesreča je bila
Cordillera Blanca, Peru'
Nevadn Pucahirca Nortc (604tfm, !'»•>? ft>
Ijl-VTO i^,'

leta 1970. ko je potres sprožil ogromen zemeljski plaz. ki seje z zahodnih pobočij Huascana zgrnil nad mestece Jungaj. in ga /brisal /. zemlje. Bilo je okrog 20.000 žrtev in med njimi tudi celotna češkoslovaška alpinistična odprava. Danes so tod cela pobočja posejana s križi, vendar pa se domačini ne dajo. pa čeprav bodo sledi katastrofe še dolgo /liane.
Cordillera Blanea je zaradi svoje velike višine in specifične lege najbolj zaledenelo tropsko gorovje. Snežna meja leži med 4.500 in 5.000 metri. I.ed se tu zaradi specifičnih pogojev lepi prav na najožje grebene, kjer ustvarja že pogled čudovite ledene korale, ki pa so za plezalca velikokrat neprehodna ovira. Opasti na grebenih so takih dimenzij, da človek kar ne more verjeti, da lahko resnično obstajajo. Sami ledeniki so tukaj zelo kratki, zato pa strmi in velikokrat neprehodni. Prebivalci vznožij Bele verige so pretežno Indijanci plemena Kečva. ki so neposredni potomci Inkov in tudi jgovore njihov prastari jezik. Žive v majhnih vasicah, ki segajo tudi do 4.50(1 metrov visoko. Ker še španščine ne obvladajo kaj prida, se tudi mi z njimi izredno težko sporazumevamo, po vsakem dialogu me kar pošteno bolijo roke.
v-	c— e~> ^
O-—^^
-MS
J,H< prrjJt-
ir

Jim Bartle Casilla 31 Huara/ Peru
«1982 J Bartle
j UieDuvfrido «Ja£ c-As. I i" o t~to v/A
Gbblo ~ Oet-ekUč £ V VLo (V-
Razveselili smo se kartice s pozdravi Ivča Kotnika, Marka Lih-tenekerja, Silva Lesjaka in Iva Avberška z Andov. Medtem pa smo tudi zvedeli, da so že dosegli vrh.
loda. če so rezultati, tudi način sporazumevanja ni pomemben.
Zelo zanimivo je tudi rastlinstvo in živalstvo.
In tista pesmica »pozimi pa rožice ne cveto« seveda ne bi čisto nič držala, saj okoli našega ba/.nega tabora, ki stoji dobrih 4.000 metrov visoko, vse čudovito cveti. Je pa tukaj sedaj občutek zime. Le kdo bi poznal vse vrste agav in kaktusov, bodikove-ga grmičevnja in borom podobnih dreves, ki vse po vrsti čudovito in opojno cvetijo v najrazličnejših barvah. Ravno tako je z živalmi, kjer prevladujejo predvsem brezštevilni ptiči od kolibrijev do kondorjev. Vsi po vrsti pa se v glavnem hudujejo. ker smo pač v njihovem svetu postavili šotore. Toda počasi se že privajamo drug na drugega. Gorska jezera so polna ogromnih rib. na te smo že pri naših »kalkulacijah« za odpravo, pošteno računali. Prvi ribolov žal ni rodil sadov, ker sem v glavnem samo buljil v ogromne postrvi, ki so švigale i z vode. Ob vodi je tudi polno gosi in rac. tako da tudi razmišljamo, kako hi se nam katera prilegla. Edina žival, ki v teh krajih ni nenevarna, je puma. Lipam, daje ne bom srečal. Seveda je tu tudi ogromno lam. ki pa vseeno niso tako pogoste kot na jugu Peruja. Fdino uporabno prevozno sredstvo tod so osli in konji ter seveda avtomobil tam, kjer je cesta.
Zanimiva je cestna povezava med mestecem Jungaj. ki leži 2.500 metrov visoko in gorsko vasico Janama, ki je že na drugi strani gorovja, nad izvirom Maro-čana, ki je glavni pritok Amazon-ke. Cesta se vzpne na 4.800 metrov visoko sedlo in je res že za pogled čudovita tvorba. Veseli smo je tudi zato, ker pelje po naši dolini in smo tako bolj dostopni civilizaciji.
x x X
I ako naj bo konec opisovanja, zakaj smo se odločili za ta cilj.
Za finančno in materialno pomoč se moramo zahvaliti predvsem Modnemu salonu, ki nas je oblekel v zelo odporne vetrne komplete. LRV. ER1. Farminu. OŠ TO. ZTKS in TKS in še številnim drugim, ki so nam omogočili to pot.
(Dalje prihodnjič)
Z velenjskega sodišča
Še enkrat varščina?
Na velenjski enoti temeljnega sodišča Celje se je prejšnji teden nadaljevala obravnava kazenske zadeve zoper zasebna obrtnika Janka in Emo Meh iz Titovega Velenja Obtožnica ju bremeni, da sta v skupni obrtni obratovalnici v davčni napovedi za leto 1980 pri davčni upravi skupščine občine Velenje prikazala za blizu 6,6 milijona dinarjev manj dohodka, kot naj bi ga v resnici ustvarila. S tem naj bi utajila davčne in druge družbene dajatve v skupnem znesku nekaj več kot 5,9 milijona dinarjev. Plačilu teh dajatev naj bi se izognila tako, da sta v davčni napovedi prikazala za 6,6 milijona dinarjev fiktivnih stroškov, čeprav je te stroške že poravnala obrtna nabavno-prodaj-na zadruga v Slovenj Gradcu in naj bi torej šlo za dvakratno uveljavljanje istih stroškov. Janko Meh paje po navedbah obtožnice poleg tega obtožen še utaje davščin in drugih družbenih dajatev v višini skoraj sedem milijonov dinarjev.
Senat višjega sodišča v Celju mu je januarja letos pripor nadomestil s plačilom 500 tisoč dinarjev varščine. Zaradi razširjene obtožnice in dodat.„ga obtožnega predloga so po mesecu dni prostosti zanj znova odredili pripor, vendar pa je Janko Meh prav v tem času izginil iz domačega kraja. Pred časom se je sodišču in še nekaterim drugim ustanovam oglasil iz ZRN in v pismu med drugim pojasnil, da se je pripravljen vrniti v domovino in se zagovarjati pred sodiščem, če bi do
izreka sodbe razveljavili sklep o ponovnem priporu. Zagovornik obtoženega še ni povedal svojega stališča v zvezi s tem, tožilstvo pa se z odpravo pripora strinja v primeru, da bi Janko Meh plačal vsaj tri milijone dinarjev varščine. O tem bo dokončno odločal senat izven obravnave. Petsto tisoč dinarjev prejšnje varščine so Janku Mehu odvzeli, vendar pa odločitev o tem še ni pravnomočna. Obramba se je zoper ta sklep pritožila.
Obravnava se je pred dnevi nadaljevala s pričevanjem predsednika komisije za tehnični pregled farm v Pazinu, kjer je pri gradnji sodeloval tudi Janko Meh. Predsednik te
Javni tožilec je na velenjski enoti celjskega temeljnega sodišča vložil obtožnico zoper Alfreda Božiča in Alojza Bastla. Alfred Božič je kot vršilec dolžnosti direktorja poslovne skupnosti Razvoj Mozirje podpisal poslovne listine z lažno vsebino. Na podlagi lažnih računov je poslovna skupnost Razvoj Mozirje mozirskemu komunalnemu podjetju zaračunala 2.900 ventilov v skupnem znesku 6.838.200 dinarjev. V resnici je šlo le za fiktivno prodajo s pomočjo katere so prikrili izgubo v poslovni skupnosti.
komisije Milenko Puž iz Opatije je med drugim povedal, da se teh objektov ne spominja natančno, saj je opravljal inšpekcijske preglede za šest občin in je obiskal zato precejšnje število gradbišč. Spomnil pa se je, da so bile farme v Pazinu pri tehničnem pregledu funkcionalno dokončane in da so ugotovili le manjše pomanjkljivosti, ki niso ovirale normalnega obratovanja.
Na osnovi dosedanjih ugotovitev bodo izvedenci gradbene stroke dopolnili strokovna mnenja, obravnavo na velenjskem sodišču pa bodo nadaljevali 20. julija.
J. K.
Za odobritev in podpis istega računa je vložena obtožnica tudi zoper Alojza Bastla, takrat direktorja komunalnega podjetja. Alojz Bastl je obtožen tudi kršitve pravic do samoupravljanja, ker je onemogočil delavcem, da bi samoupravno odločali o skupnih interesih.
Aprila 1981 je namreč odobril nakazilo 3.700.000 dinarjev poslovni skupnosti Razvoj, čeprav o takšnem združevanju sredstev niso nikjer razpravljali niti sprejeli kakršenkoli samoupravni sklep.
Rudar: Šmartno 5:0
V počastitev rudarskega praznika so velenjski nogometaši premagali ekipo Šmartnega z rezultatom 5:0. Moštvi sta nastopili v precej spremenjeni postavi. Gostje brez igralcev, ki so igrali za slovensko amatersko reprezentanco, gostitelji pa z nogometaši, ki so nekdaj nosili Rudarjev dres. Tako je bil v golu Devič, po dolgem času pa je spet zaigral Vogrinec. Gole za Rudar so dosegli Buškovič, Matjaž Kljajič, Stevanovič, Bešvir in Čelič.
Vaška olimpiada
V nedeljo m Rečico
Mladi na Rečici ob Savinji uspešno delujejo na številnih področjih, ena njihovih najpomembnejših akcij pa je zagotovo vaška olimpiada, ki jo prirejajo vsako prvo nedeljo v juliju. Tokrat bo na vrsti že petič zapored, zato se bodo še posebej potrudili in v soboto ter nedeljo pripravili še nekaj spremljajočih prireditev. Na vaških igrah bodo letos nastopile ekipe sedmih zaselkov. Tudi gledalcev, ki bučno spodbujajo svoje sovaščane, je vedno veliko, saj je na dlani dejstvo, da to zanimivo prireditev večina prebivalcev čuti za svojo.
V nedeljo popoldne bo na Rečici zagotovo zelo zanimivo in veselo. V letošnji spored so vključili najuspešnejše igre prejšnjih let iin poskrbeli za nekaj novih. Med nje sodijo vlečenje vrvi, nogomet v škornjih. tek z desko, napihovanje balonov, sestavljanje krajevnega grba. tek s samokolnico. metanje vrečk z vodo in žaganje hloda.
Listine z lažno vsebino
Srečanje krajevnih skupnosti
Na letošnjem tretjem srečanju krajevnih skupnostih občine Velenje pod geslom »Iščemo najboljšo KS v občini« so bili najbolj spretni tekmovalci iz KS Skale-Hrastovec. Odločilne spretnostne točke je ekipi prinesel šele njihov kapetan, ki je bil boljši od domačega kapetana. Ob koncu sta imeli ekipi KS Pesje in Škale-Hrastovec enako število točk, zato sta morala tekmovati še oba kapetana. Tretje mesto so osvojili tekmovalci iz Gaberk, zadnji pa so bili tekmovalci iz KS Titovo Vele-nje-Ccnter levi breg. Na srečanje so prišli tudi tekmovalci iz Šmartnega ob Paki. Za organizatorja prepozno in jih ni več mogel vključiti v tekmovanje.
Daniel
Daniel: Najbolj so se ga razveselili najmlajši, najprisrčnejši pa je bil njegov obisk v Modnem salonu, ki ga je tudi povabil. Na koncertu v Rdeči dvorani je prav prijetno presenetil. Tisti, ki so mislili, da zna zapeti samo Julie, so se zmotili. S koncerta so se vsi vračali zadovoljni. Tudi marsikak vzdih » Ahh ... Danijel,« je bilo verjetno čuti.
Večmilijonska škoda
Zaradi neupoštevanja požarno varnostnih predpisov, ki še posebej določajo varnostne ukrepe v objektih, kjer je nastanek požara še toliko prej mogoč, je prišlo prejšnji četrtek v obrtni delavnici Ivana Polovšaka iz Skomega pri Šoštanju do eksplozije. Nesreča seje zgodila ob 19.50, ko sta lastnik delavnice in elektrikar v lakirnici popravljala elektro motor za ventilacijo. Ob vključitvi električnega toka je prišlo do preskoka iskre. Prostor je bil načen s hlapi vnetljivih tekočin in tako je prišlo do eksplozije, ki jo je spremljal požar.
Kljub hitri intervenciji gasilskih enot iz Šoštanja, Titovega Velenja, Gaberk, Pesja in Lokovice je nastala več miljonska materialna škoda. Lastnik delavnice je bil v požaru hudo poškodovan in je v bolnici.
Ta dogodek nas ponovno opozarja na nujnost vseh preventivnih ukrepov, ki so potrebni v vsaki delavnici.
Janko Ramšak
Hmezad
HOTEL PREBOLD	? , t	VABITA VAS
IN TURISTIČNO
TURISTIČNO
2. JULIJA 1983 na bazenu v Preboldu.	DRUŠTVO
DRUŠTVO PREBOLD prirejata v okviru
turističnega tedna	Za prijetno zabavo	IN HOTEL
v Preboldu	bo skrbel ansambel F +	PREBOLD.