Izhaja vsaki četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom
na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k.
n V« . ■ — fl- 80 k.
Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 fl. 30 k. „	„ . — fl. 70k.
Posamezni listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k.
SLOVENSKI
Podučiven list za slovensko ljudstvo.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo, plača za vrstico je 10 k. in za kolek 30 k.
Stv. 50.
V Mariboru 10. decembra 1868.
Tečaj II.
ililprto pismo
g. M. Lohningerju dež. in drž. poslancu.
G. Lohninger je v 24. seji letošnjega deželnega zbora pre-računil, da prejšnji Mariborski okraj, oziroma Slovenci na Štirskem, k deželnim stroškom premalo priplačujemo. Plačamo za deželne namene pre le 54.286 gld. In to izvira iz tega, ker pre za zemljišno odvezo 38.980 gld. vsako leto premalo plačamo, ktero vsoto mesto nas plačujejo pre nemški prebivalci Štirske zemlje. Zakaj da naši nemški sosedi nam Slovencem to dobroto skazujejo in mesto nas plačujejo, storijo-li to iz gole dobrosrčnosti ali zarad računske pomote, tega g. Lohninger ni povedal, ampak izračunil je, da ta uad-plača z obrestmi vred iznaša v vseh 45 letih, v kterih se izplača zemljišna odveza 3'/a milijona in več.
Ta račun in g. Lohningerja naš slov. poslanec dr. J. Vošnjak v misel jemlje in ker v deželnem zboru, ki se je že drugi dan potem skončal, ni mogel odgovoriti, mu odgovarja v „Slovenskem Narodu", ter dokazuje, da je ves ta računana krivi podlagi in neresničen. Dr. Vošnjak dokazuje, da Štirski Slovenci oziroma Mariborski okrog k deželnim troškom nič menj ne priplačujemo a ne samo nič menj ampak razmerno še dosti več, kakor nam dohaja. Plačujemo namreč za zemljišno odvezo vsako leto 9714 gld. več, kakor bi morali po svojem delu zemljišne odvezne glavnice, in to iznaša z obrestmi vred na 45 let zračunjeno 1,628.892 gld. To plačamo pri zetnljišni odvezi več a ne toliko in toliko menje. Na dalje 47.000 gld. še plačujemo kot naplačo za administracijo dežele.
Ker je g. Lohninger s svojim računom vodo na svoj mlin navračal in Slovencem očital o zediujenju Slovencev, mu ta protiračuu vse jeze sopet podere in ravno nasprotno kaže se očitno neka tlaka, ki se nalaga Slovencem s to razmerno večo priplačo, in nagon zedinjene Slovenije se s tim podpira. —
Reč je imenitna, zato hočemo g. Lohningerjev račun in dr. Vošnjakov protiračun v sledečem še nekoliko drobneje pregledati; g. Lohninger računi: Vse štirske dežele zemljišuo-odvezna glavnica
iznaša....... 24,447.000 gld.
Mariborskega okroga zemljišno-odvezna glavnica iznaša....... 8,800.000 „
Amortizacije in obresti te vsote vsako leto za
celo deželo iznašajo .... 604.841 gld. Amortizacije in obresti te vsote vsako leto za
Mariborski okrog..... 217.742 „
Mariborski okrog plača neposreduega davka 777.226 gld. in od tega 23% naklada za zemljišno odvezo iznaša 178.762 gld., tedaj plačuje Mariborski okrog mesto . . 217.742 gld.
v istini le.......178.762 „
to je, on plača premalo vsako leto . . 38.980 gld.
G. Lohninger je za podlago svojega računa, koliko plača Mariborski okrog za zemljišno odvezo vzel neposrednega davka številko 777.224 in od te številke 23°/0 priklado za zemljišno odvezo izračunil. G. dr. Vošnjak pa dokazuje, da je ta številka kriva podlaga, in da je neposredni davek s tret-jinsko naklado (Drittelzuschlag) vred prava podlaga deželni
prikladi, a ne direktni davek brez tretjinske doklade. Razloček pa je ta.
Cela dežela je imela neposrednih davkov 1.1867 2,098.728 gld. n , i n n n 8 tret-jinsko naklado vred 1. 1867 . . . 2,672.813 „ na Mariborski okrog prihaja tedaj neposrednega davka...... 777.224 „
na Mariborski okrog prihaja tedaj neposrednega davka s tretjiusko naklado vred . 935.485 „ Vzeme li se menjša številka neposrednih davkov, t. j. številka brez priklade, onda se dobi, če 2,098.728 gld. pomnožimo s 23 krajcarji: 482.707 gld. za zemljišno odvezo vse dežele, dobiti pa moramo 604.841 goldinarjev, kajti toliko iznaša vsota zemljišne odveze vse štirske zemlje za vsako leto, in ta številka nastane le, če večo številko 2,672.816 gld. pomnožimo s 23 kr. Zato se je g. Lohninger zmotil, ker je vsakoletno vsoto zemljišne odveze za Mariborski okrog izračunil iz menjše številke neposrednega davka brez naklade in g. dr. Vošnjak kaže, da mora vzeti za podlago neposredni davek s tretjiusko naklado vred, da mora vzeti mesto 777.224 številko 935.485 in tako 23% zemljišne odveze za Mariborski okrog iznašajo v istini 227.456 gld.
Iz tega računa si lehko vsak bralec prepriča, da ima g. dr. Vošnjak prav in da mu imamo prav hvaležni biti za ta račun, v kterem se vidi, da ne plačujemo premalo ampak preveč. Mariborski okrog po takem tedaj v istini plačuje za zemljišno odvezo .... 227.456 gld. plačati pa bi imel, kakor g. Lahninger sam
izračuni, vsako leto le
tedaj plačuje preveč
217.743
9.714 gld.
kar v 45 letih iznaša 437.130 gld. in z obrestmi vred, kakor je že povedano 1,628.892.
To je bil prvi del računa, v kterem je dokazano, da Štirski Slovenci za zemljišno odvezo nič menje ampak razmerno še več plačujemo. V drugem delu računa pa je pobila trditev g. Lohningerja, da za deželne stroške razmerno premalo plačujemo; za deželne namene plačuje nekdajni Mariborski okrog 54.286 gld., pravi g. Lohninger, kar je prav malo v primeri s tem, kar plačujejo drugi deželni oddelki. G. dr. Vošnjak pa računi nasprotno tako-le: Vsa deželna priklada iznaša za Mariborski okrog 345.128 gld. če odtegnemo zemljišno odvezo, ki iznaša . 227.456 „ še ostaja za druge deželne namene . . . 117.672 gld. G. Lohninger se je tedaj jako zmotil, če je številko priplače Mariborskega okroga za deželne namene postavil le na . . 54.286 „ Nadalje kaže proračun leta 1869, da skupni deželni stroški, ki se potrošajo za vso deželo in po vsi deželi, kakor za policijo, ceste, soper živinsko kugo, za bolnišnice na deželi, za cepljenje koz, za vožnjo vojakov, za podporo ljudskih učiteljev iznašajo v vsem..... 161.000 gld.
Vzemimo 37 % stroškov za Mariborski okrog,
kakor je tudi razmera priplače, to iznaša 59.000 „ prištejmo za bodočo vinorejno šolo pri Mariboru
postavljenih ....	11.000 „
imamo izdavkov za Štirske Slovence . . 70.000 gld.
priplačujemo pa .... __.__. 117.000 „
nadplača še zmirom ostaja za administracijo
dežele....... 47.000 gld.
Tretji del dr. Vošnjakovega protiračuna je obrnen proti očitovanju g. Lohningerja, ki pravi naj bodemo veseli Slovenci, če smemo biti pri Stirskih Nemcih združeni, kajti pridemo li k Kranjskim Slovencem, imeli bodemo pre ue 35°/0 priklade ampak več, kajti na Krajskem plačujejo že 38% deželne priklade 183.000 gld.
Odgovor na Graško priklado je kratek ta. da v Gradcu samem tudi deželnega denarja ostaja 1,115.000 gld.
Zarad povečanja deželne priklade, ki bi vtegnoli po g. i Lohningerjevih mislih narasti, če bi se Slovenci zedinili, pa' je protigovor jasen, če g. dr. Vošnjak kaže, da na Štirskem razve 35 % deželne priklade raste deželni dolg, ki iznaša
za leti 1868 in 1869 .....180.OOO gld.
koji dolg, če se v enem letu hoče poravnati daje za 7 9/o večo priklado, to bi dalo 42 % priklade.
To je glaven obsežek odprtega pisma, ki ga g. dr. Vošnjak piše g. Lohningerja. Kakor je g. Lobninger hotel dokazati, da Slovenci na Štirskem nimamo vzroka zediniti se z drugimi Slovenci, in je reč tako zavil, kakor da bi premalo plačevali radi verjamemo, da ne sam rad ampak le po zmoti in errare humanimi, motiti se je človeška slabost, ravno tako mu je ta dokaz spodletel in dokazal je g. dr. Vošnjak nasprotno, da imamo vzroke na ločitev misliti in da si s tim na vsako stran stanje poboljšamo, prihranimo si denarja, napravimo si narodna učilišča, uk in blagostanje pa se vje-mata.
Konečno pa se dr. Vošnjak g. Lohningerju zahvaluje, da je s svojim govorom ga prisilil preiskati denarne razmere med slovenskim in nemškim Štajarskim.
Msfij je liberalk© ?
Po velikem hrupu, ki ga je naredilo v državnem zboru obravnanje o izjemnem stanu v Pragi in o brambovski postavi, je zdaj vse mirno in tiho v Cislajtaniji. Veliki politični voz, na kterem leži dovolj vpeljanega in domačega blaga, so zapeljali zadnje dni v Pešt, kamor vsa težnja avstrijske politike visi in kjer se ravno te dni vsa politika dela. Naši liberalci nimajo nobenega pokoja, delajo na vse kriplje po noči in po dne; zdaj se potijo v deželnem, zdaj v državnem zboru, še nimajo časa, da bi si oddahnoli, hajd, že jih kličejo delegacije. Ustavina mašina drvi nemudoma naprej, — slovanska opozicija, pa mirno vendar pazljivo gleda in pričakuje, kaj bo iz vsega tega; ona se ne boji, da bi zaostala v političnem življenju, ker stoji na krepkih nogah, ima duševne in materialne moči dosti v sebi, da se ohraui za boljše čase.
Uesen čudne so te razmere, posebno pa to, da liberalci ne vidijo, da tako enostransko postopanje in ravnanje z blagostanjem mnogih ljudstev ni prava pot k zaželenemu koncu ali cilju.
Da ne more dolgo tako trpeti, to je čutil že davno vsak misleč človek, pa tudi manj političnim krogom se zdaj to prepričanje že vriva; svedoki tega so vsi časniki. Tako trdovratno preziranje pravic tolikega naroda, kakor je slovanski, ne more za Avstrijo dobrega sadu obroditi.
Zraven tega je plašč, pod kterim se skriva nekdaj tako bvalizana liberalnost, že ves luknjast in se je že hotel večkrat celo pretrgati, če bi ga ne bili gospodje spet pokrpali, ne ravno iz hvaležnosti, ker so se sami nekdaj pod njim greli, temuč, ker so ga potrebovali sopet enkrat, kakor v zadnjem državnem zboru.
Dolgo smo ugibali, kaj je neki načelo te liberalnosti, ker po obnašanju jenih pripadencev ni bilo nobenega videti, in vendar je visoke cene vredno tako modrost spoznati. Prvi in naj viši apostol le liberalnosti je bil menda sam, če to misliti ni predrzno, dostikrai v zadregi, ko so jegovi učenci okoli stoje ga obdajali in prašali, kaj je liberalnost. Veliko mu jib je gotovo sledilo, ki niso vedeli, zakaj gre, pa to so znali po njegovih čudežih, skoraj bi rekel, čudnostih, da je velik prerok. Pri takošni priliki je menda bilo, ko je on veliko besedo mirno izustil in so potem jegovi učenci in po njih tudi mi nevedneži zvedeli tajno skrivnost novega uka: „was zweckmässig ist, ist 1 i b er al"—kar je ugodno, je liberalno — avto? eepu, on sam (Blagotinšek) je rekel.
Pa kakor so vsi preroški izreki temni in razjasnjenja potrebni, tako tudi ta; za druge, ki sladkosti tote liberalnosti niso poskušali, je menda težko, si to razložiti; mi pa Slovani, ki
jo poznamo v ujenih djanjih, si lehko ta izrek razjasnimo; hotel je namreč apostol reči: kar je Nemcem in Ogrom ugodu o, to je liberalno. -- Ne belimo si zatoraj več glave, reč je zdaj dognana in jasna — če že ni davno bila."
Naše narodne pesmi.
Spisal F. Kočevar.
Pobožnih crkvenih in molitvenih pesmi je v St. Vrazovi zbirki precejšno število, to da jih veči dei se ne more med narodne pesmi šteti, ampak spada med umetne; ravno kakor so tudi v Koritkovem izdanju skoro vse pesmi te baže le umetne, in ue narodne pesmi. Narodnih crkvenih pesmi je celo malo, iu če je ktera narodna, ni tolikanj crkvena, kakor sploh pobožna ali molitvena. Da danas mislim se nikjer na Slovenskem prave narodne pesmi pri crkvenih obredih več ne pojejo, kakor so se morebiti nekdajumetne so jih celo spodrinole. Le na božjih potih bi se še dala morebiti, ktera vjeti V nobeni stroki se pa pri nas Slovencih umetni poeziji ni tolikega nasilja delalo, kakor v stroki crkvenih pesmi. Učitelji in mežnarji in voditelji procesij na božja pota so bili jih oficielui kovači. Pa kako ne! Cr-kvene pesmi so velika potreba za naš narod, vsak dau tako rekoč se rabijo, in ker nobeden naših poetov do zdaj še m to stroko obdeloval, so tisti, ki so to potrebo, to pomanjkanje v narodu naj bolj živo čutili, hočeš, nočeš, se na polje podali in ti so bili posebno učitelji naših ljudskih šol. Tisti učitelj, ki posebno v prejšnih časih ni znal dobro orgljati, lepo peti in novecrkvene pesmice slagati, tisti pri naših kmetih ni bi! priljubljen. In v nekterih krajih je naš narod bil v tem pogledu že tako razvajen, da so se ljudje ob velikih praznikih kar na kor ogledavali, češ, ali bodemo dauas kako novo pesem culi! In če je ni bilo, je bilo obče negodovauje, obče mrmranje proti učitelju. V jeseni pa, kadar je učitelj z žakljem prišel, ni dobil tolike merice, kakor je bi bil dobil inače. Kdo bi tedaj našim učiteljem zameril, če so sem ter tje kakšno napačno skovali o cartaui Mariji ali o sv. Frančišku. Kar se ni htelo z lepa strinjati, se je s silo zvevalo. In tako smo zelo obogateli na crkvenih pesmih, ki so na pol narodnega, na pol pa umetnega značaja, ali z eno besedo rečeno: pravi poetični spaki. Kdo bi vse te pesmi zbrojil! Naj bolje je, če rečemo, da jih imamo na cente. Vsaka fara ima svoje. Imena pesnikova so se pozabila, in to je že inar-sikterega zapeljalo, da jih je za narodne imel, kar pa niso. Kakor sem že gori rekel, 111 še enkrat ponovim: da pravih narodnih crkvenih pesmi prav malo imamo. Njih naj ljubši predmet je Marija. Kadar Kristjani boj s Turki bi-jejo, jiin Marija v oblakih na pomoč stoji. „Seiu pa gre mi bela megla — v megli gre mi devica Marija!" tako pravi narodna pesem pride Marija verne iu pobožne tolažit. Kmalu za njoj pa pride poguba nevernim: „Sem pa gre 'na siva megla — v megli gre gromska strela".
Tudi za vstanovljenje naše narodne mitologije se marsi-ktero zrno najde v naših narodnih pesmih. V tem obziru se tukaj pozivam na tiste narodne pesmi, ki sem jih iz St. Vrazovo zbirke v Glasniku in potem v Novicah priobčil. Tukaj omenim samo eno po gospodu M. Majarju zapisano narodno pesem z naslovom: molitev soper sovražnika, v kterej se te le vrstice nahajajo:
Boug in sveta Taša je (sovražnike) potaši, Boug in sveta Kropa je pokropi, Boug in sveta Klepa je zakleni Vse hude uste in jezice itd.
Kakošne se te svetice Taša, Kropa iu Klepa, to še ni nobeden preiskavah Memogrede pri tej priliki omenim, da v Okiču blizo Jaške časte nekega svetnika Kluka, ter prvo nedeljo po malej maši imenujejo Klučko nedeljo, in somenj, ki se tačas tam obdržava: Klučki somenj. Pobližjega o tem svetniku do zdaj nisem mogel zvedeti.
Nagajive naše narodne pesmi niso brez zbadljivosti iu pikavnosti, in neke so za lahkomiselno čud našega naroda zelo značajne. Tukaj-le eno za kratek čas iu dobro voljo:
Digo digo dačka,	Kožico prodati,
Moja žena j' mačka,	Za petdeset dukati
Da bi štela vmreti,	Peneze zapiti
Da bi jo odreti,	Pa drugoč se ženiti.
Če bi se od tega spisa o naših narodnih pesmih zahtevalo, da je vsestranski popolen, bi moral poseben oddelek odmeriti našim ljubljenkam, našim erotičnim pesmim, ki jih
imamo v tolikem izobilju, da se more s pravico reči, da je dobra polovica vseh naših narodnih pesmi zaljubljenega značaja. Moral bi opisati ljubico in ljubčeka, moral bi povedati, kako dekleta fantujejo, in kako fantje vasujejo in še več drugega. Pa da v listu, ki je posebno za naš prosti narod namenjen, pohujšanja ne bom delal, opustim to tukaj. Našlo se bo za to že še mesto.
Kakor sem že s konca tega spisa rekel, je jegov namen ta, da bi obudil veto marnost za naše narodne pesmi, da bi se, če mogoče, vse zapisale, kolikor jih je v našem narodu in tako pogube rešile. Če sem ta moj namen le v količki meri dosegel, hočem zadovoljen biti.
K koncu še nekaj. Zadnje „Novice" so v opazki rekle, da St. Vrazova slovenska literarna zapuščina še zmiraj ni v Ljubljano prišla. Če se ta stvar ne bo na dotičuem mestu dregnola, vtegnejo naše narodne pesmi še dvadeset let v prahu ležati, kakor so že ležale. Da se pa stvar enkrat k koncu in kraju pripelje, naj matica slovenska enega ali drugega svojih mandatarjev v Zagrebu pooblasti, da spise od jugoslovanske akademije sprejme in v Ljubljano pošlje. Rekel bi še nekaj rad, kar se tega tiče, p.i naj bo !
Gospodarske stvari.
Francoski divji oves ali pahovka.
Med mnogovrstnimi želišči za klajo ali pašo, ktera so naj bolj vredna priporočbe, da se ž njimi napravijo umetne seuokoše ali da se sejejo med deteljo, zasluži prvo mesto pahovka, ker ne služi samo kot prav izvrstna klaja, temoč da tudi v nekoliko dobro zemljo sejana dobro žetvo. Že zgodaj v pomladi se pokažejo prav lepi šopki perja iz zemlje in v kratkem je slama 3-5 črevljev visoka, tako da njiva dobro z pahovka obsejana iz daleka izgleda, kakor da bi bila obsejana z ržjo.
Posebno prednost ima to zelišče tudi v tem da se seme hitro zezori, 14 dni namreč prej, kakor zimska rž in v tem, da po žetvi semena požeta slama, ktera še je tedaj celo zelena, da prav dobro seno.
Pahovka se lahko koristno seje, kakor je že rečeno, ali da se napravijo umetne senokoše z drugimi za to dobrimi zelišči, ali med deteljo bodi si lucerno, esparzeto ali prosto rudečo.
Naj bolj koristno je sejanje pahovke med deteljo na njivah, ktere so zlo podolgaste (viseče na bregih), ker se njiva tolikokrat ne orje in tedaj ni potrebno prsti tolikokrat gori voziti, in tudi tamo, kder rudeča (štajarska) detelja samo prvo leto po sejanju dobro žetvo da.
Da je žetva tim obilnejša, čim je polje bolj obdelano in bolj čisto od plevela, se samo po sebi razumeva.
Seje pa se pahovka zmešana z rudečo deteljo zgodaj v pomladi ali v zimsko ali v polletno žito. Pahovka se lahko seja ali zmešana z deteljo ali pa se seja vsaka posebi; 3 pinte detelje in 20 funtov ali blizo jeden vagan pahovke je naj boljša zmes. Seme se mora povlačiti ali samo pova-liti, kakor zahteva njiva.
Po žetvi prvega gornjega žita, še da ta zmes pahovke in detelje v dobrih letih prav dobro žetvo.
Prihodno leto preraste detelja pahovko, drugo leto pa pahovka deteljo, ktera tim lepše raste, čim bolj izostaja detelja in z zvekšinošeda tretje leto prav obilno žetvo ; če je vreme vgodno, še pohovka da tako dobro otavo, kakor je naj boljše seno.
Na njivi, na kteri je bila prej posejana pohovka, rastejo vsa žita tako dobro, kakor posejana v skopano celino.
Potrebno šo bode, da še nekaj omenimo kako se dobi naj boljše seme od pahovke. Seme pahovkino dozori 10—14 dni po cvetenju in se mora taki požeti, ko naj hitrej zrnje ni več mlečnato in še tudi ni celo trdo, ker celo zrelo seme taki izkaplje.
Latovje se požanje z srpom in se zveže v snopiče, ki se vložije na druge, na kterili vendar samo neke dni ostanejo, ostala slajna se po tem pokosi in posuši, kakor seno in tako spravi. Če bi se čakalo dokler bi se snopiči na drogih popolnoma posušili, bi posebno pri vetru vse seme izkapalo.
Seme se mora taki iziulatiti in po tankem nasipati ali na zračno podstrešje ali na gumno, kder se hitro popolnoma posuši. Hrani pa se kakor vsako drugo zrnje.
Slama se suši taki zvunaj škednja na soinčnem mestu ne vendar celo raztresena temoč v male osterve zložena. Slama da posebno zlo redljivo klajo.
Če pahovka le nekoliko obrodi, se dobi na edni rali zemlje 1 cent semena, ki je poprek 20 gld. vredno.
Iiako se stara in mlada drevesa ovarjejo, da ne raste na njili niti mali niti lišaj.'
Ravnanje je celo prosto in ni drago. Drevesa se morajo naj prej, kolikor je največ mogoče, zesnažiti od vsega maha in lišaja, in sicer se to zgodi med razpokano skorjo z posebnim strugajem na gladki skorji pa samo z voluato cunjo pri mokrem vremenu. Ko se je to storilo, se vzeme navadni prosti lug za pranje, se v njem namoči mehka kefa (krtača) in se ž njo operejo vsa debla in veje celo do čistega, če se je to zgodilo ne raste naj manje tri leta mah na drevesu in skorja postane gladka in lepa. Stara drevesa, ki imajo zlo razpokano skorjo, se morajo večkrat prati, ker zlo razpokana skorja se z enkratnim pranjem ne more popolnoma zesnažiti.
X>opisi.
Maribor. Beseda zadnjo nedeljo v tukajšni čitavnici je bila prav živahna. Gosp. prof. V. je govoril zanimivo o „solzah" od fiziologičue strani solze pojasnuje. Izmed pe-vanih pesmi je posebno četverospev vzbudil vseobčni plosk. Tudi tombola je živo razveselovala vse pričujoče. Še le pozno po polnoči so zadnji zapustili čitavnične sobane.
v
Iz Ptuja. (Citalničine zadeve.) Ptujska čitalnica si je 6. majnika, t. 1. pravila ponovila, ktera so tudi od c. k. na-mestnije v Gradcu za podlago društva „Čitalnice" spoznana. Vsled tega je 18. listopada odbor sklenol, sklicati občno skupščino ua kvaterni četrtek 17. grudna 1868 ob 10 uri pred-poldne v čitalnico, da se račun da od zadnje skupščine sem, in da se na podlagi prenarejenih pravil voli čitalnični ravnatelj.	Odbor.
Iz Palovca *) dne 29. novembra 1868. G. J, Naši Ormuški nemškutarji se jako srdijo. Vse je ta „Slovenščina" kriva, ako se kde kaj napačnega ali tudi pravičnega zgodi, pa proti volji nemškutarjev. Pred včeraj mi je na varaškem trgu neki „zgubljenec" pripovedoval, ter rekel, da še Ljutomerska „Slovenščina" ni tolike hudobije naredila kakor Ormuška. (V Ljutomeru je bil tabor, a v Ormužu samo narodna veselica z godbo in gledišno igro.) Da od Ljutomerskih uradnikov nobeden ni službe zgubil; v Ormužu pa četirje. To tako tedaj nemškutarji ljudem pravijo, kadar za jezo preveč v kupico pogledajo. Prej so bili vsi stekli, kadar smo imeli v vrtu g. Stogerja narodno veselico; a zdaj pa, ko so „službo gospodovo" zgubili, so celo zmešani. Uradnike smo prej imeli takove, da nekteri res niso bili na svojem mestu. Nek posestnik je pri sodniji vložil prošnjo 7. okt. 1867. Rešena pa je bila ova prošnja še komaj 10. okt. 1868. Kakova logika? Iu zdaj še je deželni odbor na vse občine neko pismo poslal, v kojetn veli, da so naši vrli poslanci v deželnem zboru krivo govorili, iu da se željam ljudstva popolnoma po uradnijah iu šolah zadostuje, in da le nekteri ljudstvo podpihujejo in šuntajo. Čitali pa smo v tistem pismu mnogo neresuičnega in zato upamo, da bodo naši rodoljubi ostro na nje odgovorili. Pazite toraj, da Vas ne zmoti tisto pismo, ako ga kteri v roko dobi!
Kar se letine tiče, so vina dobra — izvrstna. Samo naši manšetarji so nam vendar pa vinsko ceno pokvarili. Tak ovi manšetarji kupce slepijo, ubogemu viuogradskemu posestn iku kvar delajo, sami sebi pa sramoto. Čakajo kupce vsak dan na kolodvoru in še večkrat jih kdo jako za norca ima. Tako naj omenim dogodbo, kar sem sam slišal. Po poslu pridem z mojim vinom na kolodvor, ko ura 11 odbije. Radoveden, kdo bo se z vlakom dopeljal, kteri je že žvižgal, stopim tudi jaz pred kolodvor. Skoči neki manšetar, koji bolj razume konje česati, kakor kaj drugega — k nekemu Židu, ki je iz kolodvora došel — mu poljubi roko, in po nemški včesne: „I bit meinHerru, s a n s a n i B e i n k a u f a r ? — Žid mu potem odgovori: „Ja mein Freund sein mir".
Med besedovanjem se iz kolodvora obadva izgubita. Svoje posle potem opravim ter se vrnem domu. Zapazim, da se manšetar in žid jako pri gostilnici z besedami tepeta. Pristopim bliže, ter vidim, da je žid manšetarja le za nos vodil in se mu na kolodvoru lepo zlagal. Manšetar odstopivši
je kazal zidu 1 um p !u
pest in rekel: „Dises ju d, tes sein a
Politični ogled.
Delegacije cis- in translajtanska ste v Pešti svoje seje zdaj končale. Pri ti priliki je vojni minister na vprašanje, kaj misli vlada storiti, da se vojakom državljanske pravice ob vainjejo, rekel da na vprašanje zdaj še ne more dati odgovora, ker ta zadeva ne pripada samo jedni ali drugi državni polovici in da se bode o ti reči še prej z ministerstvoma obeh državnih polovic sporazumel. Na to poprime državni pečatnik Beust (kteri je te dni, da mimo grede rečemo, za svoje zasluge v grofa bil povišan) besedo in je rekel, da je z delovanjem obeh delegacij zadovoljen, kajti zadostile ste ne le željam vladinim, ampak tudi smislu obeh državnih zborov ker ste brambovsko postavo sprejele in tako za obrambo mira novo poroštvo vstvarile. Gotovo zastopniki te postave niso dovolili misleči, da ima vlada namene vojskine, ampak da more svoj glas za ohranitev miru krepko povzdignoti in vse proteče nevarnosti in napade tudi odbijati. Vlade svoje dolžnosti, ktero je z tim prevzela, ne bode pozabila, ampak si hode kolikor mogoče prizadevala, da morejo narodi z za-dovoljnostjo, spoštovanjem in zaupanjem na njena dela gledati. Na to je povzel žl. Kaisersfeld besedo in ko so se bili gospodje drug drugega z kadilom pokadili, je bil dele-gacijskemu posvetovanju konec.
Brambovska postava je tudi že od presvitlega cesarja potrjena. Uradni list jo razglasi v kratkem.
Ministri se posvetujejo o dačini preustrojbi, ki se ima potem državnemu zastopništvu v postavodajavno posvetovanje izročite.
Pravi se, da se popusti od dače na premoženje in da namesto te vpelje razredna dača po pruskem izgledu. Prej ko ne bodo ti predlogi tudi državnemu zboru po godu.
Prihodnja seja državnega zbora bode 10. dec. tedaj ravno danes.
Piše se iz Varšave, da se na gališki meji zbirajo velike vojaške čete, in da se je neke dni sem veliko orodja za okope in trdnjave prevažalo po železnici v Czenstochavo. Dalje se pripoveduje, da bi rusko vojaštvo naj rajše imelo povelje na Galicijo in Ogersko vdariti. Po tem takem bi pač potrebovali v delegacijah dovoljenih vojakov, ki jih je posebno gosp. vojni minister zahteval trdeč, da imade Ruska sovražne namene proti Avstriji. Drugi pa sopet pravijo, da so te besede gosp. ministra imele le biti strašilo si delegate voljne napraviti v ti zadevi. Spomlad nam da gotovo odgovor na to vprašanje. Da bi nam bila rešitev tega ozla le v sreča in korist.
Iz Carigrad 6e javljajo prav važne reči. Turški poslanec je pre v Atenah svoj arhiv izročil varstvu angleškega poslanstva. Vojna ladja se je pre podala v Atene, da pripelje one osebe, ki so pri turškem poslanstvu v Atenah v službi bile. To bi bil tedaj začetek vojske med Turkom in Grkom.
Vsled novih volitvah na Angleškem je prejšno minister-stvo "odstopilo in kraljica je naročila Gladstonu uaj sostavi novo sedajnim volitvam primerno. To se pa godi vse tako mirno in poredu, kakor da bi bilo to čisto kaj vsakdanjega. V veliki politiki, tako trdijo izvedenci, ne v notrajni ne v zvunajne se ne bode kaj posebnega spremenilo.
Novičar.
Mlada čitalnica v S1 o v e n j i b i s t r i c i je 29. preteklega meseca praznovala svoje vstanovljenje. Pri ti priliki se je volil odbor, v kterega so voljeni gosp. dr. Vošnjak za predsednika, gosp. Fr. Ratej, biležnik, gosp. Limavšek, gostilničar, g. J. Zeleznikar, koncipient in g. K. Cene, župnik v Šmartnem za odbornike.	„
Ravnopravnost pred sodnijo. V Tešinu na Sle-skem je bila pred kratkim konečna obravnava proti g. Stal-mahu, vredniku časopisa „Gwiazdka Cieszinska". Zagovornik je zahteval naj bi se v poljskem jeziku obravnavalo, pa
na njegovo pohlevno prošnjo mu je g. predsednik z temile besedami odgovoril: „Mi smo tu nemška sodnija, tukaj se nemško obravnava in bilo bi le izpolnovanje otročajskih želj, ako bi hoteli poljsko obravnavati". So pač povsodijednaki.
Solarije vVelički so po naj novejših sporočilih toliko kot zgubljene. Vse naprave so se skazale nezadosti-vne nekteri časniki trdijo celo neprimerne. Zdaj ne bode več treba razpisavati nagrado za kvarilno sredstvo živinski soli, da bi se ljudem gabilo, jo v svoje potrebe rabiti.
Pri volit v i v deželni zbor istrijanski v Volovski je bil biležnik Matija Stepančič z 50 glasovi med 63 od Slovencev izvoljen.
O sporazumlj enju z Čehi prinaša zadnja Šusel-kova Reforma članek, v kterem dokazuje, da je sedajna vredba državina sopet le začasna in da je vprašanje o sporazum-ljenju češkem jako nujno.
11 let ječe in 4000 gold. izgube na založnini je nasvetoval državni zastopnik pri zadnji pravdi češkega lista „Narodni Pokrok" za vrednika g. Kvetona. To mn bode vendar menda zadosti, da se popolnoma spokori. Po naj novejšem sporočilu je sodnija vrednika ni za krivega spoznala.
Orientalsko ali vzhodno vprašanje se zdaj vendar menda že počenja reševati. Dobro v ti zadevi izvedene osebe trdijo, da se borba med Turkom in Grkom ne more dalje odkladati.
Za mej ni posebno francoski časniki se v naj novejšem času zlo pečajo z^českim vprašanjem. To je nepre-varljivo znamenje, da so Čehi izpolnitvi svojih želj bliži nego je morda marsikomu drago.
V	Parizu tudi ne vlada več oni mir, kterega je dozdaj železna roka posenskega moža vzdržati umela. Zadjue dni so neki več nepokojnežev potakoli po ljuknjah.
Goveja kuga se je, kakor se piše, v Guntramsclorfu na spodnjem Avstrijskem prikazala.
2000 milijonov! Toliko je veljala od leta 1848 do 1862 avstrijska armada. Ali se bodemo še čudili visokim davkom ?
Beseda Prešernu na čast v Beču je bila prav sijajna.
Češka božja služba na Dunaju se bode po prizadevanju društva čeških delavcev vpeljala. Tako je prav! Povsodi in zmirom: „Svuj k svemu".
Neapolitanski kralj se pri na Goriškem naseli, na Češkem pa Hanoveranski. Ktera dežela se more ponašati z toliko kraljevimi naseljenci?
Na V r a n s k e m bodo v začetku novega leta odprli narodno čitalnico". Živeli !
V	O g e r s k i je od početka januarja da novembra, t. 1. 40 milijonov gld. neplačane dače zaostalo. _ _
	»N s5 a		h o		s		3
Tržna cena	>-3	>	-o	>	o	f-	?
pretekli teden.	>	1	s				
	11. | k.	11.| k.jfl.j k.¡ fl.					k.
Pšenice vagan (drevenka) .		4 60		4 90		4	—
Rži „ ....		3 35			30	3	—
Ječmena „ ....		—	—	3	20	2 80	
Ovsa „ ....		2	—	1 80		1 50	
Turšice (kuruze) vagan		3	10	2 60		2 70	
Ajde n		2	90 3			2 70	
Prosa „ . . .		4	20	2 80		2 60	
Krompirja „	o -o .	_	95	120		1	—
Govedine funt ....	o	—	26	—	24		28
Teletine „ ....	S	—	29	—	26		26
Svinjetine črstve i'unt	ta 'a	—	28	—	26		28
Drv 36" trdih seženj (Klafter)	a>		—'	9		ü	
,, 18" ,, ,, .	a 9	5	55	—	_		
„ 36" mehkih „ .	o	—	—	7		7	—
., 18" „ ,, . Oglenja iz trdega lesa vagan	C3 fl	3	80	—	_		—
	>N h	_	60	—	45		90
„ „ mehkega „ „	H		50j	—	35		70
Sena cent ....		1	30		85	1	—
Slame cent v šopah		1	10,	—	70	—	90
„ ,, za steljo		—	70	_	60	40	60
Slanine (špeha)cent		40	—	40	—		—
Jajec, pet za ....		-	10,	—	12	-|10	
Cesarski zlat velja 5 fl. 57 kr. a. v. Azijo srebra 117.—. Harodno drž. posojilo 64.25.
Loterij ne. srečke.
V Gradcu 2. dec bra 1868 »3 6« * 60 Prihod e srečka- - je •• decembra 1868.
8S