225
Trtna uš.
Marsikak mrčes uničuje naše sadno ali gozdno drevje, ali noben se ni pokazal tako škodljiv, kakor trtna uš vinski trti. Naj bode še toliko kebrov kako leto, hrastovje se zopet opomore, pa tudi jablane se zaradi gosenc ne posuše. Kjer se pa trtna uš vgnezdi, tam pa kmalu zgine lep vinograd. Trte se začno sušiti in kmalu se morajo posekati.
Gosp. Jož. Nap. pl. Papanek v Požuni je mnogo preiskoval okužene vinograde in prišel je do prepričanja, da ni le trtna uš kriva temu opustošenju, temveč tudi to, da trti sami manjka življenske moči, da bi se mogla braniti in upirati temu sovražniku. Te svoje skušnje priobčil je v nemškem listu „Natur."
Po njegovih mislih je naša trta že preveč oslabljena, manjka jej uporne in prenavljalne moči. Stržen in pa cevi naše vinske trte niso dovolj napolnjene s sokovi. Ker ima tako malo korenin in navadno raste tudi na napačno pripravljenih tleh, zato ne more nadomestiti soku ki ga jej odteguje trtna uš. Zaradi tega se trta začne trohneti in sušiti, ko se na njej pokaže trtna uš, in v kacih treh letih je popolnoma uničena.
Kakor se uši in drugi mrčesi najrajši zbirajo na slabih živalih, na lepih in dobro rejenih pa ne, ravno tako se pri rastlinstvu mrčesi najrajše lotijo oslabelih rastlin.
Kmetijstvo.
226
Ameriška trta je zdaj močnejša nego je naša domača. Koreninic ima več, stržen in cevi celic so krepkejše, zaradi tega se je ne loti trtna uš. Ker se v tej trti jeseni nabere mnogo škroba, se pomladi v njej nareja mnogo soku. Lub korenin je krepkejši in torej upornost večja.
Omenjeni učenjak je kemično preiskaval naše domače in ameriške trte in prepričal se je, da imajo poslednje mnogo več čreslovine v sebi, nego prve. Ta mož je začel vsled tega misliti, kaj ko bi gnojenje s hrastovo čreslovino kaj koristilo našim domačim trtam in jih naredilo uporne. Posadil je v posode, v katerih je bila prst precej pomešana s čreslovino, mnogo okuženih trt polnih ušij, katere so že jele trohneti. V jednem meseci so se ranjena mesta na trtah jela zaraščati. Trte so lepo poganjale. Poživile so se torej in dobile zadostno uporne moči. Ko je preiskal trte, našel je na nekaterih še nekaj malega trtnih ušij, na drugih pa nobene. Poživljene trte jim ne ugajajo in so torej poginile.
Pl. Papanek priporoča, da bi se po gostem gnojilo z mletim hrastovim lubjem in čreslovino. Gnoji se najbolje jeseni. Tako gnojenje poživi trte in jim da veliko upornost. Papanek sodi, da je gnojenje s čreslovino jedini pomoček proti trtni uši.
Mi smo tukaj priobčili, kaj ogerski učenjak priporoča proti trtni uši. Reči pa moramo, da stvar še ni gotova. V tem oziru bode treba še mnogo poskusov. Koliko sredstev se je že poskušalo in priporočalo proti trtni škodljivki, ali dosedaj so se vsa izjalovila, zaradi tega tudi v novo sredstvo nimamo posebnega zaupanja, ali vendar priporočamo, da se poskuša.