NA RAZŠIRJENEM PLENUMU F1ZKULTURNE ZVEZE SLOVENIJE
Tovariši, tovarišice!
■Večkrat se postavlja vprašanje, kakšno estr, pripaja telesni vzgoji v življenju na-oov. 2e v zgodnji zgodovini človeštva so r°tnani primeri organiziranega uvajanja Posebnih oblik telesnega gibanja oz. vad-,e’ ki naj dviga telesno sposobnost in s j6® storilnost človeka. Sam razvoj človeka Prav tako posledica najprej podzavestne-I ■ pozneje zavestnega ponavljanja gibov ."‘oj vadbe, ki je omogočala izvrševanje do-. Cenih nalog in kasneje opravljanje dolo-veOega dela, za katerega je bila potrebna , c,a telesna spretnost. Čim višja je bila j tf0pnja civilizacije tem večja je bila po- | .e°a po redni, organizirani vadbi. Četudi ; , oila tudi nasprotna mnenja, je prav ^ -injeveško mračnjaštvo z vsem1 svojimi , eSativnimi posledicami najmočnejši dokaz, j “ko slabe posledice iahko ima zanikavanje jerebe po posebni skrbi za človeško telo ^ tojej zanikavanje potrebe po znanstve-v 111 in naprednem obravnavanju telesne S°ie za razvoj človeške družbe.	|
?aradi pouka, ki ga je ta doba dala člo-j.|StVu, kmalu ni bilo civiliziranega naroda,
* Qe bi posvečal posebne skrbi telesnemu že-v°iu svojih pripadnikov. V tem tudi mi so Preteklosti nismo zaostajali. Poznane t .?°kaj bogate tradicije, ki jih imamo na p ,u telesne vzgoje že preko 80 let. Toda p °bletn telesne vzgoje ni povezan samo s /°blemom dela. Telesna vzgoja je bila in je . nes še mnogo bolj sestavni element vzgoji. mLdine sploh. Vprašanje zdravja, disci-moralne trdnosti, poguma, spretnosti šnr ’ -Vse t0 ie povezano z vprašanjem, kak-je naše delo na polju telesne vzgoje, p*, danes ugotavljamo, kakšno je zdravje g s? mladine, ko se moramo pečati z vpra-vzgoje v disciplini z utrjevanjem talnih vrlin mladih ljudi in ko razprav-6 610 o seksualni problematiki naše mladi-: 1 moramo prvenstveno vprašati, kak-j,\ie naša vzgoja nasploh in telesna vzgo-p Se posebej. Ali smo storili vse, da bi , »taia telesna vzgoja res dnevna potreba d4°V?i*1 *iudi in ah smo jo razvijali tako, odgovarja koristim naše mladine! zn 0t^Sovorom vsek ar ne moremo biti v	posebno še, če pogledamo stanje
“ti danes znanih številk. vj|“eiansko stanje, potrjeno z mnogimi šte-6ej«.lmi’» ie bilo tudi razlog, da se je res-Psčal^ s problemom telesne vzgoje CK
ttejC ie bilo tudi razlog, da se je res-Išpj Pečal s problemom telesne vzgoje CK ta1 *VU objavil znano pismo, ki bi ga mo-šp‘ d-toes dobro poznati vsak telovadec in ^ f.Vyk, moral bi se zamisliti nad dejstvi, pta*1 ‘ navaia in sodelovati v borbi za od-J° vseh nakazanih napak. š0't ,anes imamo preko 140.000 osnovno-leir mladine, od katere pa večina ni de-pto ^ te'esne vzgoje, ker ni ne kadrov, ne p, 3t0rov> predvsem pa ni zadostnega razuma odgovornih faktorjev, cii; nizi'-h gimnazijah je v podobni situa-tiai.ipr.eko 28.000 mladine. Skupno je po le * šolah preko 215-000 mladine deležne U0m a a'* sploh nikakršne (in to veči-jnaK teksne vzgoje.
r°čje'CC P°8*edamo naše neposredno podobe ktu 1951 je imela Telovadna zveza bi ‘f 28-000 članov, kar je na število pre-dost;KVa.olcc,li 1,400.000, komaj 2%. Nič vSe[)' bo,jše ni stanje, če zberemo članstvo skUp telovadnih in spornih organizacij pteLb0 s Planinsko zvezo, ki sama šteje št-viii oO-Ooo članov. Dobimo za leto 1951 lQ0/k° okoli 130.000 članov, kar ni niti -jakvseSa prebivalstva, iti 2 ,0 stanje prav gotovo ni razveseljivo kraii Uev.a nujnih ukrepov, da se v naj-
Zah? Casu P°Pravi-
Q0st:'* evi pa tudi odpravo vseh nepravil-
taam‘-hPa tudi težaV| ki 80 za,viraIe veZi*
v‘lito‘s ■ orSaniziranega dela. Glavne nepra-S(ii0 odl°^no razkriva že omenjeno pi-
?akazaieQ n?ve<len nekatere misli, ki jih je črtati i° ■ P‘smo> bi hotel predvsem pod-diii ?eJstvo, da smo mnogo premalo vo-hitet ,'uni o petrebah, ki jih je narekoval ip tiismem^° našega gospodarskega razvoja Vq - / 0 v zadostni meri poskrbeli za zdra-šp0 ^-e?n° gibanje naše mladine, za kakr-tili ui ,ot napredna država in zaradi boga-beti ' Usenj iz preteklosti bili sposobni skr-
b°uda® .m°nTent, ki bi ga hotel prav tako špOrtutlu ie dejstvo, da telesni vzgoji in ciona| .,ot takim ni mogoče postaviti na-ljavij,bl1 meja, ker se povsod v svetu uve-tlacioJ^ naiusPcšnejši načini dela. Toda V5ebina ne ®eie ji™ postavlja vsa ostala tn0tl a,_t0 je namen dela in odnosi, ki jih šp0t ‘meti članstvo telesnovzgojnih in boja 7 orSaraizacij do družbenega doga-tte ‘ ^ drugimi besedami se to pravi, da 0t„ ‘?temo in ne smemo dopustiti v naših du blzltijah vzgoje, ki ne bi bila v skla-hior	političnim stanjem, da nam ne
š,.® biti rekord vse, če ta ni rezultat na-defn mtl0z‘čnega dela, s katerim dvigamo tCeL vtw>„ sposobnost državljanov zaradi po-nase izgradnje, zaradi posebnih napo-
rov, ki jih imamo v zvezi z mednarodno in našo posebno situacijo in če ni vse naše delo prežeto s težnjo, da tudi s svojim delom pomagamo utrjevati prav sedanje politično stanje, ki je rezultat krvave borbe naših narodov z okupatorji in izdajalskimi nosilci starega družbenega reda. Zato mi lahko uporabljamo tuje in dajemo izven naših meja naše tehnične izkušnje, ne moremo pa pristati, da bi imeli v naših vr. ah ljudi, ki jim je vseeno, kje in za koga tekmujejo, ki svoje športno delo prodajajo in so zato večkrat pripravljeni prodati tudi sebe. Tako stanje lahko nastopi posebno tam, kjer se uveljavlja v stari Jugoslaviji za napredne ljudi nujno, danes pa nezdravo in naši stvarnosti sovražno načelo: »Politiko odpraviti iz telovadnic in športnih igrišč.4: Naše politične organizacije so mnogo grešile, da niso razvijale svojega dela tudi v telesno-vzgojnih organizacijah, da se niso zanimali kako teče delo v športnih društvih, kdo so nosilci telesnovzgojnega dela, kdo vaditelji mladine in kakšno je zato politično vzdušje v teh društvih, kratko, da se niso poslužile tudi telesnovzgojnih društev kot elementov svojega dela z množicami, predvsem z mladino.
Posledice niso izostale. Ne samo številčna šibkost, tudi slaba politična trdnost se zrcali danes v delu naših društev.
Če ugotavlja pismo CK, da so negativni pojavi, kot so*. »Neprincipielnost, kluba-štvo, ki se je že pred dalj časa zelo razmahnilo, trošenje denarja za mnoge nepotrebne tekme, tendence profesionalizma, trošenj- državnega denarja s stran: nekaterih organov oblasti, podjetij ali sindikalnih organizacij, ne za razvoj masovnosti v fizkul-turi, temveč za posamezne klube in »športne zvezde«, itd., /pliv raznih sovražnih elementov v fizkulturnih organizacijah, organih in športnem tisku, pojavi malomeščanstva, šovinističnih izpadov so povzročili, da smo v fizični vzgoji naroda dosegli mnogo manjše uspehe, kakor pa bi jih lahko in morali doseči,« je to verna slika mnogih naših društev.
Mnogi sicer pravijo, da pri nas profesionalizem ni bil razvit, saj so športtu klubi le malo plačevali. Toda ti pozabljajo, da ni važna višina zneska, temveč duh, stremljenje, ki se kaže v delu in tega nihče ne more zanikati, da so tudi naši športni klubi vzgajali svoje pripadnike v tem, da so zahtevali za svoje sodelovanje razne ugodnosti, bilo v denarju, hrani, boljši opremi, stanovanju, lažji ali sploh fiktivni službi in podobno. Naš profesionalizem je bil celo nevarnejši kakor pri mnogih večjih klubih, ker je bil manj opazen in zato navidezno neškodljiv. Da pa je prav tako in :čkrat, ko je bilo treba stvari bolj prikrivati, še bolj demoraliziral športnike, o tem ni vodil nihče računa.
Prav toliko kot je nevarna trditev, da pri nas ni pravega profesionalizma, pa je nevarno mnenje, da je mogoče to slabost z dekretom odpraviti. Potrebna bo dejanska prevzgoja športnikov, potrebna bo stalna budnost in odločna borba zoper vsak nezdrav pojav v športu. Morali bomo odstraniti vse možnosti, ki bi podaljševale profesionalizmu življenje in razmišljati ali so oblike, v katerih sedaj dajen.o pomoč vrhunskim športnikom primerne in v skladu z našo težnjo, da profesionalizem kot princip odpravimo. Najhitreje bomo ozdravili šport profesionalizma, če bomo športno udejstvovanje strogo vezali na delovni proces. To se pravi, da bo smel športnik nastopiti izključno le za društvo, ki je v kraju njegove zaposlitve oz. bivanja. S tem bomo odpravili prehajanje iz kraja v kraj zaradi športne vrednosti, odpravili bomo kupovanje igralcev in tekmovalcev ter s tem spodrezali profesionalizmu najmočnejše korenine.
In ko bomo to povezali s_ pravilno vzgojo, s pravilno usmeritvijo športnega udejstvovanja, se nam pojavov profesionalizma prav gotovo ni treba več bati.
zvezi z nalogami, ki jih postavlja pismo CK, smo danes v veliki nevarnosti, da se bo naše delo spremenilo v kampanjsko organiziranje društev za splošno telesno vzgojo, ko bo pa pomoč političnih organizacij popustila, bi taka društva zopet razpadla. Princip, ki ga postavlja pismo CK, ko pravi:	»Napačno, skoraj izključno
usmerjanje samo na športe, na izključno kvalitetne ekipe in rekorderje-posameznike, mora v prvi vrsti zamenjati skrb partijskih in družbenih organizacij ter oblastnih organov za razvoj množične fizične kulture ljudstva. »Partizan«, zveza za telesno vzgojo mora biti kot najbolj množična fizkul-turna organizacija osnova za vsestransko fizično kulturo ljudstva in mora zbrati v svojih vrstah Čimvečje število delavske, kmečke in šolske mladine. Zato je naloga partijskih in množičnih organizacij, da pomagajo pri ustanavljanju organizacij ^Partizana« v vseh naših podjetjih,. šolan, ustanovah in vaseh. »Partizanu« bi morali čimprej predati tudi bivše sokolske domo-
ve. Razume se, da imajo lahko prav tako odločilno vlogo v razvijanju množičnosti tudi druge zveze, ki pri nas že obstojajo, kot so to planinska, strelska, plavalna, smučarska, veslaška, a/.tska itd. S tem da postavljamo te zveze na prvo mesto ne mislimo, da lahko zanemarjamo ostale športe. Nasprotno! Toda kvaliteta teh športov bi motala biti naraven odraz njihove množičnosti in vsestranske telesne vzgoje,« mora ostati res kot princip, ne pa samo kot trenutna politična naloga. Samo v tem primeru bomo pravilno zastavili svoje delo in tudi šport sam postavili na pravo mesto.
Dva momenta, ki jih pismo CK tudi navaja, je treba še prav posebno podčrtati, ker odrejata mesto, ki ga mora imeti telesna vzgoja v našem javnem Življenju. Prvi, da je telesna vzgoja sestavni del vzgoje naše mladine in drugi, da je treba delavcem s telesno vzgojo dvigati fizično kondicijo.
(Nadaljevanje na strani 2)
Kakor smo že poročali, bo v nedeljo, 4. maja, v Ljubljani tekma za svetovno pr. , venstvo v rokometu med ekipo Saa/ in reprezentanco FLRJ, kar bo za Ljubljano vsekakor izreden športni dogodek. Na sliki dva momenta iz tekem republiške ijge.
RAZGOVOR Z ZVEZNIM KAPETANOM PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM V ROKOMETU
V
če ga bo ljubljansko občinstvo podpiralo11
Zagreb, 30. marca. Glede na bližajoče se svetovno prvenstvo v rokometu, ki bo 4. maja t. I. v Ijkblja. ni. je nas solrudnik postavil zveznemu kapetanu ov. Snoju Janezu ne-koliko vprašanj.
Kakšne mere so bile podvzete za pripravo naše državne reprezentance in Rako potekajo?
»Vse potrebne mete za pripravo naše reprezentance so se pričele pravočasno — že na koncu prejšnje sezone. Ker pa je bila zvezna liga ukinjena, meni oiebno ni bilo mogoče kontrolirati formo vseh izbta-nih igralcev, ki sedaj igrajo v raznih pod-zveznih tekmovanjih širom cele države. Zato je bila formirana komisija za pripravo reprezentance (ne za sestavo):	iz
Srbije Djuli Zibarič in Stefanovič, iz Hr-vatske Šnajder in Flender, iz BiH Djulepa ter končno jaz kot kapetan.
Za razliko od dosedanjih tehničnih priprav je bilo sklenjeno, da bodo tokrat vse priprave prepuščene popolnoma klubskim trenerjem, kateri pa bodo stalno v stiku z menoj. Člani komisije nadzirajo rednost, disciplino ter ostalo na treningih. To je nedvomno boljši način, zlasti glede homogenosti treninga. Seveda so vsi trenerji dobili podrobna navodila, kako naj ravnajo z izbranimi igralci. Vsled finančnih težav ne bo mogoče izbrane igralce imeti dalj časa na skupnem treningu kot od troboja do tekme s Saaro.«
Ali nam laJiko poveste, kakšni so po vasem mnenju naši izgledi v tej tekmi?
»Izgledi naše ekipe v tekmi proti Saati? Odgovor je vsekaV-r težak in ga lahko samo slutimo. Nasprotnik se je za tekmo proti nam zelo dobro pripravil. Njihove končne priprave bodo potekale v Avstriji,
Sijajen uspeh slovenske kegjlačiee
Tončka Breskvarjeva (KK Krim) je na nedeljskem prijateljskem dvoboju ženskih ekip Krima in Zagrebškega Bratstva v Ljubljani dosegla odličen rezultat. Podrla je 394 kegljev In s tem r<>tolkla državni tn evropski rekord. Žal pa njen uspeh ne bo priznan za novi rekord, ker so na dvoboju soditi le klubski sodniki.
pod vodstvom enega najboljših avstrijskih trenerjev. V svoji zadnji tekmi proti Nemčiji (danes nedvomno najboljši ekipi v svetu) so se izvrstno upirali v prvem polčasu, ko so samo za en gol (6:7), zaostali za svojim renomiranim nasprotnikom. Pozneje pa so omagali kar s 7:18! Nedvomno^ je, da bo borba v Ljubljani nadvse dramatična, saj pojde zmagovalec v Švico, premagani pa ostane doma. Videti izvrstno organizirano finalno svetovno prvenstvo v Švici in plejado najboljših igralcev na svetu mislim, da bo glavni vzrok za pogum obema nasprotnikoma. Kljub vsemu pa sem optimist, vendar pod pogojem, da bo ljubljansko občinstvo nudilo naši reprezentanci vso mogočo moralno podporo. Moj optimizem je upravičen edino v tem slučaju, kajti drugače so vsaj trenutno vsi izgledi 1:1.«
Kakšna je struktura svetovnega prvenstva in koliko reprezentanc bo sodelovalo?
«Doslej se je prijavilo A držav, od katerih pa pojde v Švico samo 9 najboljših (z domačini vred). Za finalna tekmovanja so se avtomatično kvalificirali Švedi kot sedanji svetovni prvaki (Pariz 1948), Danci kot drugoplasirani na zadnjem svetovnem prvenstvu in Švicarji kot domačini. Vse te tri skupine so tudi nosilci skupin. Spored tekem v posameznih skupinah pa je naslednji: I. skupina: 1. Švedska, 2. zmagovalec srečanja Italija:Avstrija, 3. zmagovalec srečanja Španija: Portugalska;	JI.
skupina: 1. Danska, 2. zmagovalec srečanja Zah. Nemčija:Luksemburg, 3. zmagovalec srečanja JUGOSLAVIJA : SAAR; III. skupina: 1. Švica, 2. zmagovalec srečanja Belgija :Francija, 3. zmagovalec srečanja Holandija :Norveška. Vse kvalifikacijske tekme se igrajo v prvoimenovanih državah.«
Katere reprezentance se bodo po vašem mnenju kvalificirale v finalnem tekmovanju?
»Po mojem mnenju bodo naslednji^finalisti:	Avstrija, Španija, Z. Nemčija,
Francija, Holandija ter zmagovalec srečanja v Ljubljani. Konkurenca bo močnejša kot kdajkoli preje. Način tekmovanja v finali je naslednji: V vsaki izmed treh skupin igrajo medsebojno vsak z vsakim. Poslednji trije izpadejo, ostalih šest moštev pa tvori novi dve skupini (z žtebom) v katerih igrajo zopet vsak z vsakim. Zmagovalca obeh skupin igrata finalno tekmo za naslov svetovnega prvaka, drugoplasirana za tretje mesto in tretje plasirana za peto mesto, V slučaju naše zmage nad Saarom pridemo v najmočnejšo skupino, v kateri bosta igrali Nemčija in Danska.«.
Ali nam lahko povejte, koliko in kateri igralci so bili vzeti v poštev za sestavo naše državne reprezentance?
»Izbira naših reprezentantov je bila^ postavljena na zelo široko bazo 50 ljudi. Dosedaj jih je od tega števila že odpadlo okoli 15. Glavni kriterij za ožjo izbiro bo troboj republik (25., 26. in 17. IV.) v Zagrebu. V poštev za državno reprezentanco bodo prišli samo tisti igralci, ki bodo nastopali v republiški reprezentanci. Najresnejši kandidati, ki so tudi najmarljiveje trenirali celo zimo, se nahajajo v moštvin Milicitinevja, Zagreba in Dinama (P.). Mislim, da bi. homogenost enega izmed teh
treh moštev bila najboljša podlaga za dokončno sestavo reprezentance. Katero moštvo naj bi to bilo, pa bomo videli na troboju. Reprezentanca bo uradno objavljeni 27. aprila zvečer.«	1
Ali bodo naši reprezentantje podvrženi kakemu skupnemu treningu in kdo bo vodil _ ta trening?
»Glede skupnega treninga je za sedaj sigurno edino to, da bodo igralci skupno^ le od troboja pa do tekme. To je približno en teden. Če bo ekipa homogena, bo vodil trening trener dotične ekipe, kar je pedagoški edino pravilno. Ta trening se bo vršil v * Ljubljani ali Zagrebu.«
Ali bi nam lahko nekaj povedali o tako imenovanem »jugoslovanskem sistemu v igrir?
»Jugoslovanski sistem ni za nas ničesar novega. Zato pa je tem bolj nenavaden za ostale ekipe. Uvideli smo, da igrajo naši igralci neprimeroma hitrejši rokomet, kot igralci kateregakoli drugega naroda. So precej hitrejši, celo od Avstrijcev, Švedov, Švicarjev in ostalih renomiranih nasprotnikov. Zato pa je njihova tehnika toliko slabša, udarci na gol pa so šibkejši in neizdelani. Glede na te lastnosti naših igralcev je tako imenovani jugoslovanski sistem kombinacija bliskovitih kontranapadov, ki se vrste drug za drugim, ne glede toliko na obrambo, kolikor na napad. To zahtev* nedvomno neizmerno kondicijo, katejo pa imajo naši kandidati v zadostni meri, saj bodo imeli do tekme s Saarom približno 50 treningov in okrog 10 tekem za seboj. Poglabljati se v variante.tega sistema pa je danes morda še nekoliko zgodaj in je to , predvsem stvar časa.«	■'
Ali ste zadovoljni s pripravami nase reprezentance?
»Upam, da so naše priprave v omejenih možnostih kar zadovoljive. Razveseluvo je, da nekateri klubi delajo naravnost izvrstno. Beograjčani in Zagrebčani imajo precej ostro prvenstvo z močno konkurenco, med tem ko bo Milicioner po dobro izdelanem načrtu treninga odšel 11. t. m. v Avstrijo, kjer igra na močnem turnirju (Polizei).
Kakšna je . asa prognoza za končni vrstni red reprezentanc?
»Moja prognoza v slučaju nase ^ zmage nad Saarom je naslednja: 1. Nc-mcija, 2. Švica, 3. Avstrija, 4. Švedska, 5. Holandija, 6. Jugoslavija, 7. Danska, 8. Španija, 9-Francija. Tu niso vračunane tiste reprezentance, ki bodo izpadle v kvalifikacijah, V kolikor pa vzamem tudi te v poštev, bi bil nadaljnji vrstni red naslednji: 10. Pomigal, 11, Saar, 12. Norveška, 13. Belgija. 14. Luxemburg, 15. Italija.«
Kot je razvidno iz zgornjega razgovora z zveznim kapetanom tov. Janezom Snujem je isti zadovoljen s pripravami nase reprezentance in dokaj optimistično razpoložen* Kot je videti, polaga veliko važnosti moralni pomoči, 'ki naj bi jo številna ljubljanska publika nudila naši reprezentanci- m odločilni tekmi s Saarom. Upamo, da s< bo ljubljanska publika temu apelu zveznega kapetana v polni meri odzvala ter bomo 4. maja pred napolnjenim stadionom lalik» slavili zmago naše reprezentance.
Poštnina plačana v
Posamezna številka 10 din
IZDAJA
FIZKULTURNA
ZVEZA
SLOVENIJE
Nedeljski dogodki
PRVENSTVO SLOVENIJE V NOGOMETU
Referat ministra Poliča
Referat ministra Zorana Poliča
'(Nadaljevanje s 1. strani).
To sta dve zahtevi, ki v polni meri odrejata važnost telesne vzgoje in odrejata mesto temu delu v družbenem dogajanju pri nas. Kot sestavni del vzgoje mora biti telesna vzgoja v skladu s principi, ki jih postavljamo za splošno zgojo, mora biti prežeta z duhom naše nove dobe in mora imeti svoj politični cilj, kakor ga mora imeti splošna vzgoja mladine. Z dviganjem kondicije sodeluje telesna vzgoja pri reševanju osnovnih problemov storilnosti in s tem pri vprašanju pospešene izgradnje socializma pri nas. Tudi tu je torej odločilna
kulturo in prosveto, kateremu je zaenkrat odrejena sicer bolj skrb za materialne pogoje dela, katere pa ne bo mogoče odvo-jiti od principalne problematike in zato od vprašanja usmerjanja vsega tekmovalnega dela.
Vzemimo samo eno, navidez nevažno vprašanje. Recimo, da uspemo uvesti v šolah dva do štirikrat tedensko redno obvezno uro splošne vadbe. Mladino vključujemo tudi v partizanska društva. Ali bomo tudi tu zahtevali od njih prav tako dvakrat tedensko enake vadbe? Jaz mislim da ne! Toda kako urediti in kaj vaditi, da bo i
stična točka s političnim delom in zato ! eno i drugo, toraj šolska in društvena vad-zope nakazana nujnost, da je vse naše delo ba za mladino prijetna, vabljiva in zato v na polji: telesne vzgoje prežeto s politično ; polni meri ustrezna, to je vendarle princi-vzgojnim delom in usmerjanjem vseh naših pielno vprašanje, ki ga mora reševati od-pripadnikov na osnovne naloge socialistične govoren organ z zadostno autoriteto in pra-
izgradnje.
FIZKULTURA IN ZVEZA ŠPORTOV
vico odrejanja.
Takšnih in važnejših vprašanj je seveda še mnogo. Zato bomo morali delo pred-
Mislim, da je nujno potrebno spregovo- ; videnega odbora za telesno vzgojo takoj liti nekaj besed o obsegu telesne vzgoje, I pravilno postaviti in dosledno razvijati, posebno še v luči organizacijskih spre- Osnovno načelo, ki pa mora pri tem ve-inernb, ki jih v bodoče predvidevamo. i bati, je, da se v tem odboru ne smejo raz-
Ne samo, da mora — vsaj po mojem vijati nobene .endence po operativnem po-mnenju — obveljati načelo, da sta splošna ! seganju v delo zvez, društev ali šol. Tu telesna vzgoja in šport nedeljiva, da sta ’ naj opravljajo osnovni kadri in osnovni samo različni plati istega stremljenja, to ! funkcionarji, najvišje do predvidenih okraj-je borbe za fizično in moralno zdravega j nih odborov, človeka in če se pravilno izvajata med njima ne more biti odrejenih meja, temveč samo medsebojno prelivanje in dopolnjevanje, tudi organizacijsko bi bilo napačno, če bi smatrali, da zveza športov adomešča fiz-kulturno zvezo, telovadna zveza pa se izdvoji in s tem osamosvoji. Morda je to mogoče tam oz. v tistih naših republikah, kjer je tudi doslej fizkulturna zveza združevala Ib športne klube in društev splošne telesne vzgoje sploh niso poznali, ne pa pri nas, kjer je bila splošna telesna vzgoja, kljub vsemu številčno vendarle najmočnejša.
Enostavno prenašanje kompetenc s fiz-kulturne zveze na zvezo športov bi bilo dokajšnje poenostavljenje telesnovzgojne problematike, bi predstavljalo zanikavanje skupnega korena splošne telesne vzgoje in športov in ne bilo v duhu zdravih stremljenj, da vzgojimo človeka, ki mu bo telesno gibanje — pa bila to splošna telesna vzgoja ali šport — potreba po dnevnem opravljanju poklicnih nalog. Ukinjanje Fiz-kulturne zveze je samo skrajševanje poti, ki naj nas preko večje samostojnosti posameznih zvez na eni strani in potem prenašanja osnovnih operativnih nalog neposredno na teren na drugi strani, čim hitreje privede do skupnega eševanja problemov telesne kulture našega delovnega človeka.
Če bi drugače razumeli razformiranje fizkulturne zveze in postavljali na njeno mesto zvezo športov, ne bi razumeli vloge, ki jo bo morala odigrati telesna vzgoja v življenju naših narodov, bili bi le z besedo za pomembnost »Partizana« kot organizacije splošne telesne vzgoje, dejansko pa bi hoteli razvijati vse drugo, samo ne društev za Splošno telesno zgojo. Ta društva pa so in morajo postati še bolj osnova te« lesnovzgojnega dela, ki bo usvarjalo delovnim ljudem osnovne pogoje za lažje premagovanje fizičnih naporov. Društva za sploš-
DELO V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH
Ponovno poudarjamo, da je treba pre-nestiv $e operativno delo na sama društva. Zato je prav, spregovoriti nekaj besed tudi o sami organizaciji dela na terenu.
Mislim, da bi bilo napačno postavljati za organizacijo telesnovzgojnega dela neke fantastične in nerealne načrte. Samo da je vendarle razlika med tem, kaj je bilo nekoč nerealno in kaj je nerealno danes. Nekoč si ob pogojih tradicionalne slovenske politične razvejanosti nismo mogli zamišljat’ niti sodelovanja med vsemi »telovadnimi organizacijami«, še manj seveda med njimi in športi in prav tako ne množičnosti.
gotovo bo to delo oživljalo kulturno rast članstva. Ali dalje, pevski zbor v društvu, Današnji politični in gospodarski pogoj k1 g°dba v društvu itd., itd,
no telesno vzgojo morajo sodelovati v moralni in politični vzgoji nr"e mladine in . .	...	..	. .
biti neizčrpen rezervoar za vrhunske stori- ! PrireJa!1 “T v35''01*	$
K	vajami. Mnogo bolj moramo razviti to de-
javnost, kakor smo jo doslej, loda nooena teh oblik ne more in sme biti osnovna dejavnost partizanskih društev. Orodna telovadba ko vrhunska storitev je ena najtežjih športnih panog in ji tega značaja ne smemo jemati na škodo množičnosti v naših osnovnih društvih. Akademijske točke in sploh proste vaje so prijetne za oko, toda tudi te niso za vsak čas, niti v prevelikem obsegu.
Z vrhunskimi el, dci na orodju, z lepimi akademijami in z uspešnimi množičnimi nastopi bomo vršili propagando za telesno kulturo in to odločilno propagando, toda nobeden teh elementov ne more biti
VSEBINA DELA V PARTIZANU
Ko danes razpravljamo o naših organizacijah, je prav, da govorimo tudi o vsebini njihovega dela. Pri tem je gotovo da najvažnejše, da razčistimo vsebino dJa partizanskih društev, ker bo tako najhitreje mogoče razčistiti tudi vsebino športnih društev,
Osnovni problem »Partizana« danes niso samo kadri, če tudi je to res da najosnovnejše. Toda tudi vprašanje kadrov bomo rešili, posebno še, če se bodo vsaj količkaj sposobna d.-štva odločila za kratke tečaje, kjer bodo ne samo svojim članom, temveč tudi pripadnikom sosednih društev aii pa sposobnim kadrom iz krajev kjer so pogoji za ustanavljanje društev, nudila osnovno vaditeljsko znanje.
Mnogo težje pa bo spremeniti način dela v društvih, dati na osnovi dosedanjih izkušenj vzpodbud za tak način dela, ki bo ne samo koristen, temveč bo tudi privabljal v društva čim večje število pripadnikov.
Ne mislim tu podrobneje razpravljati o vsebini dela »Partizana«, ker je to stvar same zveze, dela njenih odborov in komisi), pa tudi stvar naše šole, institut, in drugih zainteresiranih organov.
Kotel pa bi pribiti eno stvar. Mi imamo bogato tradicijo iz nekaj desetletnega življenja sokolske organizacije tako v srednji
telovadbi, kakor tudi v akademijskih in	•
, .	,	...	.	.. ..	stm vasem ah naseljem pravico, da bi se
splosmh nastopih. An smo to tradicijo pra- ,	V
C . ,	.	i«. polnopravno sami upravljali v telesnovzgoj-
vilno izkoristili v novi organizaciji? Mislim I' , ,	° ‘
da ne! Z enostavnim presajanjem preji nen e U".
ugotovljenih tradicij v naša sedanja društva j , * nili ima vsa‘i *raj svoje športno nismo upoštevali pogojev, pod katerimi ta , društvo? Prav gotovo bomo kmalu spoznali, društva nastajajo in številčni obseg, ki ga ,	cepljenje sil samo škoduje našemu
hočemo v njih doseči	j razvoju.
Mi moramo še močneje razvijati orodno j ^kaj ne ki moglo partizansko društvo telovadbo kot vrhunsko storitev, mi mo- \ 8°)*“ pordino panogo Judi v vrhunskem ramo gojiti kade jske točke in moramo : smislu, torej športe? z-akaj ima pravico — s• - — ----------------- — i- - ------1—: ! samo na vrhunsko orodno telovadbo? Kak-
ustvarjajo drugačno stanje. Ne moremo si zamišljati, da bi obstojalo več nasprotujočih si telovadnih organizacij, niti ni pogojev za nasprotovanje med njimi in športnim delom.
Nekoč, v stari Jugoslaviji, je bila telesna vzgoja izrabljena tudi v politično-stran-karske namene. Danes hočemo, da postane življenjska potreba naše mladine, vseh delovnih ljudi, ki i orajo z velikimi napori reševati mnoga težka vprašanja naše proizvodnje.
Telesna vzgoja je torej povezana z dnevnim življenjem mladine in vseh delovnih ljudi, je njihova nujna potreba in mora biti zato tudi vedno tako izvajana, da je zanjo koristna.
Telesna vzgoja pa bo koristna le, če bo pravilno izvajana, če bo nudila dovolj pogojev za zdrav razvoj in razvedrilo. Zato zanjo niso najodločilnejše organizacijske oblike dela, temveč vsebina in način dela, pravilna postopnost v delu in zanimivost.
Da nas sedanji način dela vsebinsko ne zadovoljuje, ker nismo dosegli posebnega razvoja in še vedno skušamo reševati delo z izključnim uvajanjem že znanih starih oblik dela, ki so kot osnova dobre, ki pa zahtevajo' mnogo sodobnih dopolnitev, smo že govorili. Ugotovili smo tudi, da se bodo morali s to stvarjo nekoliko več popečati razni naši strokovni organi.	Š
Hotel pa bi spregovoriti le nekaj besed o problemu organizacije na terenu.
Predvsem bo poudaril, da ne smemo biti hočemo doseči večje uspehe (na pr. v vec dolgo suznp enkrat postavljenih orga-^ smučanj hokeju itd.). Trenutno stanje na mzacijskih oblik. Čim bol, bomo iznajdljivi, tržiMu ’ moraJ imeti en sam pozitiven od-temveeje bo zanimanje za nase delo m zato mev v naših društvih. Pličeti molamo z tudi večji uspehi.
bazi splošne vadbe ugotovili svoje posebne sposobnosti in zato pogoje za doseganje posebnih rezultatov v določeni panogi in končno vadba za zabavo, v kateri se bodo posamezniki in skupine (aktivi) izven redne splošne vadbe posvečali posameznim panogam, ne da bi dosegli v njih neke posebne uspehe, temveč le, ker jih gojenje teh panog veseli in jim nudi bogate možnosti za razvedrilo in krepitev zdravja.
Toda ne samo o tej organizacijski obliki dela na terenu, govoriti je treba tudi o povezavi drugih oblik dela s telesnovzgoj-nim. Zakaj bi na pr. ne smelo prirediti partizansko društvo gledališke igre? Prav
Res, da mora biti vloga prosvetarja, ki bi ga moralo imeti ne samo vsako partizansko, temveč tudi vsako športno društvo, usmerjeno na pravilno politično in moralno vzgojo društvenih pripadnikov, toda tudi razne kulturno prosvetne naloge mu ne smejo biti tuje. Principielni usmerjevalec kulturno prosvetnega dela v telesnovzgojnih društvih seveda ne more biti zveza za telesno vzgojo »Partizan«, niti poedine športne zveze, temveč izključno ie za to postavljene kulturno prosvetne organizacije. To je v polni meri možno, čim strogo čuvamo načelo, da zvezam ne pripada operativno poseganje v deio društev, temveč ie prin-cipielno vodstvo telesne vzgoje in športov.
V svojih Izvajanjih sem se omejil na vsebinsko in organizacijsko plat dela telesnovzgojnih društev. S tem problematika društvenega dela seveda še ni izčrpana.
Na primer, mnogi še vedno postavljajo kot najosnovnejši problem vprašanje materialnega stanja, pa bilo to naprav in prostorov ah pa rekvizitov. Tako postavljeno vprašanje je seveda zgrešeno, ker ne more biti delo v telesni vzgoji odvisno od lepe dvorane ali prvovrstnega orodja. Vsak prostor se da prirediti za delo, najboljše pa je delo v prosti aravi. Orodje lahko improviziramo.
Napačno bi seveda biio, da materialni pogoji sploh niso potrebni. Toda potrebno je, da si jih društva sama ustvarijo. Najtežje si jih bodo zaenkrat športna društva, kjer je potrebna res kvalitetna oprema, če
J ostro borbo za sredstva. To se pravi, da Toda, da smo konkretnejši. Jasno je, da morajo zbirati članarino, prostovoljne pri-• je osnovna organizirana oblika dela v te-: spevke in pa kar je še posebno važno —-lesni vzgoji splošna vadba, torej delo v. štediti morajo. Država bo prispevala razdrt štvih »Partizan«. ^ Vsaka vas, ^vsako de- poiožljiva sredstva, kar mora dvigniti polovilo naselje, pa tudi mnog večja tovarna! goje za čim uspešnejše izvajanje telesno-bi zato morala imeti organizirano osnovno vzgojnih nalog. Toda ta pomoč je odvisna edimcor Zahtev;, da je potrebno za dru- ’ od drugih državnih, predvsem gospodar-
cttr/i rviimom Sft r! o nnv i/a c/ax7<o/-l/i kle/vl/eot _l *i____________i___tv.I i........... i •_ _	 Y
štvo najmanj 50 članov, je seveda birokratski ostanek preteklosti, ki odvzema manj-
za šport.
Obseg telesne vzgoje torej ne more biti omejen na eno ali drugo dejavnost, niti se ne moreta strogo ločiti ali .e znajti celo na nasprotnih pozicijah splošna telesna vzgoja in šport, temveč mora teren t. j. podjetje, vas ali mesto oz. konkretneje osnovno društvo vso d.javnost čim tesneje povezati in medsebojno doplnjevati.
Pred nas se bo zato vedno bolj postavljalo vprašanje osnovnih organizacijskih oblik dela na terenu in s tem prilagajanje izsledkov ... polju telesne vzgoje našim dnevnim potrebam.
Kot posebno organizacijsko vprašanje se nam postavlja število zvez in s tem sistem vodstva našega šport življenja.
Številnost športnih zvez nam je kompli-cirala delo in povzroča večkrat nemogoče in neupravičene direktne posege v delo društev.
Borbo za samostojnost vsake zveze in zvezice lahko razvija danes samo, kdor noče prelomiti z dosedanjim načinom dela, ko so bila društva v svojem operativnem delu večkrat zavirana in zato v svojem razvoju celo zaustavljena.
Kdor zaupa neposrednim koristnikom športnega dela na terenu, da se bodo znali sami upravljati, kdor hoče z nasveti, ne pa z birokratskimi posegi na teren pomagati drušvom, da se razvijajo in čim prej osa-mosvoje, temu mora biti res vseeno ali izvršuje svoje delo v samostojni zvezi aii pa združeno z neko sorodno panogo. Danes ni več važna moč in obseg zveze, temveč izključno le stanje in delo na terenu. Čim bolj bodo kadri v društvih na višini, tem manj bodo društva v odvisnosti od zvez, ki bodo smela le principielno usmerjati delo, skrbeti za izpolnjevanje tekmovalnega koledarja in za ev. mednarodna srečanja, vse drugo pa prepustiti društvom oz. kot vmesnemu organu, okrajnemu forumu, ki ga bodo sestavljali predstavniki partizanskih in športnih društev in ki bodo v okraju vodili, koordinirali, pa večkrat mdi dirigirali delo na polju telesne vzgoje. Vloga teh organov je po mojem mnenju mnogo važnejša, kakor pa samo delo zvez in bo treba, ko bo njihova funkcija podrobneje obdelana, zbrati v njih najodgovornejše pa tudi najsposobnejše telovadne in športne delavci.
Ko spreminjamo organizacijsko obliko pri vrhu, moramo zaradi nedeljivosti telesnovzgojnega dela ustvariti čimprej organ, ki bo po svojem značaju, mestu in ugledu sposoben dajati principielne direktive za celotno telesnovzgojne delo. Tak organ bo lahko postal odbor ali svet pri Svetu za
šen smisel ima pričeti v kraju, kjer splošne telesne vzgoje še sploh ne poznajo, z uvajanjem nogometnega tekmovanja? Ali bomo s takim delom vzgojili zdravo mladino? Gotovo da ne! Vrhunska dejavnost mora izvirati iz splošne telesne vzgoje. Zato tudi ni razloga za odvojenost organizacije, Le večji kraji oziroma mesta, kjer je število specialistov v poedinih panogah večje, bodo morda čutili potrebo, da te vrhunske tekmovalce vključujemo v posebna društva.
Številna društva zahtevajo večja sredstva za upravo, zahtevajo več članarin, verifikacijskih dajatev itd. Mi pa hočemo in moramo stremeti za tem, da je sodelovanje v telesnovzgojnih organizacijah čim cenejše,
vključna prvina naše splošne telesne vzgoje j razbremenjeno vseh dajatev, ki ne služijo in zato obvladovanje orodne telovadbe ali \ nabavi orodja ali opreme, oziroma objeK-prostih vaj ne bi smel biti kriterij za for- j tov. Zato bo treba o tem problemu še po-miranje vrst v društvih, niti ne bi smele j sebej razpravljati in v bližnji bodočnosti proste vaje zajemati glavni del vadbenih j sprejeti ustrezajoče sklepe, ur, kar je običajno, ko se pripravljamo na ! Neposredno s tem problemom je pove-
večje zlete. Spiršna telesna vzgoja mora zajeti najširši, vrste delovnih ljudi. Pri vadbi mora vladati disciplina. Zato je prav, da se organizira delo po vrstah. Toda izbira v vrste bi smela biti le po pokazanih sposobnostih v brzini, moči, spretnosti in drugih vrlinah, ki jih pokaže posameznik, ne pa po doslej veljavnih merilih, ki so lahko veljala še v sokolskih društvih. V tej smeri nam mora biti študij sokolskega dela najmočnejša vzpidbuda, da gremo čim preje korak dalje v našem razvoju.
Prav tako se bomo morali resno lotiti vprašanja prostih vaj za množične nastope. Mi v glavnem ne smemo uvajati prostih vaj, ki služijo le za nastope, temveč vaje, ki kot sestavni element splošne vadbe prispevajo k razvijanju telesnih sposobnosti. Te pa ne morejo biti komplicirane, po dolgotrajnosti vadbe nesimpatične in za povprečnega telovadca neodgovarjajoče vaje, temveč takšne, ki jih po njihovi preprostosti, toda vendarle učinkovitosti lahko uporabimo v vsakodnevni vadbi.
To je po mojem mnenju eden najvažnejših problemov, ki ga orajo rešiti naši stro-kovnjaki-vaditelji, če hočemo ustvariti v Partizanu res množične baze za našo telesno vzgojo.
Ko bomo v telovadnih urah prepletali prijetno in koristno, bomo v njih bogatili dosedanje izkušnje z vadbo vseh vrst elementov, ki jih ponekod dosledno priznavamo samo kot športe, pa Če so rezultati še tako nepomembni, bodo društva takoj polna mladine, ki bo hotela telesno vzgojo, ki bo hotela tudi disciplino in ki
zanc vprašanje tekem in tekmovanja. Kdo naj organizira oziroma kdo sme organizirati tekme in kdo srn. tekmovati?
Organizator je po mojem mnenju lahko
skih nalog. Dokler gradimo osnovo za naš gospodarski razvoj, ne more biti govora, da bi lahko vložili večja sredstva v telovadnice, stadione in druge naprave. Največje težave bodo v letošnjem letu, ko zaključujemo gradnjo ključnih objektov, do-čim bo v vsakem naslednjem letu situacija ugodnejša.
Če se bomo zavedali, da bo treba tem manj bolnic in drugih zdravstvenih naprav, čim več bo telovadnic, igrišč in drugih po-
gojev za razvoj telesne vzgoje, potem 1,1 bo težko z največjo pomočjo delovnih ko-lektivov po podjetjih in v zadrugah v krti' kem času lati saj najosnovnejše pogoje ** delo vsem našim telovadnim in špo^n!,1,. društvom. Toda tak pravilen odnos kolik' tivov do teles; . vzgoje bomo ustvarili sat111 s svojim pravilnim in uspešnim delom. Zalč velja v našem delu še vedno načelo, a* odigravajo odločilno vlogo kadri. Vzgtf dobrih kadrov, vaditeljev in trenerjev jf zato naša res najvažnejša naloga. Sposcb' nejša društva zato ne smejo Štediti s sre“' stvi za vzgojo novih vodstvenih kadruj' Prav tako moramo prirediti čim več C k® n nih in izjemoma zaenkrat tudi zveznih l(' čajev, ki naj čimpreje rešijo najtežjo p6' manjkljivost v vseh naših organizacijah.
Posebno poglavje, ki bi ga omeKi! ^ koncu, je naš tisk. Ne omenjam ga zatft ker mu je posebna pozornost posveča* tudi v pismu CK, temveč ker iz n"5 vsakodnevne prakse vidimo, koliko bi ^ lahko dober tisk v delu pomagal in kak" nam večkrat zelo škoduje z nepravilnim s|! pa nezadostnim obravnavanjem proti1" matike.
Ne smemo sicer trditi, da je vsemu kt? tisk sam. Velik del odgovornosti za stal1)! v tisku nosimo mi vsi, ker smo se premalo zanimali, na drugi strani pa je * glavnem veren odraz stanja, kakršno v!s“ v naših organizacijah.
Navesti pa je vendarle treba neka161* dejstva, ki odražajo negativne tendence * našem tisku. Kot osnovno stvar lahko i|S°'| tovimo da se tisk ni bistveno spremenil * odnosu na način pisanja pred vojno. Tv pravi, da ne vodimo računa o tem, da r bila vloga športnega tiska pred vojno dn1' gačna, kakor pa je danes. Takrat je mot* sodelovati v odvajanju ljudstva od dnevi1! problematike, dajati je moral senzacije, n naj v polni meri zaposle ljudi, da ne biti imeli časa razmišljati o dnevnih težavi Danes mora tudi športni tisk seznanjati/ neposredno stvarnostjo, mora telovadce l0 športnike njej približevati. Zato se mcr izogibati senzacijam, toda k. -ati težave 'v uspešne načine borbe zoper njo. Špeh1" tisk mora biti polnovreden spremljevalci političnega tiska, ne pa njegov nasprotni' Dopolnjevati mora politično razgledano5 ljudstva s problematiko osebnega moralne^ in finančnega življenja, Samo takemu o mesto v našem kulturnem razv ' .
Z vsem navedenim problematika telesne kulture seveda ni izčrpana. Gotov : pa je v nakazanem toliko materula za rt1.' prave, ki naj jih razvije ta zbor, pa tu j nadaljnji razgovori, ki bodo v zvezali 1 društvih, namenjeni razčiščevanju tjašib ®£; novnih problemov, da ne bi biio prav, j bi razprav ne razvijali, če ne bi fpr*r zaključkov — na današnjem plenumu, P.j tudi na kasnejših sestankih, ki bodo I novega poleta našemu delu in zato :U. novih velikih uspehov tako v množično5''i kakor tudi v kvaliteti našega dela.
Doseči uspehe, doseči številčnost uspešnost naših osnovnih organizacij smo dolžni delovnim ljudem, naši mladi1" torej vsem, ki s tako herojskimi nap°_ grade našo novo domovino, grade soCj^ ližem in s tem naše lepše in sreČnfJ' življenje.
ju
Marljivi kolesarji JH Slavko Šlander”
so tildi dobri streže*
Ko je biio marca 1951 ustanovljeno Športno društvo »Slavko Šlander«, je začel orati trdo ledino tudi kolesarski klub, ki je takorekoč iz nič žel lani velike uspehe, na kaere je lahko društvo ponosno. Klub je v letu 1951 organiziral 8 kolesarskih prireditev, sodeloval pa je tudi na 14 tekmovanjih, tako tudi na republiškem in državnem prvenstvu. Klub šteje danes 130 članov, med njimi je 12 specialnih in 8 turističnih vozačev. Naši vozači so še mladi in imajo vse pogoje, da postanejo v nekaj letih prvorazredni, saj imajo trdno voljo in so za kolesarski šport pripravljeni veliko žrtvovati. Med njimi je precej takih, ki so v. zgodnji mladosti prijeli za puške in se v vrstah NOV borili za svobodo naše domovine. Vse leto se je klub boril, da jev saj v najnujnejših primerih požrtvovalnim vozačem preskrbel potreben material. Največ pa so pomagali vozači sami, kar priča, kako velika je njihova športna zavest, saj so od svojih prejemkov dobršen del porabili za vzdrževanje koles. V me-
vsakdo, kdor je po svojem delu za to 1 seču novembru 1951, ko smo z zaključno poklican, torej partizansko društvo, okrožje, 1 klubsko dirko zaključili uspehov polno se-
inorinA -J	x r, ■ . 7 «-«	-s -»r i	IX! '1	„ .— — __ ... 1 ■	VI*	_ 1 * _ - '
športno društvo ali športna zveza. Na
vsako tekmo pa bi moral imeti dostop | letošnjo sezono. Naši specialni vozači Curk,
ii!a Af nA.,nn t r. V mm r n | n /3 '	EZ" -X T? I    - " V * J__'   J
zono, smo se takoj začeli pripravljati za
vsakdo, ki izpolnjuje osnovne tekmovalne j Kamer, Kovač, Flancutič in drugi so prid-pogoje, to se pravi, da je predvsem zdrav | no trenirali na valjih, zato tudi uspeh ni
ima za seboj primerno vadbo. Prav tu morajo pasti pregraje med člani »Partizana« in športniki. Čim več članov »Partizana« bo sodelovalo na športnih tekmah, tem večja bo izbira in tem boijši rezultati. Zato ne bi smelo biti nobene okrajne pa tudi ne zvezne športne tekme, na kateri ne bi sodelovali tudi člani »Partizana« in obratno »Partizan« bi moral vabiti na svoje tekme v višebojih tudi športna društva in zveze. Edina izjema bo saj precejšen čas za nogometno tekmovanje, ki ima svoje posebne organizacijske oblike in tudi poseben karaker. Z nakazano organizacijo tekmovanj bomo vse vrste športov mnogo bolj približali naši mladini, dosegli boljše uspehe in uveljavili šport kot zdravo in množično nadaljevanje splošne telesne vzgoje.
O oblikah sodelovanja oziroma točneje o oblikah pravilnega vodenja telesnovzgojnega dela in tekmovanja bo treba seveda spregovoriti še mnogo besed, največji prispevek pa bo dala sama praksa. Mislim, da se bo v našem telesnovzgojnem delu prav kmalu razvila trovrstna dejavnost: splošna vadba, urejena po vseh principih zdrave telesne vzgoje in disciplinirano izvajanje po od-
izostal. Naša ekipa v postavi Curk, Karner,
Kovač, Flancutič i i Rakef je letos 16. februarja v tekmovanju na valjih premagala ekipo jeiezničarja iz Ljubljane. Za svoje delo pa smo prejeli veliko priznanje tudi	.	.
za dan JLA ko s,a nam FZS in Glavni
odbor ZB kot najboljšemu klubu za leto nji pa še član Branika iz Maribora^ Ko^vj/
terega se, kakor na svojega očeta, obr vsi vozači in vsio stali člani kluba. Hinko obhaja letos 20. obletnico udejstv vanja pri kolesarskem športu.
Izhaja iz družine revnega halošk(|j kmeta. Od rane mladosti je živel v bf Že z 18. letom je začelo v njem rasti ^ nimanje za kolesarski šport, z 19-ga že vidimo kot aktivnega člana j) »Zvonček« v Ptuju. Leta 1935 se je vk>).( čil v KK Železničar v Mariboru, kj£t J, delal do leta 1941. Tov. Lozinšek j« ' j, deloval kot specialni vozač na 173 d!l in si je osvojil 37 prvih in 42 drugih 1°^ Medo kupacijo se je kot zaveden šp°V;jl najprej vključil v OF in se priki!u v NOV in bilk ct borec in politdelepl!^ slavni Cankarjevi brigadi do leto ,| Ko je bil demobiliziran, je takoj pr‘s!% h KK »Poiet«, Maribor, leta 1951 bil izvoljen za predsedniak našega^ k)11 ^ ki ga uspešno vodi in smo prepričam-bo tudi letos "tl vse svoje sposobnost' procvit in napredek našega kluba.
Hafner Rffi*
Kolesarski kriterij v Zagrebu
)C0'
V nedeljo je bilo v Zagrebu zanimiv0-st^
1951 podelila diplomi.
bo kmalu dosegla v svojem delu lepe — delkih in vrstah, vrhunska vadba ali Šport, tudi vrhunske rezultate.	j ki se n*a bodo priključki vsi, ki bodo na
;a iz Dianuura ***
Zanimive borbe po Zerjavičevi, Pr6f.a ■
.	, .	.	v. v. v čevi, Kukavuričevi in Gunduličcvi vB® .p'
Dne 23. februarja so se naši vozači ze se končale z zmago Poredskega (Lokoma, pojavili na startu in toplo pozdravljeni od ve). Nato pa so se zvrstili Bzik (Jedm* n)-dvatisočglave ...nežica m godbe otvorili O-jtid. Uedinstvo). „St:' letošnjo sezono. Na krožni progi okrog uvrstil na m. mesto.
Kamnice so se pomerili turistični in spe- j	-jli
cialni vozači. :ri turistih je v ostri konku- 1	13. in 14 t. m. bodo na Dunaju
renči zmagal Lojze Koračin, pri specialnih kolesarji Jedinstva na tamkajšnjih ^ aj pa nas favorit Franc Curk, vendar se mu tem tekmovanju so:	Milivoj Bat, 1'
že nevarno približujejo Karner, Kovač in Osrečkl, Ivan Bosek ter brata Bzik. Pianutič. Istega dne popoldne smo izvedli	,u I’6
vojnopatrolno tekmovanje kluba, ki je po- 1 Prvenstvo Jugoslavije v kolesari ' kazalo veliko borbenost našihv ozačev, saj 'ctos v lu Jam" so se pokazali ne samo kot dobri kolesarji, ampak tudi kot dobri strelci. Zato republiško vojnopatrolno tekmovanje smo prijavili dve ekipi, ki bosa prav gotovo častno zastopali naš klub in društvo.
Da bodo naši športni javnosti jasni vsi naši uspehi, je potrebno, da se seznani s

Tisk Tiskarne »Toneta Tomšiča« v	4'
— Odgovorni urednik Igor Prešern. " ništvo In uprava v Ljubljani, Lllroz»rJf, S<e'
tvo In uprava v Ljubljani, Ll*ozflrlke poštni predal štev. 377. - Telefonss u,n | Vilke med tednom 33.85 In 50--OT, ob »e C« pa 43=84 do 88 In 35=58. 30=63, 26=28. kovni račun uprave št. 602=90331*0. *

predsednikom' kluba tov. Hinkom I-cžm- ^ ^na^namčnlna^znaša^din^OO.^ £> skom, ki predstavlja steber Kluba, na ka- 1	<Hn gg.—.
Ormožlii ielovasici so spei prigeli za Jelo
Telesna vzgoja ima tudi v našem se. ^enovzliodnem koncu Slovenije možno Predvojno tradicijo. Vendar je v Orni ožu v zadnjih letih zamrla vsaka sktivmost zaradi nedelavnosti uprav, noga odbora in nevestnosti vaditeljev. *>ri tem pa je treba pripomniti, da obstojajo prav vsi objektivni pogoji za delo telesnovzgojne organizacije »Par. 'iaaiu. Društvo razpolaga z topim do. hiom, v katerem je telovadnica in Prosvetna dwrana ter letno telovadi. sČe z nogometnim igriščem.
V lanski jeseni je nastal e prihodom nekaterih fiakulturnih delavcev v Ormož v druSvtenem delu popoten Preobrat. Začela se je redna telovadba ‘n tudi v upravnem odboru je s pritegnitvijo novih d el av oljni h članov de. to steklo bolj urejeno. Prvi vidni znak Zboljšanja strokovnega dela je bil hspel smučar siti dam, na katerem je tokmovalo 54 tekmovalcev.
Občnj zbor društva, na katerem je ®:1 obenem ustanovni občnj zbor VTD ^Partizan«, je sprejel obširen delovni 71 Strt strokovnega dela. ki se že uspešno izvaja. Tako bo izveden orientacijski tek, letni nastop, tekmovanje v mnogoboju, plavalni dan, društvo pa bo sodelovalo tudi pri izvedbi Udadinekega dneva in organiziralo Titovo štafeto na svojem sektorju.
Preteklo soboto je TVD »Partizane Ha svoji telovadni akademiji pokazalo Uspehe zimskega dela v telovadnici. Akademija je obsegala 16 točk. v kate. 'ih go nastopili vsi oddelki z 88 teto-vadci. Vse točke so bile dobro uvež-bany in tudi primerno izbrane. Pionirji pionrke so nastopile s prosti-urb preskoki čez kozo, raznoterostmi.
vajami na švedski klopi in nizki gre. di. Mladinke so pokazale težko ritmično vajo s prvinami akrobatike in nekatere lažje prvine na visoki gredi, nekateri mladinci in člani pa 60 navdušili z drznimi preskoki čez konja. Članice so zaplesale stilizirano polko, izvedle ritmične vaje ter nastopile na dvovišimski bradlji, čan:i pa eo pokazali svoje znanje na bradlji. Za zaključek so člani in Senice izvedli Lindtnerje, vo »Pesem slovenske mladinec. Akademija je dosegla popoln uspeh in gre za to vse priznanje agilnemu vaditeljskemu zboru.
Ferdo Vaupotič
V Novem mestu so združili športno in telovadno društvo
Zaradi uspešnejšega razvoj« v telesno* vzgojnem in športnem udejstvovanju so se člani TD »Partizan« in ŠD Krka sporaz* umelil, da se obe društvi združita v enotno TD »Partizan«. Na občnem zboru so skica nili, da bodo pritegnili v to društvo vso novomeško mladino k splošni vadbi in športnim panogam. Posebno pozornost bodo posvetili vodnim športom, ker so v Novem mestu za to dani vsi pogoji. Že letos bo dograjeno moderno kopališče, razen tega pa tudi tekmovalna proga za treninge in tekmovanja.
Tudi v Brežicah pripravljajo združitev SŠD Razlag in TD Partizan v enotno telo* vadno društvo, ki bo gojilo poleg splošne telesne vzgoje tudi športne panoge. Izvoljen je bil iniciativni odbor, ki bo izvedel vse potrebne pripavc. O ustanovitvi bomo po* ročali.
V Hm etn mestu

(^j@ bila okrožna skupščina »Partizana” J
Na skupščini Okrožnega odbora »Partizan« Novo mesto, ki je bila preteklo nedeljo, je bilo precej živahno. Čeprav niso poslala svojih zastopnikov društva, ki sicer delajo, kot n. pr. Toplice in Mirna, so zastopniki društev Novo mesto, Št. Peter, Šmihel in Metlika govorili o svojih uspehih in težavah. Nekatera društva res ne uspevajo zaradi pomanjkanja športne zavesti in samoinicia* tive. Starejši in organizacijsko sposobni ali tudi samo strokovno sposobni ljudje se iz nerazumljivih razlogov odmikajo. Ko je in« struktor TZS iz Novega mesta v Črnomlju poizkušal ustanoviti telovadno društvo, so ga na najbolj pristojnem forumu odslovili z izgovorom: poišči ljudi, pa bo šlo. V Treb* njem pa je član IO OLO Trebnje izjavil, da ga fizkultura ne zanima Težave nastajajo tudi pri telovadnih domovih predvojnih društev, ki si jih lastijo razna KUD, kot je to na Mirni ali v Št. Petru.
Temeljna naloga za bodoče delo je po* živitev dela v društvih, ki jih je treba najprej organizacijsko utrditi, nato pa tudi
strokovno usposobiti. Najširše priprave za izvedbo okrožnega zleta bodo pripomogle k vsestranski dejavnosti. Poleg okiožncga zle* ta, ki naj bo v juniju, naj se izvedejo tudi okrožne tekme- V ta namen bodo služile telovadnice in domovi, ki naj se vrnejo za prvotne namene.
Novi cdbor jc predlagal skupščini še več sklepov. Najbolj razveseljiv je sklep o pri* reditvi tečaja za društvene vodnike, ki se bo pričel že v tem mesecu ter sklep o po* vezavi z vsemi množičnimi organizacijami ter TLA. Za uspešno delo je tudi to nuino potrebno.	K. J.
Kros v Krškem
Kolesarski klub »Sava« iz Krškega je pri* redil te dni svoj pomladanski kros skupno z mladinci predvojaške vzgoje. Na startu je bilo 36 tekmovalcev, proga pa jc bila dolga 8 km. Vsi so pokazali precejšnje sposobnosti in vzdržljivost.
Ali kvaliteta jugoslovanskega nogometa nazaduje?
Več kol
polovile« prvenstvenega predtekmovanja zvezne nogometne lige že za nami, pa še vedno ne moremo z gotovostjo predvideti kandidatov, bodo v finalnem tekmovanja borili —	---1—
se bodo v imaiucm	... naslov letošnjega državnega
prvaka v nogometu. To posebne velja za klube, ki igrajo v drugi skupini. Razlogov za to trditev je več. Čeprav so sicer favoriti v prvem povratnem kolu predtekmovanja prepričljivo in z visokimi rezultati premagali svoje nasprotnike, ne bi mogli reči, da je dosedanja vodilna četverica prišla v svojo	polno	formo,	istočasno pa so nekdanja	moštva »zlate sredine« v
Brvem delu letošnjega predtekmovanja nabrala precej točk ter se še vedno borijo z	večjo	požrtvovalnostjo in zagrizenostjo,	kakor igralci naših naj«
boljših klubov,	če se	bo klubom, ki so trenutno	še vedng na vrhu lestvice
druge skupine, posrečilo v nadaljnjih kolih doseči še kakšno zmago, potem lahko že	sedaj	trdimo,	da ne bomo v finalnem	tekmovanju gledali med«
seboinih borb nekdanje »velike četvorke«. Prav zaradi tega postaja tekmo« vanje v zvezni ligi tudi letos od kola do kola bolj zanimivo, česar pred pričetkom prvenstva nismo pričakovali, ker je večina ljubiteljev nogometne igre z gotovostjo računala, da se bodo v finale plasirali spet Crvena zvezda,
J..I.	T"v?___I*. Pnr4i7' ‘
Hajduk," Dinamo in Partizan.
Rckii smp že, da je več razlogov za. ne« "sbche »velike četverice«, ki so jih doživeli dosedanjem prvenstvenem tekmovanju. Po asem mnenju je osnovni vzrok, ki je sku* r* vsem tem klubom, ta, da se niso , tinali v letošnje borbe s takšnim elanom, Mko, v vseh prejšnjjh prvenstvih. Žrebanje 1 nvi o^nje prvenstveno tekmovanje je do* ni«!•* da imamo že v prvih kolih najza* »nuvejSa srečanja, za katera je vladalo “ oinno zanimanje vsega športnega občin* ‘Va , Vendar pa so ga njegovi ljubljenci vrhoma razočarali, ker
do
v	razvvarau.	igrali brez
rU borbenosti, zagrizenosti in ljubezni
jastnih klubov. Dokaz za to trditev je poraz Crvene zvezde v mlačni igri Vaidukom v Splitu česar ne opravičuje
d'1' nesrečna Mrkušičeva poškodba, ker so dZk9rai^an* v naslednjih kolih prikazali po* Sv n?. ‘tiro ter izgubili proti Vardarju^ v pt-Viu in komai premagali BSK
r,ajcvo
in komaj premagali BSK ter^ Sa* Drv Enako brez volje kakor državni v a*- so zaceli prvenstvo tudi zmagovalci ža ck'kovanju za nogometni pokal, igralci čjto., ^ega Dinama, ki jih je, lastno ob* p0 "Vo osmešilo zaradi zelo mlačne igre m v tekmi z mestnim rivalom Loko* v <iV° visokega poraza proti Rabotničkemu °Plju pa ne morejo »plavi« sploh na en način opravičiti
w. fdaljn ji vzrok na neuspehe tef.1*1 najboljših klubov je v tem, lih" ^do tekme delajo eksperimente
nekaterih
itv^avah. češ da iščejo standardno mo* ' kar je po našem mnenju popolnoma
ž£uend?
• 10 velja predvsem
nepotrebno,
ker so jih že 0s ,	veja prcuvbcui za Dinamo, prav
Doi. tono Pa še za Hajduk. Vemo, da se včasih v klubih krize na nekaterih hod - v moštvih, bodisi zaradi poškodbe žatajl 2l*radi slabe forme igralcev. Vendar vSc, 1 teda ni treba spreminjati sestave j moštva ter porivati igralca, ki že <>d	? ’cta igra na svojem določenem mestu,
hi| ’riirnbe pa vse do napada. Tako je
Uspe;.c samo nepotreben, temveč tudi
Poskus Dinama z Ivico Horvatom terr» r,d'° Papada v tekmi proti Mačvi. S mrcč ni oškodovano samo moštvo, Di‘irneV	Prizadeti igralec, ki v takem
slah0 u skoraj vedno igra na novem mestu lian;	več eksperimentiranja s postav*
$tvUr, . bralcev na različna mesta v mo* sicer a Jc letos vsekakor pri Hajduku. Vemo tren.,fnda nis<1 bili nekateri njegovi igralci Pi bji ° v najboljši formi toda zaradi tega 0h° P°trebn° delati cele zmešnjave v fV-A Valečem standardnem moštvu, ce
hi	V'V Katnič nista bila trenutno v formi,
Cem fi trcba zamenjati z rezervnim igral* m°$tv uričk°). ki igra na istih mestih v ln°st0 i ne Pa Pošiljati Rroketo nazaj na Siednu ev,e2a branilca, Mrčiča na mesto Če ;e krilca ali celo v napad. Nadalje. fPoraj z^radi slučajne odsotnosti Krstuloviča le .ndnjaševič igrati vodjo napada, kar PCsno opravil, zakaj je bila potem
Spored VI. kola slovenske nogometne lige
hfa Nedelja 20. aprila 1052 tflih 6”r.— Železničar M. : Rudar sodi 'namLtm.9Jna Maribor, službujoči Skomina , t>oln-tni» VVaener).
p.a*.»ndava — Nafta Korotan, sodi
:ag. *na “-“vuiva — iNarta : Korotan, mjui
1^ev* niejna Maribor, službujoči
Heži“b,jena _ Qdred . d'; tirnici"3 Pacihar in
Sloga, sodi Ja* Sušnik, službujoči
^re]Urp<a Sobota — Mura : Branik, sodi tlel* ’ me^na Maribor, službujoči Arbcs Kladivar : Železničar Lj . sodi Vs c’ Piejna Maribor, službujoči Pešec. Tekme se začnejo ob 16. uri.
^enstvo nogometne podzveze
LJUBLJANA
Nedelj, IS. aprila 1952 — I. tolo *1rin?»Gt -. Kamnik :	Krim, sodi Kos,
tobljana — Slovan : Trielav, sodi Fajon.
potrebna ponovna sprememba, ko za to še ni bil čas. Ne vemo tudi, zakaj so potrebni »izleti« Vukasa od levega krila preko leve celo do desne zveze. Če je kakšen igralec poškodovan,, ali popolnoma izven forme, po* novno trdimo, naj ga zamenja rezervni i<|ra* lec, ki igra na istem mestu. Delni poskus v spremembi sestave moštva je izvedel svo* ječasno tudi Partizan, ko je postavil Čaj* kovskega na desno zvezo, s čimer je oslabil obrambo, toda tu ne bi mogli govoriti o eksperimentiranju, temveč o potrebi, glede na to, da je imel oslabljen napad, v kate* rem sta manjkala Bobek, pozneje še Valok, ki sta bila kaznovana. Vsi omenjeni poskusi pri vseh naših štirih vodilnih moštvih pa se niso obnesli.
So morda še nekateri globlji vzroki, ki so zakrivili padec kvalitete iger naših naj* boljših klubov, vendar se nam zdi,^ da so jih slednji sami sprevideli in so začeli od* pravljati svoje napake ter postavljati svoje delo na zdrave temelje.
ALI BODO KLUBI ZLATE SREDINE VZDRŽALI TEMPO?
Doeim sta zastopnika prve skupine, ki bosta igrala v finalu za naslov Prv^.^: skoraj že znana, ker imata Vardar in BSK le malo upov, da bi izrinila Crveno zvezdo ali Hajduka, sta Vojvodina in Lokomotiva v drugi skupini v nekoliko boljšem položaju. Toda malo je verjetno, da bosta oba so*
Dva nastopa Krima v Isoli
Lanskoletni član republiške lige Kvini je ▼ nedeljo gostoval v Izoli kjer je igral z domačim klubom prijateljsko nogometno tekmo in jo izgubil z rezultatom 0:4 (0.3). Domačini so zmagali zaradi učinkovitega streljanja na gol, medtem ko so krimovci v polju igrali lepo, pred golom se pa niso znašli. V ponedeljek pa je Krim nastopil v Kopru proti Aurori in tudi to srečanje izgubil s tesnim rezultatom 1:0 (0:0). Gol je padel iz enajstmetrovke. V Ljubljani je gostovalo mladinsko moštvo Proleterja iz Pule proti mladini Krima ter v icpz igri zmagalo z rezultatom 4 1 (0:1).
Pred nekaj dnevi je gostovalo Bratstvo iz Hrastnika v Štorah in nastopilo s prvim in mladinskim moštvom proti domačemu Ko* vinarju. Hrastničani so bili v obeh tekmah uspešnejši in so zmagali, prvo moštvo z 2:1, mladina pa s 3:2.
Ob ustanovitvi mariborske nogometne podzveze
Na ustanovni skupščini mariborske nogo* metne podzveze, v nedeljo 6. aprila, so se navzoči delegati pogovorili o načinu tok* movanja v podzvezi. Vsi klubi, ki ne so* delujejo v republiški ligi, bodo v letos* njem letu tekmovali v enotni podzvezni ligi. mladinska moštva pa v dveh skupinah, v vzhodni in zahodni. Uvedli bodo tudi tekmovanje rezervnih in pionirskih moštev. Prve tekme mariborske podzvezne lige bodo v nedeljo. 13. aprila in bodo nastonili: Tekstilec (Mrb.) : Rakičan, Fužinar (Gu* stanj) : Drava (Ptuj), Železničar (Celje) : Kovinar (Štore), Alumfoij (Strnišče) Usnjar (Šoštanj) in Rudar (Velenje) : Ko* vinar (Maribor).
V upravni odbor Mariborske nogometne podzveze so bili izvoljeni izkušeni športni delavci s tov. Greifom na čelu. V pomoč odboru nogometne podzveze so bili usta* novljeni centri v Mariboru, Celju in Murski Soboti.	£» Iz-
delovala v borbi za naj višji naslov, čeprav ima Dinamo do konca predtekmovanja še dokaj težke tekme. Če pa pomenita nedelj* skl visoki zmagi Dinama in Partizana pre* obrat, potem bo ob koncu verjetno vse po starem: dosedanji štirje najboljši bodo tudi letos odločali med seboj, kdo bo do pri* hodnjega leta nosil najvišji nogometni na* slov v državi. Toda odvisno je vse od tega, ali bosta Vojvodina in Lokomotiva vzdržali začetni tempo do konca.
SARAJEVO SE JE LETOS TUDI ZNAŠLO V SPODNJEM DOMU
V borbi za obstanek v ligi bodo letos sodelovali lanski in letošnjo novinci med katerimi se je po dolgem času znašlo tudi Sarajevo. Dočim smo ob začetku prvenstva lahko predvidevali, da Rabotnički in Mačva ne bosta mogla reflektirati na boljši plasma v svoji skupini, to ne bi mogli trditi za Zagreb, še manj pa za Sarajevo. Toda no* vinec Vardar jima je zmešal račune. Zagreb ima sicer še nekaj upanja, da se bo po* vzpel v lestvici svoje skupine, kar bi ga re* šilo borbe za obstanek v ligi, toda Sa* rajevo po vsej verjetnosti ne more s tem računati. Zato se bo moralo v finalnem delu tekmovanja precej potruditi, da ostane še nadalje v družbi najboljših klubov v državi.	Inž. Dragutin Mirkovič
Resoiudia skupščine
Predstavniki vseh društev za telesno vzgojo »Partizan« v Sloveniji, zbrani na	skupščini v	Ljubljani dne 6.	aprila 1952	izražamo v	svojem imenu in v
imenu naših članov in mladine svoje ogorčenje nad nesramnimi poizkusi po. vampirjenega italijanskega fašizma, ki si je ic toliko opomogel, da je pričel ponovno stegovati svoje rc-ke pri n slovenski zemlji.
Mi smo s težkim srcem in v svesti si svoje velike žrtve pristali na to, da po tolikem trpljenju in za ceno tisočev življenj naših borcev od naše armade osvobojeni Trst tvori posebno, samostojno ozemlje. Toda več let 6»ga ne	moremo žrtvovati. Slovensko	Primorje je	del našega	narodnega telesa in
mi se mu ne moremo odpovedati. Ni cene, na katero bi mogli pristati; ket če bi prodali Trst. bi prodali sebe.
Mi mislimo,	da je naša vlada	storila prav	vse, kar je	sploh mogoče storiti,
da	bi se našla	zadovoljiva rešitev. Toda naši	predlogi niso našli razumevanja.
Niso ga našli prav zato, ker je na njih mogoča pravična in trajna rešitev, niso ga našli zato, ker je italijanskemu iredentizmu potrebno prav neurejeno stanje, ker je Trst bojna zastava združene italijanske reakcije, zastava pod katero hočejo začeti nov osvojevalni in zasužnjevalni pohod v Slovenijo, Istro in Dalmacijo.
Toda mi ne moremo dopustiti, da bi se kdo s svojimi umazanimi Speku. lantskimi prsti dotikal naših krvavih ran! To je naše, sicer mirno, toda odločno svarilo. Naj ga ne preslišijo niti v Londonu niti v VVashingtonu, tako kot so preslišali že mnoga naša svarila. Mi smo vedno poudarjali, da fašizem ni organizacija enega človeka, s katerim stoji in pade, ampak je zadnji obupni in brezobzirni poizkus propadajočega sveta izkoriščevalcev, da si zgodovini navkljub podaljša svoje osovraženo življenje je stoglava hidra, ki ji je treba odsekati	vse glave do zadnje, ker	sicer ne bo	uničena.	Oni pa tega	niso
upoštevali, sklicevali so se na krščansko usmiljenost takrat, ko bi morali uničiti sovražnika človeštva. Pustili so glave, v katerih se pletejo novi še bolj zahrbtni	osvajalni načrti. Izzivanja	importiranih	izzivačev	v I rstu pa	nam
tudi ponovno dokazujejo, da informbirojevskim izdajalcem socializma nobena klika ni dovolj umazana in podla, da se ne bi z njo pobratili, kadar gre za podporo načrtom sovjetskega imperializma. Danes po tržaških ulicah složno divjajo skupaj s plačanimi agenti italijanske vlade, z roparsko fašistično drhaljo in s hinavskimi vatikanskimi jezuiti. Različnih barv so njihove zastave, toda njihovi nameni so vsi črni in njihovi kremplji \si krvavi.
Delovni ljudje Jugoslavije mirno toda odločno opozarjamo vse razgrajače, podpihovalce in barantače: ne dotikajte se nas in ne barantajte na naš računi Mi ničesar tujega nočemo, toda tudi svojega ne damo! Če hočete sporazum, če hočete dobro sosedstvo, mi smo prvi za to toda skleniti ga morate z nami! Kdor pa	noče prijateljsko ponujene	roke kdor	se bo dotaknil naše zemlje
in naših	ljudi, bo občutil trdo pest	Partizana.
Delegati skupščine
Droime vesti iz slovenskega nogometa
Iz Zveze nogometnih trenerjev Slovenije
Ponovno opozarjamo vse klube, da na po* ziv v 19. Številki našega lista čimprej pošlje* jo podatke o trenerjih odboru Zveze.
Vse ljubljanske naročnike prosimo opro* šČenja, ker jim zaradi tehničnih ovir nismo mogli dostaviti v ponedeljek »Poleta« na dom, kar pa bomo zanesljivo storili pr&od« nji ponedeljek.	Uprava »POLETA«
Slaba boksarska prireditev
V Brežicah so Imeli konec prejšnjega teds na boksarski dvoboj med zagrebško Mia* dostjo in domačim klubom F. Kluz. Brežfc čanom se je obetala po daljšem času lepa prireditev, zato je bila dvorana polna gle* dalcev. Vendar je med dvobojem prišlo do večjega nesporazuma in je boksar »Mlado* sti« Žuvela naredil zelo nešportno gesto. Gledalci so bili zelo neobjektivni, slišal? pa so se tudi nešportni medklici. Tudi sod* niški 'zbor ni opravil svoie naloge v redu. Zmagala je Mladost z 11:9. Verstovšek
Rezultat boljši od državnega rekorda v dviganju uteži
Državni rekorder v dviganju uteži v bantam kategoriji Andrija Maleč jc dosegel v triatlonu boljši rezultat od državnega rekorda. Maieč je dvignil skupno 265 kg. kar je 15 kg boljše od njegovega obstoječe* ga rekorda, vendar ta rezultat ne bo pri* znan kot rekord, ket na tekmovanju ni bilo dovolj sodnikov.
teniški turnir v Monte Carlu
Na teniškem turnirju v Monte Carlu, katerega se udeležuje 170 igralcev, med njimi tudi Branovič, Mitič, Palada in Petrovič, je v prvem kolu Palada premagal Norvežana Hesena 6:0, 6:1, Petrovič pa Nizozemca Papa 3:6, 7:5, doeim sta bila Branovič in Mitič v tem kolu prosta.
V Johannesburgu je Južnoafričan Stur-gess v polfinalu posameznikov z a tenisko prvenstvo Južne Afrike premagal Avstralca Ayreja 6:2, 6:1, 3:6, 6:3.
Kakor smo že poročali je bila v nedeljo v Ljubljani ustanovna skupščina ljubljanske nogometne podzveze. Udeležilo se je 30 de* legatov, nekateri pa so neopravičeno iz* ostali, kar moramo spričo važnih sklepov, ki jih je sprejela skupščina, grajati. Nav* zoČi delegati so potrdili predlog tekmovalne komisije, ki je sestavila načrt nogometnega tekmovanja v podzvezi. Kot pomožni organi bodo ustanovljeni trije nogometni centri v Ljubljani, Kranju in Gorici, ki bodo ob* segali naslednja področja, ljubljanski center vse klube v Ljubljani, v Zasavju do Zida* nega mosta, na Notranjskem in Dolenjskem ter v kamniškem okraju; kranjski center vse klube na Gorenjskem: center v Gorici pa vse klube na Primorskem od Postojne dalje.
Tekmovanje bo izvedeno po posameznih centrih, prvaki teh pa bodo v zaključnem tekmovanju nastopili v borbi za naslo.v prvaka podzveze. V tem tekmovanju bo iz ljubljanskega centra sodeloval tudi drugo* plasirani klub.
V nedeljski številki se je vrinila pri pr* venstveni lestvici neljuba tiskovna pomota in je bila izpuščena Nafta, ki je na petem mestu. Pravilni razpored je takle:
5.	Nafta	5	3	0	?	§ ' ž
6.	Korotan	4	2	1	1	8:5	5
Po zadnji tekmi med Odredom in Železni« Carjem Lj. so sc nekateri spraševali, zakaj je Železničar nastopil
pred
3:0
spraševali, i oslabljenim
tekmi za angleški nogometni pokal 68.000 gledalci premagal Chdsea (1:0). Gole sta dala Cocx 2 in Lishman 1. Tako bo Arzenal kot drugi finalist igral z Neucastlom v finalu 3. maja na stadionu Wembley v Londonu.
Neuhaus se bo srečal s Sysom
Evropski boksarski prvak teike katego. rije Nemec Hans Neuhaus je sklenil pogodbo z nedavnim evropskim prvakom Belgijcem Sysom za srečanje, ki ne bo veljalo za naslov. Dvoboj bo v 10 rundah 3. maja v Anwersu.
Belgijski boksarski prvak petelinje kategorije in bivši prvak Evrope v mušji kategoriji Jean Sneyers je premagal italijanskega boksarja Carla Fusarija s tehničnim k. o. v četrti rundi.
Jkreutzler najboljši ameriški srednjeprogaš
Na atletskem tekmovenju v Ckikagu, kjer je Riehards preskočil s palico 4.67 m,x zru* šil pa letvico na višini 4.81 m, je v teku na 1 milijo Warcnn Dreutzlcr zmagal s 4:09.7 pred Gehrmanom in VViltom. To je bilo prvo Dreutzlerjevo tekmovanje v dvo* rani in je že ob tej priložnosti dosegel velik
j~	---------- -----,	.	,	, t v • ram m je zc uu	im	uv..^k«-» - ^
čtvora. Znano je. da je mladi branile Kuhar , eh 2 2mauo nad dru>«ima dvema doslej poškodovan, ostali igralci pa še niso dovolj j nijboy$im, ameriškima stednjeprogašama. izkušeni za težke prvens.venc tekme. Vsem , 0'ta,. reiuitati so bili — 50 y: Gol!iday 5.2,
l ^‘Dub^^in^etVLM ™Urd '2'
ner, ampak" Dekleva iz neznanih lazlogov sploh ni prišel na igrišče . ..
V kratkem bodo v nekaterih moštvih čla« I
Nov britanski rekord Savidgea
V Harringay areni v Londonu je na leseni
--  t .toto: i« IH m ■», f oV,, n* 600 V
nov slovenske" nogometne lige nastopili novi progi, dolgi le 135 m. v teku na 6W y igralci V Odredu bosta igrala Toplak, nek« zmagal Wmt z 1.18.2, v finalu na 50 y pa danji 'član Branika, in Lampelj, ki je igral jc bil Me Ba,ley premagan od W,hleva m J	- Tekstilcu. Pri Železni* Shentona, vsi z istim časom 5.6. Nov bn*
ča^ju^pa^bodr^jačiifVr^to" prvega moštva, tanski rekoid v metu krogle predvsem napad; brata Hegedii« « D°lnJe doscScl ^avidge z rezultatom 15.95. Lendave, Marjanovič, bivši Član Sloge, in ATd aletskeffJ tekmovanju v Rabatu Lesjak, bivši član zagrebške Lokomotive.
varaždinskem
dvorani je
Strelci republiške lige
Po IV. kolu slovenskega nogometnega pr* venstva se je pridružil na čelo lestvice st/ .* cev Čendaku (Ž M) tudi Hočevar (O). V lestvici je upoštevana tudi tekma iz \. ko* la Nafta : Sloga.
Najuspešnejši so bili doslej:
5 golov: Čendak (Ž M), Hočevar (O);
4 golov: Levnaič (B), Brezar (Ko), Vidik (Ž M). Belcer (O);
2 gola:	čučko (B), Božič KutČar (N),
Hacler, Osrečki, Životič (O), čebohm (Z L), Žižek (Ž M).	„	, „
1 gol: Gabrijan Janžekovič. NVinterhalter (B). Stamejčič (KI), Andrijašič, Ijačic Slo* kan (Ko), Vrtarič. Zelko (M), Norčič (L), Šiftar, Šimonka, Terek, Vajda (N), Elzner, Kumar, Piskar (O), Butkovec, Klenovšek, Knaus (R), Falka (S)„ Čebulj, Kompoš, Pre* lesnik, Vertelj (ž L). Tomac (ž M);
Avtogoli: Štiftar (Ž M) 1»
Arzenal ^rugi finalist za angleški s*s'3metni pokal
Na aletskem tekn:ovanlu v Rabatu je francoski SeveroafriČan Geog Darmtio skočil v Višino 1,95 m, dočim je na 110 na ovire dosegel čas 16,4.
Zim «ko plavalno prvenstvo Nemčije za moške
V	Miinchnu je bilo zimsko plavalno
prvenstvo Nemčije za moške, na katerem so bili doseženi naslednji rezultati — 100 m prosto: Ditzinger 59,7,	200 m
prosto: Lehman 2:16,0, 400 m prosto: Lehman 4:51,5, 100 m prsno: Klein 1:07,4, 200 m prsno: Klein 2:34,1, 100 m hrbtno: Schuster 1:09,3, 200 m hrbtno: Schuster 2:35,0.
Mladi Avstralec Darke je dosegel nov avstralski plavalni rekord na 1 miljo^ (1609 metrov) z rezultatom 20:50,0. Prejšnji rekord je imel še od leta 1929 Šved Arne Bor,«- z rezultatom 21:06.8.
V	Liegu je namiznoteniška reprezentanca Francije premagala Belgijo 5:3.
V	Kodanju je moška košarkarska repre.
Na igrišču Tottenham Hotspur v Lom-	.	.	-
donu je Arzenal v ponovljeni polfinalni ! zentanca Švedske premagala Dansko 51:35.
0 starih ii ®@3erBEfe olisupilskits Igrah
Ob zaključku iger je moral mednarodni olimpijski komite Še odločiti, kje naj bodo prihodnje olimpijske igre. Tudi to pot je bilo več pretendentov, med njimi pa so zmagali Nemci, pri katerih se je šport kljub nesoglasju s turnerji izredno razvil. Na zadnjih igrah so Nemci marsikje odločilno posegali v borbo za najboljša mesta, posrečilo se jim je pa doseči olimpijske kolajne celo v atletiki, kjer je bila konkurenca najhujša. Na podlagi tega je mednarodni olimpijski komitet sklenil, naj bedo olimpijske igre leta 1916 v Berlinu, Nemci so že leta 1913 začeli z gradnjo velikega olimpijskega stadiona v Griinesvaldu in so hoteli orjaško železobetonsko stavbo še istega leta slovesno odpreti — ob vladarskem jubileju nemškega cesarja. — To se je tudi zgodilo, ni pa stadion doživel olimpijskih iger. Leta 1914 je izbruhnila prva svetovna vojna, svet je športne borbe moral zamenjati s krvavimi na bojišču. Štiri leta trajajoča svetovna vojna je zapustila v Evropi težke posledice na gospodarskem in kulturnem polju, vplivala pa je tudi na razvoj telesne vzgoje in kulture ter tako na bodoče olimpijske igre. Države, ki so stopile v vojno, so morale s športnim delom seveda prenehati, nevtralne (na pr. Švedska) pa so teiesnovzgojno in športno delo lahko razvijale naprej. Šport je pognal krepke korenine tudi v Švici, ki je sicer poznala dotkj visoko telovadno kulturo, medtem ko šport ob začetku vojne v Švici še ni bil močno razvit. Kljub vsem vojnim grozotam pa se je teiesnovzgojno in športno živ-
ljenje začelo takoj po končani vojni nemoteno razvijati naprej in to z velikim razmahom in poletom, kot da bi posamezni narodi hoteli čimprej nadoknaditi izgubljeno. Tudi mednarodni olimpijski komitet se je sestal takoj po končani vojn' in ^sklepal o mestu bodočih olimpijskih iger v letu 1920. Za to čast so se potegovali predvsem Francozi, toda iane, ki jih je Franciji prizadejala prva svetovna vojna, še niso bile toliko zaceljene, da bi lahko z gotovostjo prevzeli garancijo za nemoten potek olimpijskih iger. Iz zadrege so potem nekako na hitro napravili sklep, naj bodo igre v Belgiji v največj- pristaniškem mestu Antwerpenu. Belgijci pa svoji nalogi niso bili kos in olimpijske igre leta 1920 ne predstavljajo napredka. Olimpijski komitet jc pod vplivom javnega mnenja in rezultatov mirovnih pogodb sklepal še o nečem drugem: ali so vsi narodi na svetu zasluzili čast, da se bore v olimpijski areni ali ne. Predstavniki Velike Antante so tudi tu Nemce obsodili irot krivce prve svetovne vojne in jim odklonili pravico do udeležbe na teh igrah. Prav tako jim ni šla v račun udeležba Sovjetske zveze iti so te igre popolnoma jasno pokazale, da sta olimpijski komitet in olimpijska misel ▼ službi vladajočega kapitalističnega razreda. Igre naj bi torej predstavljale tudi v športu nekakšno zmagoslavje, ki naj ga praznujejo zmagovalni narodi nad premaganimi Nemci in nad Rusi, ki so z uvedbo nove družbene stvarnosti postali nekakšen strah vsega sveta.
Ob sijajnih uspehih naših plavalcev na turneji po Švedski
»kanata je s časom 1:06.2 šesti plavalec hrbtnega sloga na sveto
Odlični rezultati, ki So jih postavili plavalci Mornarja na prvih nastopih svoje turneje po Švedski, so nas vse presenetili. Se nedavno smo brali v časopisju, ia so plavalci Mornarja le mesec dni pred odhodom na Švedsko trenirali v beograjskem zimskem lazenu. Škanata je celo izjavil, da vso zimo, do zadnjih dni februarja, ni bil v vodi. Zato je celo sam trener in vodja ekipe Božo Grkinič v prvih dveh treningih s precejšnjim pesimizmom gledal na odhod svojih plavalcev in ivaterpolistov na Švedsko. Zaradi tega predstavljajo rekordi — v času ko naši plavalci navadno šele pricno S pripravami za letno sezono — toliko večje presenečenje.
Marsikoga pa zanima kakšna je vrednost naših novihp iavaln" rekordov. Nedvomno največji uspeh predstavlja rekord Borisa Škanate na 100 m hrbtno s časom 1:06,2. Škanata, ki je že v lanski sezoni s svojimi rezultati in uspehi na mednarodnih nastopih potrdil, da je naš najboljši plavalec, je z novim rekordom še bolj potrdil že lani pridobljeni sloves. Njegov rezultat predstavlja v svetovnem merilu naš doslej najboljši rekord, saj se s tem časom uvršča na 6. mesto najboljših hrbtašev vseh časov: 1:03,6 Stack (Z^A) 1949 1:03,6 Bozon (Francija) 1952	f
1:04,7 Kiefer (ZDA) 1940 1:04,9 Vallerey (Francija) 1949 1:06,1 Galvao Argentina) 1952 1:06,2 Škanata (Jugoslavija) 1952 1:06,4 van de Weghe (ZDA) 1936 1:06,4 B. Borg (Švedska) 1944 1:06,5 Cosvell (ZDA) 1948
Dva nova plavalna rekorda v Stockholmu
Ob 40-letn:,ci ustanovitve plavalnega kluba stockholmske policije sta na plavalnem tekmovanju v Stockholmu jugoslovanska plavalca Trojanovič iii £'kana ta postavila nova državna rekorda. Trojanovič je zmagal na 200 m prsno s časom 2:39.9, Škanata pa je preplaval 100 m hrbtno v času 1:06.2, kair je za 0.7 sekund boljše od jugo. slovanskega rekorda, ki ga je isti plavalec postavil prejšnji teden.
Izvrsten rezultat je postavil tudi Pandur v plavan ju na 200 m prsno v času 2:40.5, na 200 m prosto je zmagal Eetrand 2:9.9, drugi je bili Morgen 2:14.7, tretji pa Framkovič s časom 2:15.2. Žu vel a je bil šele sedmi, vendar je dosegel tudi dober čas 2:19.8. Na tem plavalnem tekmovanju so poleg naših najboljših :n švedskih plavalcev plavati še najboljši danski, avstrijski in sirski tekmovalci. V water polo tekmi je Mornar izgubil srečanje z reprezentanco Stockholma, v kateni so igrali državni reprezentanti, z rezultatom 6:7 (3:4).
1:06.5 Zins (Francija) 1951 1:06,8 Schlauch (Nemčija) 1938 1:06,9 Haliday (ZDA) 1947 1:06,9 Gyongyosy (Madžarska) 1951 Čeprav smo že doslej smatrali Škanato za našega edinega plavalca, ki bi se lahko uvrstil na olimpiadi v Helsinkih v finalno borbo, je s tem rezultatom še bolj potrdil naša pričakovanja. Rekord, ki ga je dosegel v 25 m bazenu, bi ustrezal rezultatu pod 1:09,0 v 50 m bazenu, kar bo pa zadoščalo za vstop v finale. Z rezultatom, ki ga je postavil Škanata v lanski sezoni, se sicer ni uvrstil med 1C najboljših hrbtašev na svetu, vendar pa je v mednarodnih .nastopih porazil nekatere odlične plavalce, med njimi celo današnjega svetovnega rekorderja Francoza Bozona (poleg njega še Zinsa, Koppelsatterja, Kievita itd.) V letošnji sezoni ima Škanata tretji najboljši rezultat na svetu.
1951
1:05,4 Bozon (Francija)
1:06,4 Galvao (Argentina)
1:06,5 Zins (Francija)
1:06,9 Gyongyosy (Madžarska)
. 1:07,0 Monteiro da Fonesca (Brazilija) 1:07,3 Okajava (ZDA)
1:07,3 Larsson (Švedska)
1:07,3 Stack (ZDA)
1:07,4 J. Thomas (ZDA)
1:07,4 Solov jev (SSSR)
1:07,7 Koppelsatter (Austrija)
1:07,8 Nyeki (Madžarska)
1:07,9 Capanama (Brazilija)
1:08,0 Škanata (Jugoslavija)
1952
1:03,6 Bozon (Francija)
1:06,1 Galvao (Argentina)
1:06,2 Škanata (Jugoslavija)
1:07,2 Monteiro da Fonesca (Brazilija) 1:07,8 Kievit (Nizozemska)
1:0S,5 van den Veen (Nizozemska)
1:08,9 Mairinv (Juž. Afrika)
1:09,2 Zins (Francija)
1:09.2 BaČik (ČSR)	'•>(?"
1:09,2 Gonsalves (Brazilija)
Res, da se je letos sezona šele začela in da so v lestvici le rezultati iz zimskih tekmovanj, vendar pa se moramo zavedati, da vse države, kjer je plavanje na visoki kva-
Škanata Boris, naš najboljši plavalec. S svojimi uspehi Svetovne vrednosti bo na olimpijadi resen kandidat vsaj za bronasto kolajno.
litetni stopnji (ZDA, Francija, Nizozemska, Švedska, Madžarska itd.) prirejajo vso zimo tekmovanja, na katerih nastopajo najboljši plavalci, ki so danes že na višku svoje forme (Bozon, Galvao). V letošnji lestvici pogrešamo edinole Američane, ki pa na tej progi še niso postavili rezultatov. Američani J. Thomas, J. Taylor in D. Thoman so s svojimi rezultati na 100 y hrbtno (56,9, 58,0 in 58,2) brez dvoma še trije kandidati, poleg že omenjenih v lestvici,
PANDURJEV REKORD MED NAJBOLJŠIMI REZULTATI KLASIČNEGA SLOGA NA SVETU
Po 16 letih neomejenega »kraljevanja« našega Toneta Cerarja v prsnem slogu je Pandur prvi izbrisal Tonetovo ime iz liste jugoslovanskih rekorderjev na 200 m prsno. Večkrat smo ugibali, kdo bo prvi, ki se mu bo to posrečilo? Nekdo je predvideval Barbierija (ki je že dvakrat neoficialno plaval boljše od rekorda), drugi je imenoval Trojanoviča, tretji je bil na strani borbenega Vrečarja, a prav gotovo nihče ni pomislil na simpatičnega plavolasega Dušana Pandurja, plavalca klasičnega sloga, ki je iz leta v leto počasi napredoval, vedno »v senci velikih buterflystov« Barbierija, Trojanoviča, Kučarja in drugih.
Njegov rekord sicer ne predstavlja take izredne vrednosti, saj vemo, da je danes že cela vrsta plavalcev, ki v prsnem slogu postavljajo rezultate pod 2:40,0, vendar pa se vrednost tega rezultata zelo poveča, če pomislimo, da je Pandur plaval v klasičnem prsnem slogu. V zadnjih letih se je le trojici plavalcev na svetu posrečilo, da so preplavali 200 m prsno v klasičnem slogu pod 2:40,0. To so Rus Makarenko 2:37,0, Francoz Dumesnil 2:38,7 in Nizozemec Kelder 2:39,8. V letošnji lestvici je Pandur na 7. mestu:
2:31,7 Klein (ILmčija)
2:34,4 Lusien (Francija)
2:35,8 Cossani (Argentina)
2:37,0 Makarenko (SSSR)
2:38,7 Dumesnil (Francija)
2:40,1 Mobiglia (Brazilija)
2:40,5 Pandur (Jugoslavija)
2:41,1 Havvkins (Avstralija)
2:41,1 Ghiro (Brazilija)
2:41,6 Klinge (Nemčija)
Seveda tudi na tej progi še niso rekli zadnje besede nekateri najboljši plavalci na svetu. Vendar lahko na koncu ugotovimo, da smo po zadnjih rezultatih naših plavalcev po Švedski prijetno presenečeni in da so se temni olimpijski oblaki nad našimi plavalci nekoliko razkadili.
M. P.
Igrišči košarkarjev Železničarja in ASK naj bi debi večji tribuni
Trojanovič na progi 200 m prsno
Vemo, da sta od slovenskih ekip v zveani ligi le košarkarska Huba Železničar in ASK iiz Ljubljane. Vemo pa tudi, da sta njihovi igrišči za nadaljnja tekmovanja premajhni za številne gledalce. Že lani. ko se je kvaliteta obeh klubov dvignila, smo opazili, da je na vsak; tekmi več glodal, cev in manj prostora. Zato predlagamo vodstvom obeh klubov, naj bi se pogovoril s Plavalno zvezo Slovenije, da bi jiiim odstopila v uporabo eno izmed dveh svoj h lesenih tribun, ki sta na plavalnem stadionu na Kolezii’.
Letos ne bo večjih plavalnih prireditev v Ljubljani, pa že lani smo opazili. da Ljubljana nima več športnih gledalcev, ki bi se zanimali za plavalne prireditve. £ koda je, da bi se lesene tribune uničevale na kopališču, medtem ko bi jih košarkarji »krvavoc potrebovali. S tem bi se tudi stroški
za »zboljšanje obeli igrišč vidno zmanj, šali, saj bi se del prenosa tribune la-hlto izvršil tudi e prostovoljnim delom. Le za zadnja dela bi bilo potreb, no okrog 200 tesarskih ur. Po mnenju inž. Bloudka bi se prenos tribun lahko izvršil takoj, tako da bi se polovica velike tribune prenesla na igrišče ASK, druga polovica na igrišče Železničarja, ena tribuna pa bi ostala na plavalnem stadionu v Koleziji. Še je čas, da vodstvi klubov takoj stopita v slilk s Plavalno zvezo Slovenijo, ki najbrž ne bo nasprotovala tej želji. Potrebno je, da se omogoči čim večjemu številu gledalcev udobnejše gledanje košarkarskih tekem.
Poravnajte
naročnino!
MARGERY MILLER:
Joe jGoezzs
24. LOU NOVA — NOVI TEKMEC JOE LOUISA
Nekako sredi avgusta je bil Louis zaposlen z urejevanjem svojih rodbinskih zadev. Joe je zaradi tega zaprosil Mika Jacobsa, naj bi srečanje z Novo preložil vsaj za deset dni. Mike Jacobs je upošteval njegovo željo in določil za srečanje 29. september.
Tri dni po začetku srečanja v Greenwood Lakeu je Louis sprejel obvestilo, da bo v nekaj tednih vpoklican v armado. Vojaški urad v Chicagu, kjer so Louisa imeli v evidenci, mu je spremenil klasifikacijo in ga prevedel iz kategorije 3-A (v to so šteli obveznike, ki so morali preživljati svoje družine) v kategorijo 1-A. To je pomenilo, da to lahko zdaj pa zdaj vpoklican .Joe si zaradi tega ni belil glave. »Če me potrebujejo, stopim v vojaško službo raje prej kot pa pozneje,« je rekel.
Ko je Louis vstopil v ring, da bi :e spoprijel z Novo, je bil favorit 1:3, prav tako kot v srečanju proti Connu, prirejenem tri mesece ptidtem.
Nova je pred spopadom z Louisom na dolgo in široko izpovedoval Yogovo filozofijo, kar mu je omogočilo, da si je pridobil dolge vrste privržencev. Ti so obiskovali njegova srečanja največ zato, ker bi radi videli, kako neki se Yoga »obnese« v boksarskem ringu. Nova je trdil, da je med »studi ranjem« Yogovega nauka v celoti odkril tudi »poševni punch« in »dinamično žilavost«. Te njegove famozne izjave pa so imele seveda precejšen odmev med občinstvom samim, kakor tudi na športnih straneh ameriških dnevnikov.
V trenutku, ko sta Louis in Nova zasedla v ringu svoji mesti, se je stiskalo v areni Polo Groundsa 65.000 gledalcev. Bili so sila radovedni, kako. bo pravzaprav sprožil Nova svoj »poševni punch« in kako se bo Louis upiral njegovi »dinamični žilavosti«. Za gotovo pa so vedeli samo eno: da bo šele srečanje pokazalo, če so imeli prav tisti, ki so trdili, da je Louisova slava že v zatonu. Kako popajrjeni pa so bili ljudje, ki so tako mislili tedaj, ko je Louis Novo odločno napadal skozi vseh pet rund. Ko je bil izid Srečanja bolj in bolj viden, je v areni še močneje zavrelo. V šesti rundi pa sta navdušenje in nestrpnost d segel vrhunec. To moreče vzdušje pa le ni trajalo dolgo, Louis je namreč Novo udaril z dolgim desnim punchem po glavi. Tekmec se je
sesul na tla, kot bi ga s silnim zamahom podsekal. Osvestil se je šele na »devet«. Ker pa je bil popolnoma groggy, ni bil več sposoben, da bi obstal na nogah. Louis ga je premagal s tehničnim knockoutom.
Zdaj, ko je bila s tem Louisovim zmagovitim dejanjem izpodbita tudi trditev, da gre črnčeva boksarska kariera h koncu, je zajelo ljubitelje športa vprašanje, kdaj bo Louis vpoklican v armado. Joe^ je verjel, da si bo prav kmalu nadel uniformo, kaj bo delal v bodoče, pa res ni vedel. V tem času je Louis podaril pomembno denarno vsoto ustanovi za izboljšanje razmet med pripadniki bele in črne rase. To njegovo dejanje pa je bilo tudi uradno potrjeno prav na dan srečanja z Novo.
Louis je vendar venomer razmišljal, kako naj izrabi prostost pred vpoklicem k vojakom. Novinarjem je po treznem premisleku^ dejal tako-le: »Preden zapustim ring, hočem imeti srečanje — najboljše srečanje v svoji boksarski karieri — v korist svojega ljudstva. NajtiŠi boj, ki sem ga moral začeti že pred mnogimi leti, je bil boj proti predsodkom in nerazumevanju. Moje ljudstvo dobro ve, kaj mislim povedati s tem. Koliko črncev je, ki se morajo le s težavo prebijati po težki življenjski poti . . . Moja največja želja je že od nekdaj bila, da bi to borbo svojim ljudem vsaj malo olajšal...«
Športni svet pa je z napetostjo spremljal, kako se bo pravzaprav končal tisti odločilni trenutek za Louisa. Novinarji so v svojih komen-arjih ugibali, če bo Louis prenehal z boksom samo v času, ko bo služil v armadi, ali pa popolnoma. 14. oktobra je bilo sporočeno, da so vojaški zdravniki spoznali Joe Louisa telesno dovolj sposobnega za vojaško službo.
25. SREČANJE ZA MORNARICO
Ob koncu leta 1941 je obiskal Mika Jacobsa neki mornariški častnik in ga naprosil, naj bi priredil boksarsko srečanje v korist podpornega fonda za vdove po padlih mornarjih. Mike mu je obljubil, da bo ta načrt tudi uresničil tet se je takoj povezal z Joe Louisom. Joe mu je povedal, da je pripravljen braniti tudi zdaj svoj naslov v Madison Square Gardenu in da se v celoti odreka svojega prejemka. Za tekmeca je bil določen Buddy Baer, ki je prav tako obljubil del svojega zaslužka v korist fonda. Za dan dvoboja ie bil loločcn 9. januar.
Cene vstopnic so bile razmeroma precej visoke. Najboljše mesto je stalo 30 dolarjev. V nekaj dneh po razglasu srečanja je bila Jacobsova pisarna napolnjena z neučakanimi ljudmi, ki so si hoteli že zdaj zagotoviti svoje sedeže okrog ringa.
»Joe Louis, Buddy Baer. to sta imeni!« je vesele dejal Mike Jacobs. »Le poglejte, kako veliko zanimanja kaže to ljudstvo za skoraj-
Tudi Jacobs se je, prav tako kakor Louis, odrekel vsakega zaslužka.
V treninškem taboru v Greenvvood Lakeu so strokovnjaki ugotov'11-da je postal Louis bolj žilav in bolj odporen boksar kot je bil 1 minulih mesecih. Neki reporter je Louisa vprašal, kako se počuti, bo, kakor pravijo, boksal zastonj. Louisov obraz je ob tem naivc-11’ vprašanju preletelo začudenje: »Jaz vendar ne boksam brez plačila,« Vj odgovoril. »Boksam za svojo domovino!« Pearl Harbour bo Louisove besede v neizbrisnem spominu.
ohrs1
od
John Roxborough je bil zelo ponosen na svojega varovanca. Toh^j se je s skorajšnjim srečanjem. Dobro je vedel, da lahko Louis
pomaga svojemu ljudstvu mnogo več, kakor pa kdaj prej. LouiS°v.; rodoljubje in plemenitost so vsi ljudje visoko cenili. Veselil se ju J, tudi dr. Roxborough, čeprav je navadno iz same skromnosti stal v ozadju. Louis je bil simbol, ki so ga občudovali tudi beli ljudje, je človek, ki je v Ameriki prišel v središče pozornosti.	. }
Roxborough je bil umirjen, saj je vedel, da je storil vse za svole5 ljubljenca, da ga je dvignil visoko in poveličal v poslanca črnega h1, stva. Ni ga skrbelo, če bo poslej kdo drug prijel za njegovo vlog0 ^ nadaljnji Louisovi karieri. Zlasti ni tožil zato, ker je vedno savn . ob strani in se ni izpostavljal, čeprav bi bil tudi to lahko storil. " dogodek, v katerega je bil tudi sam zapleten, bi se bil moral prav kn'- ^ obravnavati pred michiganskim sodiščem in Roxborough ni maral, se zaradi sodelovanja z Louisom govorilo tudi o njem.
Tik pred zvenenjem, ki je klicalo oba tekmeca v ring, je r'<Lao sedel v svoji sobi na stadionu v Madison Square Gardenu in s . ,Tjl opazoval vsak gib Jacka Blackburna. Stari -rener je sedel poleg nJ s z iztegnjenimi nogami in le s težavo je dihal.
»Kaj je s teboj, striček?« ga je vprašal Louis.
»Starost in nemoč sta prišli!« je odgovoril Blackburn.
Zdaj je zadonel gong. Louis je vstal in šel proti vratom. Bl‘‘cf >[1(n, je pogledal nanj z otožnostjo in žalostjo v očeh ter rekel: »Ml> da bo bolje, če greš tokrat sam, dečko,« je rekel Joeu.
Louis se je vrnil, mu položil roke na ramena in dejal:	^
»Glej, Jack, brez tebe bi nikoli ne bil to, kar sem. ObljubU*'0 da bom vselej hodil po tvojdi stopinjah.«
Blackburn je bil od srca vesel Louisovih zahvalnih besed.
Kegljaška predtekmovanja za pruenstvo posameznikov v mednarodnem slogu
19. in 20. aprila bo v Ljubljani republiško kegljaško prvenstvo posameznikov v med' narodnem slogu. Zato so bila izveden« predtekmovanja v posameznih kegljaSkili centrih Kranju. Maribora in Ljubljani.
V	Kranju je bilo prvenstvo že na koncu preteklega meseca, in sicer na 200 lučajev mešano. Prvi trije plasirani bodo sodelo' vali na republiškem prvenstvu. Prvak Go4 renjske je postal Rebolj Franc (KK Gre4 gorčic) s 741 podrtimi keglji, drugi Marte4 lanc Lado (KK Kranj) 730 kegljev, tretji Starc Rajko (KK Kranj) 724 kegljev. Tudi v Mariboru je bilo izvedeno prvenstvo. Po doslej znanih rezultatih so najboljši Kobal (Branik) 829 kegljev in Bruner (Šlander) 819 kegljev.
Prvenstvo posameznikov mesta Ljubljane je bilo v torek 8. in včeraj 9. aprila in s« ga je udeležilo po že izvršenih izločilnih klubskih tekmovanjih 16 tekmovalcev. Tek4 movali so na 2 krat 200 kegljev mešano, za nadaljnje tekmovanje pa sc bo poleg treh kategornikov Smoljanoviča, Likovnik* in Mlakarja plasiralo še 7 naslednjih tekmo4 valcev. Rezultati tekmovanja so; bili n«4 slednji:
1. Mlakar (2. L.) 751 in S27 — 1578 keg4 Ijev, 2. Dominko (2. L.) 752 in 811 — 1563 kegliev 3. Perko (Krim) 788 in 749 — 1537 kegljev, 4. Likovnik (2. L.) 751 in 782 —* 1533 kegljev, 5. Burger (Krim) 764 in 768 — 1532 kegljev, 6. Beseničar (Krim) 723 in 800 — 1523 kegljev, 7. Čeferin (Krim) 740 in 779 — 1519 kegljev, 8. Smoljanovič (2* L.) 828 in 688 — 1516 kegljev, 9 Stanko (Ilirija) 759 in 756 — 1515 kegljev. 10. Tiler (2. L.) 766 in 739 — 1505 kegljev.
Najboljši rezultat na 200 lučajev je do* segel prvi dan tekmovanja Smoli anovtič (Ž. L.) z 828 podprtimi keglji. Prvak Ljub4 Ijane pa je postal Mlakar (2. L.), ki ia dosegel povprečno zelo dober rezultat* predvsem zato, ker kegljišča niso ravno najboljša. Teh deset tekmovalcev se bo udeležilo republiškega prvenstva.
Namizni tenis v Poljčanah
Pred nedavnim sta se sešli v Račah n*' miznoteniški sekciji »Partizana« Poljčane <« Rac. V dvoboju so bili igralci iz Voljča« boljši in so zmagali s 4:2. Rezultati: Me4 sarič "— Furlan 1:2, Kolarič — Berglez 1 ’* Savski — Potisk £0. Kolar — Furlan 2:1« Ribič — Sinič 2:1, Žalik — Oreški 2:0.
Spar tak ima najboljše namiznoteniške igralce
V	Beogradu so imeli namiznoteniški igr*!-ci turnir ligaških klubov Srbije. ' Kakor
je pričakovalo, je zmagal Spartak, preše4 neča pa nas slab plasma Partizana, ki J* bil na prvenstvu šele četrti. Rezultati-Spartak 12 točk. Vojvodina 9, Železnic** (B) 7, Partizan 7. Železničar (S) 4. Trg«' vački 3 in Budučnost 0. Za zvezni turnir so se iz I.R Srhi je kvalificirali Sr>«r '■•k. Vojvodina in Železničar, medtem ko $«* bosta morala Partizan in Železničar (S) p«* novno srečati v kvalifikacijski teknu ** 8.—10. Člana zvezne lige.
Košarkarji Turčije naj igrajo v Ljubljani!
Privlačno za ljubljanske gledalce h' Mo srečanje reprezentance Turčije: f košarki z najboljšimi ljubljanskimi igralci. Zaradi tega predlagamo Košarkarski zvezi Slovenije, naj hi se po. skusila dogovoriti z vodstvom turške košarkarske reprezentance, ki potuje okrog 30. t. m. v Milano na turni/ Mairano, za srečanje v Ljubljani, Tek. ma. ki bi bila odigrana okrog 29. L m., bi bila gotovo privlačna z® vse gledalce, prav tako pa bi lahko videli v kakšni formi so slovenski košarkarji-
Ženska zvezna košarkarska lig* ukinjena
Na zadnji seji Košarkarske zveze Juti ’’ slavij e je bilo sklenjeno, da se ženska zve*' na liga' ukine. Namesto ligaškega tekmo1-;*' n ja pa bo prvenstvo Jugoslavije v oblik* turnirja, na katerem bodo nastopile 4 ek Pv* Za finalni turnir je Košarkarska zve7* Jugoslavije predlagala 2 sistema tekmovanj4 Prvi predlog je, da bi se plasirali v finaiiv* tekmovanje prvi dve ekipi iz skupnega *,f’ venstva Srbije in. Makedonije, drugi ^'l ekipi pa bi bili prvak Hrvatske ter zn’1' govalec iz srečanja Bosna in Hercegovin* prvak Slovenije z drugo ekipo Hrvatske-