m


Lirfi. UTid Ruruth Pon Gtlr CirN£*tix.igcr m Einft>.ritln.
za
leto 1850 in 1800.
Učiteljem in učencom, starišam in otrokam v poduk
in kratek oas.
XIV. Letnik.
—o<x>---
Na svetlo dal
Braslovski dekan.

(Lavanf. scmišcti v polnoč.)
V GRADCI.
Natisnil Jožef A. Eienrcich. Naprodaj v Marburzi.
Blagoslovi, Bog, venec leta, in tvoje polje 1)0 rodovitnosti polno!
f $ MjMJ- Psa,m "
_ / - /
Ob002i&bli
H* . Hr > . 4
>
Lčpa Beseda
vaiiu prijatloin in (»rijatlicam naših Drobtinic.
trikrat preseliti, je enkrat pogoreti, sploh pregovor pravi. Taka bi se bila skoraj tudi našim Drobtincam zgodila. Začele v Gradci so se v Celje preselile, iz Celja v Celovec prestavile, in o preseljevanji Lavantinskega sedeža v Marburg so se Drobtinice toliko pozamudile, da jim je za leto 1859 verze! ostala, ktero zagraditi smo tako dolgo odlagali, da se nam je clo novo leto 1860 postaralo. I)a bi Drobtinice ne pogorele, naj velja enkrat za dvakrat, ter Vam podamo nove Drokince za dvoje let 1859 in 18G0, v dokilz, da še žive, pa tudi iz serca želje, naj bi na svojem četertem seli za toliko lepši ozelenile, ter rodile vsim domoljubom novo veselje in korist.
Časniki in letniki se radi po navadi postarajo in po-gorijo, ako se dopisavci naveličajo pridno pisati, bravci pa plačevati in jih naročati. Drobtinicam našim se še gradiva ni pogrešalo, to da ni vsako gradivo za povesmo žlalmo predivo; ga omikati in pezderja olikati je pa vredniku go-stokrat težavno delo, pa še zamera na verh, kar rado dvoje serce zaboli. Dokler se pa po naših Drobtincah še neprenehoma želje glasijo, se ne bomo bali dela ne zamere,
1*
in poslali omlajene Drobtince po sveti, naj se prikupijo bravcom in delavcom, koje v Slovenski vinograd na delo prav lepo povabimo in prosimo.
Bog daj, da ne bi Drobtincam novo selišče bilo žalostno pogorišče, marveč naj jim bo novo selo Slovenskih goric tudi mlado, rodovito sadišče duhovskih cvetlic in žlah-nega sadja Slovenšine naše! Prijatli, Slovenci! vnovič po-dajmo si roke; pomagajmo si v vednostih in čednostih; tako nam hoče tudi dober Bog pomagati. Blagoslovil nam bo novi venec vsakega leta, in naše polje bo rodovitnosti polno. Psalm 64, 12.
V Marburzi 26. svečana 1860.
Drojbtincam starašiua.
PETROVČE.
Kdor iz Celja proti zapadu po velikej cesti potuje, se zavoljo dolgega časa ne bo lahko potožil. Ako ga obširen razgled po le-pej Savinskej dolini ne veseli, mu krajšajo čas razni potniki domači in ptuji, kojih je zmeraj na cesti. Komur se pa naključi, da ob godu matere božje obiskovanja, ali dan pred velikim ali malim gospinjem toda liodi, se ne more načuditi množicam ljudi obojega spola, ki hitijo naprej, koje pa vondcr lahko dohaja. Prašna obutel in vtruden hod naznanva, da so že več ur na poti. Ni mu treba prašati, kamo da grejo; stara babela, ktero okorne noge več urno ne nosijo, zdihne na glas: „0 ljuba mati pctrovška!" ter mu tako cilj svojih želj razodene; ali pa sliši mladega deldiča, ki s kratkim korakom vštric terdne matere naprej cepeta, kako radovedno praša: „mama! al bomo že skoraj v Petrovčah ?" — ino mati ga za roko peljaje ljubeznivo tolaži rekoč: „kmalo, moja deklica, kmalo! glej, saj se že vidi zvonik!" — Ino resda! Kri-stinogradič na levo, zvcrinjak na desno pustivši, zagledaš pred seboj preko Levske vasi tenek pa precej visok zvonik, ki ti kot božji perst iz planjave kaže proti nebesom. Imaš pa že Leveč (Linvendorf, spačeno Lendorf) za herbtom, in se bližaš Drešinjej vasi, vidiš tudi cerkvo, ki jo pa nekoliko hiše zakrivajo. Le še nektere minute po cesarskej cesti naprej, ino zdaj prideš na kri-žocestje! Pred seboj nekoliko v strani vidiš grajšino Novocelje ali nekdajni Brumberg, kamor lep drevored od ceste pelja; memo drevoreda ob cesti vidiš pred Žavskim tergom cerkvico sv. Kan-ciana na pokopališi, in vzadej višji zvonik farne cerkve sv. Niko-lavža. Malo na desno pa vidiš zvonik Gotovlske farne cerkve. Na desno ravno proti severu skoz precej dolgo Veni j o vas derži ce-
sta čez Velenje in Slovengradec na Koroško, kakor cestno kazalo povč. Na levo ravno proti jugu pa se pride po lepej cesti skuz PetrovČe prek Savine na Liboje in u Griže. To da pred, ko si s cestnima kazaloma se posvetoval, si menda kamnene podobe ogledal, ki prav umetno zdelane ob tem križocestji stojč. Da si ne boš glave belil, kdo da so, ino kaj pomenijo, ti hočem povedati. Sredna podoba je angela varha, ki mlado človeče za roko pelja; skrajne podobi ste sv. Joaneza in Pavla, pomočnika zoper strelo in hudo vreme. Savinska dolina je skoraj planjavi podobna, hribi jo v širokem krogi mejijo. Kadar se nevihta privleče, in se ognjeni oblaki od severne strani na južno prestavljajo, Strela v pomanjkanji visočin u planjavo pritiska. Redko preteče poletje, da ne bi koje poslopje po streli pogorelo; pa tudi marsikterimu človeku je tak nebeški ogenj že vgasnil luč življenja. Toraj so pobožni Slovenci ob razcestji v sredi Savinske doline angelu varhu, in pomočnikoma ob hudej uri Joanezu in Pavlu spominke postavili. — Spoštlivo podobam se priklanjaje grejo romarji vsi proti jugu, naj so jih trudne noge od severa alj vshoda prinesle, alj pa berzni konjiči iz zahodne strani od Vranskega ali od gorne Savine pripeljali. Voz za vozom nadevan s ljudmi po cesti derdra, kakor daleč oko cesto pregleda. Ako se tudi ti trumam pridužiš, prideš kakih dve sto sežnjev daleč do zale kapelice, kjer pred podobo matere božje lučka berli, in romarji na glas sv. roženvenec molijo. Še nekoliko korakov dalje, in zdaj si u Petrovčah, čednej vasi, koja je bila leta 1810, razun cerkve in cerkvene hiše, večidel pogorela. Že ob pervem pogledi se ti zdaj 'zala cerkva dopade, ki je od ceste gledaje nisi tolike mislil. Sozidal jo je baron M igli o bruinberžki grajšak v sredi 17. veka u slogi italskem, po tem ko je bil staro pretesno cerkvico poderl. Le presbiterij in zvonik na strani presbiteria sta prejšna ostala, kar se na zunajnih gotiških stebrih vidi, koji so berž ko ne iz 13. veka. Dveri (portal) skon-coma cerkve so iz rezanega kamena u moč prelepo pozidane, da bi tudi škofovsko cerkvo lepotile, ter imajo trojne vrata. Zdajnc velike vrata— kar les zadene — so bile narete 1773; škropivni kameni pri malih vratah, in pri uhodu u sakristijo imajo letnice 1655; škropivnik pa pri vratah pod zvonikom, ki je od unih drugače
izdelan, ima vsekan sledeči opomin: GEHE 16 f 45 BAŠTICH t. j. pojdi, umij se! — U cerkvo stopivšeniu se mora dopasti lepa razmera stavbe in enojni slog. Le od zunaj se pozna, da je pres-biterij staro gotiško delo, od znotraj so vogli izokroženi, in obok je nad vsoj cerkvo rimski. Dolga je 110 bečkili čevljev, široka 53, in po tej razmeri 44 čevljev visoka. Na vsakej strani ima štiri kapele, kojih posledni pa nimate altarjev. Kapele sežejo do pol visokosti cerkve, in so nižcj krite ; vsaka kapela ima eno okno, pa nad kapelnoj streho je druga versta lin, ki cerkvo toliko bolj razsvitluje. *) Sedem altarjev kinči to prebivališč božje, med kterimi je veliki altar res izverstno izdelan, da redko tako. Na lepem tabernakelu prosto nad oblakmi stoji u polmeseci naravno
*) Cerkve in vse stavlie u italskem in gerškem slogu I>i imele biti svitle, u gotiškem pa temne. Vsaki stavbeni slog je umetna posnema na-ravskih okoljnosti naroda in kraja, kjer se je bil nekadaj pričel. Nemec jc u velikih temnih gojzdih svoje bogove častil, kojih podobe so solčni žari skuz košato hrastovje alj gosto smerekovje redko kadaj in le prismatiško obsijali. Dosledno je, da to u gotiškem slogu umetno ponareja : visokih stebrov vorhunec križema kot veje gosto zaplete, vrata in okna naredi tesne pa dolgo, ki se ojstro stikajo u rozete prismatiško barvane. Zdi se ti, da skuz gosto drevje gledaš na plan, ki ga solnce obsijava. Toraj Jje ti slog le za velike stavbe prikladen; domače kapelice, ali celo križi na rozpotju po gotiško nareti, so včasi prav lični, pa vonder le igrača, ter se dopadejo, kakor pohišje iz Bcrchtesgadena za otroke.
Drugače je pri južnih slogih. Na bregovih srednega morja pod milim nebom Male Asie, gerških otokov in Velike Grecie ni bilo temnih logov; u senci nekoliko oljkinih dreves, po kterih se je beršlanj stegal, alj jih vinika prepletala, si je Gerk na pozidan altarec boginjo, postavil, in lahkih misel plesal krog nje. Ker se pa oljka posuši iu vinika vsahne, bogočastje pa vonder ostane, si je namesto dreves krog svoje boginje kamenene pilove postavil, ter bistrega uma in umetnega duha kot je — drevesne verhunce snaglavjem nadomestil, viniko in beršlanj si pa na tramovje izsekal (ISasrelief). To je. načert starega gorskega templa, po kojem so šcasoma vsi gerški in italski stavbeni slogi nastali.
Prosto, brez obzidja stoji, brez oken in vrat, kojih mu ni bilo treba. U poznejših časih se je — sperva le u podnožja — od pilova do pilova potegnul zid tako tenek, da so se pilovi od zunaj in od
velika podoba nebeške kraljice, ki ljubeznivo smehljaje se na levi kronanega sinčka, s desnoj pa žezlo derži; svitli žari jo obdajajo. Na dveh pilovili korintiške verste angela klečita, in visoko zgoraj se vidi podoba Boga Očeta, ki se ti izvoljene Device veseli. Na strani pilov stojita sv. Joahim in sv. Ana. Prelepe so tudi podobi Kerubinov na obojni strani tabernakula. Na oboki presbiteria so na mokro prav umetno slikani štirje evangelisti. Muli altarji u kapelah na možkej strani so: 1. sv. Frančiška ksaverjana, 2. sv. Križa, in 3. sv. Floriana; na ženskej strani je 1. sv. Jožefa, 2. sv. Joaneza Nepom. in 3. sv. Joaneza in Pavla. Umetniške vrednosti nima nobeden, vonder so vsi izdelani tako lično, da ne pačijo lepe cerkve.
Na tlelii u kapeli sv. Florjana je grobni spominek, na kterem se komaj še bere sledeče:
Hic jacet adm. Rds. ac Prsen. Dns. Antonius d Csesar natus Gorit. paroeh. et connnis. Saxenfelden.
Benedic cum prole pia Animam ejus Virgo Maria.
Poleg gerba je letnica: 1717.
Na sredi presbiteria leži ploša, ki pokriva rako rodbine Mi-gliove; pa le troje te žlahne rodovine je u njej pokopanih: Ferdinand, Karol Raymund, in Franc. O Ferdinandu se sledeče pripoveduje : Baron Ferdinand je bil gospod pobožen in vsmilenega serca, kojega je vse rado imelo; posebno je pa Mario častil, in je toraj rad zahajal u cerkvo Petrovško. Tisti čas so Turki u naše dežele pogosto pritiskali, in kamor so privihrali, so strašno ropali in morili. Ukrotiti te lute sovražnike kerščanskega imena, se pripravljajo velikaši na boj. Tudi Miglio noče zaostati. Preden se pa na vojsko poda, se Marii u brambo zroči, ter se zaobljubi, da hoče samec ostati, naj mu le deviška mati zmago nad sovražnikom
znotraj templa vidili. Iz toga se lahko spozna, da u gerškem slogu se mora viditi stavba lahka, akoprem se zida na moč; pilovi naj bojo šviglasti, naj jih ne tišči predebelo naglavje, ali pretežko tramovje; na oskih zavojih naj obok rahlo sloni, in ccla stavba bodi svitla ino zračna. Pobarvane okna na stavbah južnega sloga, in pa nizke štirvoglate okna na gotiških stavbah so ednake vrednosti.
sprosi. U znam storjene obljube ji svoj perstan na kazalec desne roke natekne. — Vojska je bila huda, ker je bilo Turka kot listja in trave, vonder so kerščanski vitezi zmagali, in Turka do Bosne prognali, ter vzeli mu ves plen, posebno pa mnogo sužnjev ker-ščanskih. Tudi Miglio se dobro obnaša; vštric nekega hrovaškega plcmenitaša, kojemu so bili Turki mlado hčerko odpeljali, se hrabo med pervimi bojuje. Sovražna sablja je tega njegovega tovarša smertno ranila, kteri vmirajoč Ferdinandu svoje dete izroči. Miglio devico turške sile oslobodi, pa v vsiniljeno sercc do zapuščene sirote se mu uleze ljubezni čut. Zdaj ga pa misel sprehaja, da je s tem že morebiti razžalil Mario prečisto devico, kterej je bil obljubil čisto serce, in ne spodobi se, da bi nebeška kraljica nosila znamenje njegove obljube, ktero je sam prelomil. Kleče prosi božjo mater, naj mu milostlivo odpusti; potem trepetaje pristopi, ter hoče izsneti perstan, ki ga je bil prederzno, kot mčni, Devici na kazalec nateknul: alj pri tej priči se kazalec skerči, da per-stana nihče več izsneti ne more. Miglio osupnjen strahu in spoštovanja se komaj zavč. — Namesto stare male cerkve zdajno lepo cerkvo postavi, in kmalo po tem umerje. — Na brončeni ploši, ki je na levi strani velikega altarja se ta povest okrajšana bere takole:
Praesentis dudum suberant saeraria Templi Magna;quc effigies Virginis intuserat,
Hic aspeeta pius *) mirator Imaginis ora, Certc I ait, ha;c auro est digna puella ineo!
Exemptamque suo depromens pollice genunani Inserit errectum Virginis in digitum.
Nec renuit donum porrectus Virginis index, Sed cito contractis excipit articulis.
Quod Baro ut sentit: serva aurum, ait, optima Virgo, Pulchrior in digito sit mea gemma tuo.
Po gospodu Virku se ta povest tudi u Drobtincah bere; po nemško jo jc pa Kollmann bil prav lepo pesniško razglasil u časopisu „Der Aufmerksame" 1819 Nr. 100.
*) Baro Ferdinandus Miglio.
Der Bund, den liicr ein reines froriimes Sclmen, Zu lieben mir das Schonste alles Schonen, In Demuth mit dem Ilimmcl scliloss, Er lasst nicht los,
Will auch die schvrache Menschlichkeit sich richten, Und ihn vernichten.
Vor Sachsenfeld bei Cilli ist zu schaucn Das Kirchlein Pletrovič in Busch und Auen, Und wo Neu-Cilli jetzt, da stand Zur linken Hand
Das Scliloss Brunberg, in kleiner Weite Der Kirch' zur Seite.
Der Freiherr Miglio, ein bied'rer Degen Der Rittermuth und wahrer Andacht Segen In seiner Panzcrbrust bevvahrt Nach Heldenart;
Er lebte stili, und keines Weib's Genosse Auf diesem Schlosse.
Soleh einem gut- und ehrbegliickten Leben Der Erde hoclistes Gut — ein Weib zu geben Ward ihm von schonster Damemvelt Das Netz gestellt.
Ihm bothen Fiirsten, Grafen und Baronen Die Mvrthenkronen.
Ilerr Miglio — entwich den zarten Blicken, Docli šali man, wie ein unerklart Entzttcken (Man konnt' nicht rathen, wem es galt) Yom Aug' ihm strahlt.
Doch war der Welt scin Leben, Thun und Lieben Verhiillt geblicben.
Nach Pletrovitsch fuhlt er sich hingezogen, Wo vorn Altar Maria huldge\vogen Mit ihrem Jesuskinde lacht In Himmelspracht.
Da sch\vamm sein Herz, sein Aug' in ihrcm Bildc Voli Ilimmelsmilde.
„Es will die Welt", rief er, „dass ich erwahle Der Schonen Schonste, und sie mir vermahle. Dein Bild, Maria, find' ich nicht Im Erdenlicht,
Und dicscs trag' ich nur in meinem Herzen In heil'gen Schmerzen".
„Niclit gcbcn kann ich Erdenlieb, noch fodern, In hochster Licbc \vill mcin Herz erlodcrn Die Dich, den reinstcn Liebeswerth Allein begehrt,
Und hier und dort nach aller Qual der Erden Will selig werden".
„Du Engclkonigin! Du Heil der Siinder! Du Jungfrau! Mutter aller Erdenkinder! Die Du die reinste Liebe bist, Als Braut gegriisst
Empfang' den Brautkranz mciner ird'schen Jahre, Und meiner Bahre.
Mit cinem Brautring naht er nun der Reinen, Mit ihr, auf e\vig treu, sicli zu vereinen, Und auf der liand der Gottcsmagd Blinkt der Smaragd,
Das heiPge Zeichen vom geschloss'nen Bunde Zur "VVahrheitsluindc.
Und als er nun im Schwure ihr zu Ftissen Ali ird'scher Liebe Sinnenband zerrissen, Kehrt er mit frcudetrunk'nem Blick In's Schloss zuruck,
Und wirft im stillen Ivammerlein sicli nieder, Und betct wieder.
Da stieg ob seiner Tliat, die er begangen, Herauf aus tiefer Brust ein schweres Bangen.
„Was bab' ich siind'ger Mensch gethan!" Klagt er sich an,
„Wie schrecklich ist es, dass ich mich erfrechet! Gott schvvcr es rachet".
„Gott schwer es rachet, dass ich mich crdreiste, Des E\v'gen Kind, die Braut vom heiFgen Geiste, Die Mutter Jesu zu entweih'n, Die Reinste mein,
Des tiefgesunk'nen Siiiiders Braut zu nennen, O Schmerzensbrennen!"
Und wieder auf von thranennasser Erde Steht er, und schleppt mit klaglicher Geberde Sich in das Kirchlein vor Sie liin, Und auf den Knie'n
Fleht er Sie an, dass von der schweren Sunde Sie ihn entbinde.
Mit Zittem naht er nun der Gottgeveihten, Um von der Hand der Allgebenedeiten Den aufgetrotzten Ring zu zieli'n. Es schaudert ihn,
Der Jungfrau frech entweihte Hand zu fassen Bis zum Erblassen.
„Und soli", rief er, von Thranen iiberflosscn, „Die Hand mich auch hinab vom Altar stossen, Den Iiing zurttck, den sie empfah'n". Er fasst ihn an,
Und sieh' — der Finger biegt im Augenblicke Sich schnell zuriicke.
Den Ritter lahmt ein seliges Erschrecken, Aus dem ihn tiefe Demuth nur konnt' \vecken. Sein Leben gab er nun zum Pfand In ihre Hand,
Die so das Herz, das rein fUr sie entglommcn, Hat aufgenommen.
Ein gross'rer Tempel hat sich dann erhoben, Um Gott in seincr reinsten Magd zu loben. Da stcht sie nun auf dem Altar So hold und klar,
Den Finger mit dem brautlich gold'nen Bogen Zusamm'gezogen.
Und wer das Bild der Mutter Gottes schauet, Wie lieblich sie zuui Himmcl bliekt, dem thauet Es wonnig auf in kalter Brust, Und siiss bcwusst
Des hohern Ziels, \vill sich das matte Leben Zu ihr erheben.
Poleg prej omenjene brončene ploše je vzidana druga visoka kamncna ploša, u kojo je izsekan gerb Migliove rodbine z letnico 1726.
Nad gerbom je sledeči memento mori: Siste ora pro me nam fui quod es, eris quod sum, et sum quod eris. Pod gerbom se bere:
Ulustrissimus Dmnus Dnus Carolus Raimundus S. R. J. Liber Baro de Miglio Dnus in Brunberg et Schonbiichl sacrai cesarese et regiaj catholica) majestatis colonelus equestris sibi hic perpessas post tot obsidiones et conflictus cum Turcis, Hungaris et Gallis requiem elegit XIIII. Januarii anno Dmni MDCCXXVI. setatis sua; 55.
Na možki strani altarja na zidu je druga brončena ploša, ki ima Migliov gerb na opik, u znamenje, da je posledni te rodbine umeri; in tam se bere:
Ilic jacet illustrissimUs ac excellentissimus Franciscus Miglio S. R. J. Liber Baro a Brumberg, Dnus in Brumberg et Schon-bUchl, qui ab anno 1689 usque ad annum 1752 tribus imperato-ribus, nimirum Leopoldo I., Josepho I., Carolo VI. et Marise The-resiai Imperatrici Hungariaj et Bohemia;, ut strenuus et expertus miles contra diversos hostes augustissimse domus austriacse in va-riis provinciis et regnis bona et maxima servitia prsestitis; et sub
Carolo VI. promotus campi marechallus locumtenens, consiliarius aulicus bellicus, et tribunus unius regiminis cataphractorum, obiit in ca3libi statu ultimus familue sute anno 1752 decima octava Fe-bruarii — fctatis suac 81.
Pri altarju sv. Frančiška še zdaj visi častno bandero, ktero je bil cesar Karol VI. Francu Miglio podaril u znam vojsknih zaslug.
U okviru na zidu je tudi napis, koji poveda, da leta 1844, 31. augusta so svitli cesar Ferdinand Pctrovško cerkvo obiskali navlašč iz Celja se pripeljavši, kamor so se po svečanem blagoslovu spet povernuli na prenočišče.
U lepo cerkvo se spodobijo tudi lepe orgle; Petrovške so pa res tako izverstne, da jim blizo ni bilo enakih; sej pa tudi daleč okoli slovijo. Kdor iz oratoria gledaje prostorno cerkvo tikama natlačeno vidi, in sliši, kako se mogočni glasovi posavn polagoma razlivajo čez ljudstvo klcčejoče, mu nekakov poseben čut, ki se popisati ne da, serce navdaja. Kadar se pa ljudstvo s sv. resnim telesom blagoslovi, in se vsa množica u enoj pesmi združi, koja se na valovih orgelskih glasov višej in višej vdiguje, in vmes se sliši iz visokega zvonika, kakor iz raja, vbranih zvonov trijančenje milo, takrat človeku u nebeškem soglasji serce kipi, molitev nima besed, prosto bavi duh u višavah, in le ko potihnejo glasi, se Verne nazaj, pa globok zdihlej in solzne oči tožijo, da je še na zemljo pritvezan. — Prebira se na tih orglih celo lahkotno, da pač ni treba, kakor Nemec veli, „Orgel schlagen"; mnogoter gla-sovir je bolj terdokoren. Delo so benečansko, pa to se ne ve, ali so bile navlašč za pctrovško cerkvo stavljene, kar je verjetno, ali so jih iz kojega samostana u Benetkah dobili, kakor ljudstvo pri-poveda. Stari ljudje pravijo, da je bil v Pctrovčah beneficiat iz Laškega doma, ki je v Benetkah brata imel, po kojem so verle orgle v Petrovče dobili.
Ker sim zvonenja omenil, naj tudi povem, da zvonovi niso veliki; večji ima menda komaj petnajst centov, sredni in manjši sta po primeri, to da so dobro vbrani, in kaj ljubo poj6. Mali zvon je nar starji; na strani ima znamenje križa, pa nič razpela; zgoraj z gotiškimi malimi Čerkami napis, ki se težko bere: O
Maria mater Dei, memento mei! MCCCCCIIIIIII. Kdo ga je zlil, pa nisim mogel spoznati. — Veliki zvon nosi na eni strani podobo zveliearja, ki ga angelske glavice u krogi obdajajo; na drugi strani je Maria tudi u krogi angelov. Zgoraj je napis: In concep-tione tua virgo immaculata fuisti; ora pro nobis patrem, cujus filium peperisti. Spodaj se bere: Nicolaus Urbanus Bosset Cillea; me fecit anno 1G78. — Na srednem zvonu je na eni strani sv. križ, na drugi mati božja petrovška. Zgoraj je napis, kakor na velikem zvonu; spodaj pa: Nikolaus Urbanus Bosset zu Cilli hat mich gegossen 1078 j ar in nomen Gottes.
Okoli cerkve je bilo pokopališč, kamor pa že zdavnej ne po-kaplejo več; cerkva stoji zlo na nizkem, toraj so merliče menda koj dcvali u vodo; tudi cerkvena raka je ob povodnji polna vode; cerkva pa vonder ni vlažna.
Kdo je tukaj bil pervi cerkvo postavil, in kedaj, se za gotovo ne ve. Nekteri terdijo, da je Solnograški nadškof Luipram poto-vaje u spodno Panonio cerkvo posvetil leta 850 ali pa 853, ter hočejo to dokazati iz zgodopisa: „L)e conversione Carantanorum". •—• Ali temu je nasproti: 1. Da pogodba med Luipramom in Pri-vinom, o kterej brezimenji Solnograški pisatel govori, ne zadene savinsko okrajno, nego kraje blizo Pečuha, pri Ptujem, in pri Blatnem jezeru. 2. Da je cesar Karol veliki, na pritožbo Urza, očaka voglejskega zoper Arnota solnograškcga nadškofa, že leta 810 bil Dravo odločil za mejo med obema škofijama.
Akoprem se ne ve, da bi bila ta cerkva u devetem veku že stala, se vendar terditi sme, da je nar starjih ena u cclcj dolini; že ustno spororočilo ji visoko starost pripisuje, očividno pa to dokaže zidovje starega presbiteria.
Ime „Pletrovič" pravijo, da je vas dobila od besede „plesti", ker je bila krog in krog s plotom opletena; pa opomniti moram, da le Nemci ji „Pletrovič" pravijo, Slovenec vsigdar reče „Petrovče".
Leta 1855 je bila cerkva dobila zdajno novo lečo, dva perva stranska altarja, veliki altar pa, in ostali štirje mali altarji so bili vnovič pozlačeni.
Jože Ulaga,

■ '
;
, >	. f	• ' « : : Lf;l
. ■■■■ { 'i ■

- » -t •
I
1 i ; ~
i.	•/ ■ '\i MAM

A.
z a
razne stanove o svetem misionu in o duhovskili
vaj ali.
Drobt. za leto 1859 in 1860.
2
Blagor tebi, dobri in zvesti hlapec! ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil. Mat. 25, 23.
I.
PODUK ZA OTROKE.
(Od perve spovedi do 16. leta.)
I; Otrok poklic.
1.	Balite deca! — „Vaše jc božje kraljestvo". — (Mark. 10, 14.) — Milaprigodba, kako Jezus deco oljema. (Mark. 10, 16.) Hočete v nebesa priti, poslušajte, česar vam je potreba.
2.	Zakaj nas je Bog stvaril? — Da bi Boga spoznali, njemu služili, in v nebesa prišli. — Kaj pa imamo storiti, če hočemo v nebesa priti? —• Jezus je rekel mladenču: »Derži zapovedi"-. (Mat. 19, 17.) — Koliko je božjih — koliko cerkvenih zapoved?--
3.	Kaj stori, kdor božjo alj cerkveno zapoved prelomi? — Kaj pa je greh? — Kako se stori greh? — Kaj pa zgubimo skoz greh? Posvečejočo gnado božjo, prelepo oblačilo nedolžnosti, kojega so nam angeli pri svetem kersti oblekli. Venec deviški, s kterim so našo dušo angelci ovenčali. Nismo ljubeji božji, če smo grešili; ako v grehi umerjemo, v nebesa ne pridemo. Oj nesrečen greh, koliko hudo! —
4.	Ste vi že kdaj grešili? — Hočemo poiskati in
II. Vžst izprašati.
1.	Kako nam je pri serci, kedar kaj dobrega — kako pa, kedar kaj hudega storimo? — Kdo nam to pov6? — Vest je božji znotrajni glas, ki nas svari, graja alj hvali. Radi jo poslušajmo in pogosto izprašujmo.
2.	Koga imamo v pomoč poklicati, če hočemo prav vest izprašati. — Sv. Duh je luč naši duši. Pokleknimo, roke povzdignimo in iz serca molimo, rekoč: Pridi sv. Duh, i. t. d. (Sveto Opravilo, stran 63.)
3. Kaj prelomimo, kedar greh storimo? Kako se greh stori? Kaj si torej naj pred oži postavimo, kedar vžst izprašujemo? — Grehe, kterih vas bom spomnil, si dobro zapomnite! —
I.	Vcrvaj v enega samega Boga. Sim molil zjutraj, pred- po jedi, zvečer? angelsko češenje? — tri božje čednosti? — Me je bilo sram se pokrižati, poškropiti, poklekniti, roke povzdigniti? — Sim se smejal zjakom, ki so jih iz božjih reči delali? — Sim se rad keršanskega nauka učil doma, v šoli, v cerkvi? — Sim poslušal krivovžrske nauke? —~Nimam raj kako stvar, kakor Boga? n. pr. dnar, i. t. d.
II.	Ne imenuj jto nepridnem božjega imena. Kolikrat sim rekel Jezus, Maria i. t. d. brez potrebe? Ali sim v jezi zalcramen-tiral ? se priduseval? Ali nisim prisegal: kakor je Bog v nebesih? Nisim Bogu obljube delal, in ne dopolnil? — Sim mermral, da Bog deža alj lepega vremena ne da? — Sim svete reči v napdk obračal ?
III.	Posvečuj praznike. Kolikokrat sim sveto mešo zamudil ? od pridge šel? keršanski nauk opustil? — se o nedelih in svet-kih potepal? — igral? strelal? Sim prepovedano delal?
IV.	Spoštuj očeta in mater, i. t. d. Kako sim stariše razža-lil? jih hudo pogledal? jim besedoval? jih clo vdaril? »Krokarji mu naj oči izklujejo, i. t. d." (Pripov. 30, 17.) Kako sim očeta in mater vbogal? — Oli, radi bi jih vbogali, pa jih ne bote imeli! — Dopolnite šterto zapoved, in blagoslov četerto zapovedi bo vaš naj lepši del. „Otroci! bodite pokorni svojim staršem v Gospodu; zakaj to je prav. Spoštuj svojega očeta in svojo mater; to je perva zapoved z obljubo: da ti bo dobro, in da boš dolgo živel na zemlji". (Ef. 6, 1—3.) — Kako ste vbogali ucitele?— gospodarje?— Ste botre pošto vali? strice, tete? — Ste zasmehovali stare ljudi? berače? Veste kaj se je fantelinom pripetilo, ki so Elizeja žalili? (IV. Kralj. 2, 23—24.)
V.	Nc vbijaj. Ste že koga vbili? Ne daj Bog! Pa vbijali ste že s besedo: drugim gerde priimke dajali, p. kozel i. t. d. Tudi beseda človeka vbije, ki ga pohujša. „Kdor svojimu brat« reče norec, bo kriv peklenskega ognja." (Mat. 5, 22.) — Vbijali ste z djan-jem: Jcamenje metali, kakor judje, se tepli, jezli i. t d., terpinčili
ptice, pese? — Živino pretepali? Bog je živino stvaril, in bo tepci take. — Dekleta! niste malih otr6k prav varvale? — Ste se dražili, vkljubvali, koga vdarli? Ste koga v hudo zapeljali? — mu
hudo storiti pomagali — ga za hudo hvalili, kako je berzn ?--
Ste sami sebe vbijali skoz jezo? — ste na vročino pili? iz mraza prenaglo na toploIčtali ? preveč pili, jedli? plezali, skakali, tobak kadili? z klucem streljali i. t. d. — Ste družino gerdo imeli, da se je jokala?
VI.,	IX. Ne prešestuj. Ste komu kaj nesramnega povedali, pokazali, storili? Kaj ste na paši, v kakem koti, v posteli ostudnega včinili, česar bi vas sram bilo povedati, alj strah, da bi vas kdo videl ? — Niste goli letali, se kopali, se gledali ? Angelc varh beži pred golim otrokam; varno in hitro se preoblačite. — Ali niste klafali, klafanja poslušali, pleperc peli? Vsega tacega se izpovejte; lehko je velik greh nečistosti.
VII.	Ne kradi. Kaj ste vkradli? dnarjev, igrač, sadja, sladkarij, p. smetane, sladkorja? Komu? starišeni, sosedam, součen-com ? — Kar človek izprosi, slavodno nosi; kar vkrade, mora nazaj dati. — Niste najdeno blago, posojeno odrajtali? Ali ste vkra-deno kupili, hranili? — Ste na pasi škodo storili, drevje olonia-stili, po setvi, travi hodili ? Ste škodo povernili ? — Ste sami sebi kradli, zaigrali, zapili, za prazne stvari, gizdasto obleko dnarje dajali? — Dečko je sivanko vkradil, in materi, ki ga ni posvarila, uho odgriznil, ko so ga obesli. — Ali ste z žveplenkmi igrali ?
VIII.	Ne pričaj krivo i. t. d. Kaj govori, kdor krivo priča, resnico alj laž? Kolikokrat ste legali? komu? — Ste koga krivo tožili, na druge iz vračali? čez druge hudo govorili? tajili? — Kdo se je pervi zlegal? Čigavi otroci so, ki lažejo ? — Mala laž, mali greh, velika laž je velik greh. „Lažnivc usta dušo vmore." (Modr. 1, 11.)
X. Ne poželji ptujega blaga. Kdaj so misli greh ? Kedar kaj nespodobnega, ptujega poželjimo, p. lepe reči, bukve, oblačila, naj bi mi imeli, drugi pa ne. Nismo bili žalostni, kedar so druge raji imeli, kakor Kajn? Nismo bili veseli, da so bili drugi kregani, tepeni? Tako zna h.. „Vcsclite se z veselimi, jokajte se z joka-jočimi." (Rim. 12, 15.)
Zoper cerkvene zapovedi: I. in II. Kako smo se v cerkvi za-
deržali? smejali? ogledovali? cukali? — III. Smo postne dni meseno jedli? — IV. Kdaj smo bili poslednoJcrat pri spovedi? Smo naloženo pokoro opravili? Smo se poboljšali alj pohujšali? Smo več alj majn grehov storili? Ktera je moja koreninska alj naj hujši pregrešna navada? jeza? lenoba? i. t. d. — Kdor se poboljša, gre v nebesa; kdor se pohujša, gre bližej pekla. Vsaka spoved je ena stopinja v nebesa alj v pekel. Kamo pa vi?
III. Priprava h spovedi.
1.	Kdo mi v8 povedati od zgubleniga sina? Koliko reci gre h spovedi? So za moliti alj za dopolniti? —
2.	Kaj je kes alj grevenga? Kolknata je? — Zakaj je bilo Judežu izdajavcu žal? Kakšna je bila Iškarjotova žalost? Kaj mu je dala? Zakaj se je pa sv. Peter jokal? Kakšna je bila njegova grevenga? Kaj mu je dala? —
3.	Kakšna je pa vaša žalost? Oh, kako nehvaležni ste bili! Kolikrat naj boljšega Očeta žalili! — Pokleknimo, in prav gorečo grevengo obudimo, rekoč: O moj Bog, i. t. d. (Sveto Opravilo stran 66.)
4.	Kaj je sklenil zgublen sin v svoji žalosti storiti ? — Kamo se mora grešnik podati? — Kako se spoved začne? ■— konča? — Kaj je storiti, ako smerten greh zamolciš? — kaj pa, če pozabiš? — Ni se potreba bati; spovednik so dober oče in vsmileni namestnik božji; — se ne sramovati; gerdo je grešiti, lepo pa se* spovedati; ne daj Bog vtajiti, se Bogu zlegati! —
5.	Kako se imajo nauki zapomniti? — kako naložena pokora opraviti ? —
6.	Kolikokrat je potreba se izpovedati? Po vsakem smertnem grehu, večkrat tudi za malih grehov del; dobro bi bilo za mladino vsakega mesca; naj zvesteje pa se ima velikonočna spoved opraviti. — Mladih ljudi varucka je sveta spoved, pomočnik pa sveto obhajilo.
IV. Priprava za sveto obhajilo.
1.	Koga prejmemo, kedar k božji mizi gremo? —
2.	Kedaj je postavil Jezus presveto rešno telo? — Kako? —
Zakaj ? V vedni spomin svoje ljubezni — smerti —• nasočnosti — pomoči, za našo dušo in telo. „Jaz sim vinska terta, vi mladike. Kdor ostane v meni, in jaz v njem, on rodi veliko sadu; ker brez mene ne morete nič storiti." (Jan. 15, 5.)
3.	Kako se mormo pripraviti na duši? — Kako svojo všsfc očistiti? — Kako serce pobožno ozalšati? Kako oblečeni? kako dolgo teši biti? — Ali je to teško? Jim, ki Jezusa ljubijo, je vse lehko. „Ljubimo tedaj Boga, ker nas je Bog pred ljubil." (I. Jan. 4, 19.)
4.	Kdo vam je dal ljube stariše? zdrave ude? i. t. d. Kako je otroke objemal, jih blagoslovil! (Mark. 10, 16.) Kako pa vi Jezusa ljubite? — Vas je kedaj Jezus razžalil? — Zakaj ste pa vi Jezusa tolikokrat žalili? —
5.	Je vam kaj žal? — Bote Jezusa za odpušanje prosili? — Mu bote obljubili, nikolj več tako? — Pokleknimo, rekoč:
V. Obljuba otrok.
Preljubi Jezus — naš prijatel — in pomočnik! — ti nas ljubiš — nas rad imaš — mi pa tebe — toliko žalimo. Zal nam je
—	iz celiga serca. Odpusti nam — vse naše grehe. Terdno obljubimo — radi moliti — se pridno učiti — stariše vbogati — nikdar legati — ne preklinjati — ampak pohlevni — in mirni biti. Vzemi nas spet — usmileni Jezus — za svoje otroke. Tebi živimo — tebi umerjemo — tvoji naj bomo — živi in mertvi. Rajši hočmo umreti — kakor grešiti — in tebe žaliti. Pomagaj nam
—	vse dopolniti — kar ti obljubimo. — O Maria — naša mati
—	peljaj nas — k ljubimu Jezusu — in prosi za nas. — Ljubi angel varh — pomagaj nam — se prav spovedati — in poboljšati — da nas boš vodil — prav vesčl — in nas pripeljal — v sveti raj. Amen.
Oče naš. Češena si Maria.
VI. Naročilo.
1.	Dcca! dans je imenitna vecerlca. Pri večernicah lepo molite.
2.	Kar vas je odrašenih se nicoj izpovejte.
3.	Kar vas je bolj malih, greste k domu, doma še enkrat sv. Duha v pom6č pokličite, včst izprašajte, in poprej ko se vležete, grevengo obudite.
4.	Jutre je za vas lep in vesel dan; čedno se vrnite in prazno oblecite. Dekleta, prosite, naj vam pripnejo venec na glavo. Mla-denci verh zeleniga rožmarina v roko! — Jezusu, svojemu nebeš-kimu ženinu greste naprotje.
5.	Še eno sim skoraj pozabil. Lepo napravleni prej ko od doma greste, očetu in mami roko poljubite rekoč: Ljubi atej — mama! lepo vas prosim, odpustite mi, kar sim vas razžalil. Ne bom nikolj več tako. — Bote to storili? — Jutre vas bom prašal; in ktiro ne bo, ne sme v lepo procesjo.
VII. Slovesno obhajilo otrok.
1.	So otroci spoved opravili, se v šoli alj na "kakem pripravnim kraji zbero, lepo pozdravijo in opomnijo, kamo de pojdejo.
2.	Lepo se uverstijo in v procesjo gredo, ter svet Roženkranc molijo alj pa pojo.
3.	V cerkvi se vstavijo oleolj kerstnega kamena, Če je kraj za to. Pove se jim, kako so jih botri h kerstu prinesli, kaj namesti njih obljubili. Na to pokleknejo in ponovijo lcerstno obljubo. (Glej: Sveto Opravilo, stran 48.) Čedno je, ako se otrokam goreče sveče podajo.
4.	Od kerstnega kamena se postavijo k velikimu oltarju. Pri sveti maši se moli do povzdigvanja svet Roženkranc, in k poglavitnim delam pristojne molitvice vložijo. (Glej: Sveto Opravilo, stran 29—32.)
5.	Po povzdigvanju se obudijo tri božje čednosti. (Glej: Sveto Opravilo, stran 38. Upanje 39. Ljubezen 43. Molitev k svetimu obhajilu 70. Očitna spoved 70.)
6.	Mašnik pokažejo presveto resno Telo, reJcoč: Otroci! poglejte Jezusa, svojega božjega prijatla, ki k vam priti želji. — Ali verjete, da je v tem presvetem zakramentu v podobi kruha Jezus pričejoč z dušo in s telesom, s kervjo in z mesom, kakor Bog in človek? — Otroci: „Verjemo". — Ali vam je žal, daste usmi-lenega Jezusa tolikokrat žalili? — Otroci: „Žal nam je". Ob-
ljubite Jezusa nikdar več žaliti?— Otroci! „Obljubimo". Pozdravite tedaj Jezusa prav lepo, rchoč: O Gospod! nisi m i. t. d. Med obhajilom se kaka lepa pesem zapoje.
7. Po sv. obhajili se opravijo navadne molitve, in molitev za odpustke. Poslednič se moli po Oče nosu in češena si Maria za ljube stariše — učitele — za duhovsko in deželsko gosposko — za brate in sestre — za verne duše v vicah. — Po dokončanim opravili se jim lcosilce preskerbi, in Če drugega ni, saj košček hleba.
Priporočil« sv. detinstva Jezusovega.
1.	Kako srečni ste otroci keršeni! Imate dobrega očeta — ljubo mater — strice — tete — botre. Ako ste srote, dobite oskerbnike, učitele. Ako umerjete, lehko v nebesa pridete. Pač
ste božji otroci!--Kako žalostno se pa unkraj morja Kitajskim
otrokam godi! Niso keršeni, in če umerjejo, v nebesa ne morejo. Hudobni stariši jih alj podavijo in v vodo pomečejo, alj pa svin-jem dajo, če jih kdo no kupi.
2.	Dcca! ali se vam ne vsmilijo vbogi brateci in sestre? — Bi jih ne pobrali, da bi jih pesi ne raztergali? Bi jih ne prinesli dobri materi in naprosili, naj bi jim dali mleka alj kruha, pa kako srajco? — Porečete: kako pa; saj ne vemo, kje so? — To prav lehko storite, če v sveto bratovšino detinstva Jezusovega stopite, vsak dan 1 Češeno Marijo za vbogo deco molite, pa jih Mariji priporočite, rekoč: Sveta Maria Devica, prosi za nas in za vboge hajdovske otroke! Vsakega mesca pa dajte 1 kr. vbogaime, da se bodo vbogi otroci kupili in nesrečne smerti rešili.
3.	„ra nimamo krajcarjev" porečete. Ktiro nima, pa naj poprosi očeta, mater, strica, botra, i. t. d. Radi vam bojo dali; kdo bi otroku ne dal, ki lepo prosi. — Angeli bojo veseli vaše krajcarje šteli. Otrokam bote v nebesa pomagali, in oni za vas Boga prosili. Jezus vas bo blagoslovil, kakor je obljubil, rekoč: „Kar ste naj majnšimu mojih storili, ste meni storili". (Mat. 25, 40.) Amen.
PODUK ZA DEVICE IN SAMICE.
„Oh kako lep je cist rod, ki se čednosti sveti, zakaj njegov spomin je večen, ker pri Bogu in pri ljudeh livalo ima.u (Modr. 4, 1.) '
I. Devištva čast in iinenitnost.
1.	Bog si je na ovem svetu lep vert zasadil — sveto kat. cerkev; cvetlice ste ve device, cvetje cerkve, jagneta čcdc Jezusove. (Sv. Ciprian.) — Verli tempel si je Bog postavil, veliko sveč v njem gori; in te goreče sveče, svetle lampice ste ve modre device. (Mat. 25, 1—13.) — Zlat tabernakel si je usmileni Jezus naredil , v kterim bivati želi; to ste ve device. Vaše čisto deviško serce je posvečen pristol Jezusa, ncbcškiga kralja. „Vsaka devica je kraljica, kajti je Bogu posvečena devica nevesta naj višega kralja; pa tudi zato, ker sama čez svojo počutke kraljuje." (Sv. Ambrož.) — Za masnim stanom je deviški naj imenitnej; devica
daruje kakor mašnik svoje devištvo Bogu. (Sv. Ambrož.)--Zato
vas hvali moder Salomon: „Oh kako lep je čist rod, i. t. d." Zato si je usmileni Jezus devico za mater izvoljil, ter je djal: „Blagor jim, kteri so čistega serca; ker oni bodo Boga gledali". (Mat. 5, 8.) In sv. Ciprian vas imenuje svete cerkve dišečo cvetje, naj goršo lepoto božje gnade, podobe božje, v kterih se svetli Jezusova svetlost. „Vse zlato tega sveta toliko ne velja, kakor ena sama Čista duša." (Tertul.)--
2.	Kolika imenitnost! Tolika pa tudi blagost (sreča) deviškega stanu! Mirno je Vaše čisto serce, v kojem Kristus prebiva. Lepe v oččh Gospodovih, neprenehoma le za njega živite; z njim si noč in dan kratek čas delate, ter mu svoje molitve za juterno dajate. (Tert.) — Koliko plačilo vas v nebesih čaka! „Že na zemlji ste začele biti, kar bote enkrat v nebesih." (Sv. Cipr.) Naj bližej ne-
beškega "kralja bote sedele; (Prip. 22, 11.) Spremljale bote Jagnje (Jezusa) v neb. Sioni, in novo pesm pele. (Razod. 14, 3—5.) Devicam je poleg krone izveličanja še poseben venec devištva priprav-len. (Sv. Tomaž Akvin.) „V6komaj raduje (devištvo) s krono pre-mage, in nosi plačilo za vojskovanje ncomadežanc čistosti." (Modr. 4, 2.) Ktere se ne može, bodo kakor angeli v nebesih. (Mat. 22, 30.) Ve device ste Jezusove neveste, hčere Marijne in tovaršice angelov. Š častjo se priklone Bogu posvečeni devici (usmileni sestri) mogočen vojskovodja, pa tudi jaz, kedar vam govorim, za ktire me toliko bolj skerbi, za kolikor bolj vaša čast in imenitnost slovi. (Sv. Cipr.)
3. Veči ko je vaša imenitnost, za toliko veča je vaša nevarnost — za toliko veči ima biti vaša skerb svoje devištvo ohraniti. „Mi nosimo velik zaklad v rahlih posodah." (II. Kor. 4, 7.) — Naj bi dans tromba k sodbi zabučala, in angeli čiste device na desno, zapeljane, omadežane pa na levo odbrali, koliko vas bi na desnici stalo, deviški vene na glavi, bel limbar v roki deržalo ? — Oh serce mi trepeče! „Veliko poklicanih, pa malo v sedajnih časih čistih devic tudi med vami, in ne vem ali bi dans govoril nedolžnim, kako naj devištvo ohranijo, alj velikoveč nesrečno zapeljanim, kako se naj spokore po izgledu Marije Magdalene? — Vsaki stranki hočem besedo povedati; alj perva naj vam velja, poštene dekleta, da vam pokažem sovražnike, kterih se imate var-vati, pa tudi prijatle, kterih se imate deržati, ako hočete ostati poštene.
II. Devištva sedem smertnih sovražnikov.
Bolji in žlahnej ko je sad, več ima sovražnikov. Devištvo jih naj več ima, in naj prej v svojem lastnim sercu:
1. Posvetna ljubem, ki dekleta oslepi, in mu serce tako ostru-pi, da Boga in dušo pozabi, ter le posvetnim ljudem iše dopasti. Tvoje mlado serce mora ljubiti, alj „kdor svet ljubi, ni božje ljubezni v njem". (I. Jan. 2, 15.) Posvetna ljubezen nespametno dekle tako omoti, da za moža vero da, pa tudi že na zemlji večdel le pogubo najde. Taka se je nesrečni Ireni, ženi Mahomeda II. zgodila; vero je zatajila; pa tudi glavo zgubila. —
Kako se pa pri dekletu posvetna ljubčzn pokaže? Skoz
2.	Gizdost v noši. Oblačilo je Bog za pokoro dal (I. Mojz. 3, 21.), pa ne za mrežo pregrehe. Začne dekle kratke rokave nositi, persi rudeče alj pa na polj gole kazati, košato hoditi ko sod, se zapeljivimi! svetu v službo ponuja. Oh kolikokrat cena zgublene čistosti na dekletu visi! Sv. Kari Bor. je spovednikam prepovedal, take odvezati, ki se gizdavo oblačijo. „Naj se ženske v poštenim oblačili s sramožljivostjo in zderžljivostjo zaljšajo, in ne s pletenimi lasmi alj z zlatom, alj z biseri, alj z dragim oblačilam." (I. Tim. 2, 9. I. Petr. 3, 3.) Vaše oblačila naj bodo po vašem stani, čedne pa ponižne v barvi. Naj lepša obleka je, ktero si sama na-predla in naredila. — Ali se sme devica v serkalo gledati? — Dro; pa na mertvaško glavo ne pozabiti. — Kakor nevarna je gizdost v noši, še nevarnej je dekletu prevzetnost v besedi. Devica malo, pa modro govori; besedlivka se rada smeji, pa tudi na smehu avša ostane. „Od vsake prazne besede bo odgovor." (Mat. 12, 36.)
3.	Slabo družtvo z ženskim, je skoraj sv. Terezjo pogubilo. (Djanje Svet. II. 445.) Veliko nevarnej je pajdašija z moškim spo-lam po poti v cerkev, po cerkvanji alj na božjih potih i. t. d. Pomislite , koliko grehov ste na metvah, po mlinih, po klopeh, po kerčmah, na ponočnih hojah, pri oknih, clo pri mertvih, v svoji posteli, s cukanjem in drugim nesramnim djanjem storile, kar se clo imenovati ne sme, in se je spovedati potreba. „Kdor se s smolo peča, i. t. d." (Sir. 13, 1.)
4.	Nevarna in pregrešna dobra volja. Dina je šla gledat Si-himitov kratkočasje (I. Mojz. 34, 1.) in je v nesrečo prišla; ti greš na ples godce alj citre poslušat in rajat, in se brez škode ne po-verneš. Na plesiši devištvo umira, in se pokople po poti k domu. — Naj nevarnej je pa z možlcimi pit hoditi. Zapeljivec dekletu za to piti kupuje, da jo ložej zmoti. „V vini (tudi v žganji in rozolji) je nečistost." (Ef. 5, 18.) „Pijanka še svojega sramu ne pokrije." (Prip. 23, 31.) So tudi nesramnice, ki fante v kerčmo spravljajo.
5.	Nesramno znanje z možkim spolam. Nečista prijaznost je mreža peklenskega ptičarja tebi nastavlcna; kakor pajek muho — bo zapeljivec tebe vjel; le las mu daj — le perstec pokaži. Tako se je Apoloni godilo. (Beri Vene Devištva 391.) Goljufna je ob-
ljuba: saj te bom vzel; dolgo pregrešno znanje alj nesrečen zakon Ponese, alj pa nobenega. Kdor se Boga ne boji, tudi pošteno ne ljubi. Greh je per stane jemati alj dajati, dokler po keršansko v zaroke ne stopita. Ne jemlite dnarja ne oblačila; vse tako je cena Pregrehe. — Ali sme dekle za možhim hoditi? Kaj takega je naj vekša gerdoba; on more po nevesto priti, le k... se ponujajo.
6.	Skrivanje in pregrešno tajenje. Materi in spovedniku moraš odkrita biti, in nikolj tajiti; Bog jima je tvoje poštenje izročil. So fliati huda, alj ti spovednik prepovedo, varji se kakor niodrosa. Kamen ti bo na serci, kar zamolčiš, in če ti hudič jezik zaveže. Godilo se ti bo, kakor Judu izdajavcu. (Mat. 27, 4—5.) Ako hčer kateri pisma skriva, se po noči na ples krade, pride dekla pozno v noč k domu, in po takih potih svojega navadnega spovednika zapusti, jo tisti lev na vervi ima, ki okolj liodi in jiše, kogar bi po-žerl. (I. Petr. 5, 8.) Po tem hitro nastopi naj strašnej sovražnik:
7.	Nečisto djanje, devištva pogreb. Nečistnica greši zoper pre-sveto Trojico, zoper svojo dušo in telo; hitro bo červov živež, in "jena duša izbrisana iz bukev živlenja. (Sir. 19, 3.) — „Ali ne veste, da so vaše telesa udje Kristusovi?" (I. Kor. 6, 15.) Ni greha, kterega bi Bog ostreje topel, ko nečisto djanje. Pervi svet
Sodoma nam priča strašno kazn, in sveto pismo pravi, da je bilo Bogu žal, cla je človeka stvaril, ki je ves meso. (I. Mojz. G, 8.) „Zavolj tih grehov pridejo šibe božje nad neverne ljudi." (Ef. 5, 5-6 .) Nečistost je greh, kojega noben hudič storiti ne more; le slep Človek ga dopernaša. Hujše ko od hudiča obseden biti, se je v nečisto znanje zaplesti. Kakor se hudič izgnati ne da, 111 se spet poverne, tako se nečistim godi; le s poštam in stanovitno molitvjo se po besedah Jezusovih ta hudi duh izžene. Ster-'dšnica v blati ni tako gerda ko nečistnica v svojem djanji pred božjem obličjem.
a) Ne reči: kaj pa če grešim; za to me ne bo h... vzel. Vzel te bo, ako se ne boš prav spokorila; alj ktira na to široko cesto pride, se malokdaj spokori. — Ne zanašaj se rekoč: se bom Pa spovedala. Spovedala se boš, pa teško spokorila. Svoje dni je bdo za 1 nečisti greh 7—10; za 1 prešestvo po 15 let očitne pokore. — Ne govori: grešila sim; kaj se mi je pa zgodilo? Ako
se ni, se še pa bo. Imaš fačeke, imaš kervave šibe, ako jih prav ne izrediš. „ Otroci nezakonski pričajo hudobijo stariše v." (Modr.
4,	6.) — Imaš pa samo grešno djanje, te čaka na tim sveti neznana bolčzn, alj pa po smerti peklenski brezdn. „Vreča želja go-rečimu ognju enaka, ne bo pogasnila, dokler vse požgano ne bo." (Sir. 9, 9.) „Tvoja pregreha bo v tvojih kosteh v prahu počivala" ; (Job. 20, 11.) uči sveto pismo. Koliko otrokomorstva, prepirov, morij, prcšestvanje porodi! „Vse take ne bodo nebeškega kraljestva dosegle", pravi sv. Paul. (I. Kor. 6, 9.)
b) „ Vse to pa mene zadelo ne bo; tako daleč se ne dam zapeljati": se marsktera tolaži. Ohsrotica! misliš, da si še nedolžna devica, pa ne včš, da si že lehko velika grešniea: ako pogosto na možke nesramno misliš: „Ako le osebo poželjivo pogledaš", (Mat.
5,	28.) — ako nesramno govoriš alj poješ: „Iz obilnosti serca usta govoru, in iz serca izhajajo hude misli, prešestva, i. t. d." (Mat. 15, 18—19.) Ako rada z drugim spolam noriš, se cukaš, možke k sebi pustiš, po Iškariotovo se z njimi pečaš i. t. d. Poprašaj, ali so čiste tvoje roke in noge, tvoja postel? Vrata odperte pušati, in po pojatah in parnah ležati je za dekleta smertna nevarnost. „To namreč vedite, da ki tako delajo, ne bodo kraljestva božjega dosegle." (Gal. 5, 21.) Vsako tako nesramno djanje je večidel smertni greh. „Ne dajte se nikomur zapeljati; ker zavolj tega pride jeza božja nad otroke nevere." (Ef. 5, 6.) Posnemajte sv. Cito. (Djanje Svet. I. 424.) — Rahla je čistosti lilija, drago device poštenje.---Moj Bog! tako ni za dekleta veselja na sveti? Veselja dovolj. Hočem vam pokazati
III. Devištva osmero veselje.
Lepa navada je device venčati, kedar jih k poroki peljajo alj pa h pogrebu neso. Iz štirih cvetlic vaš venec naj bo:
1. Zelen rožmarin, podoba žive všre in keršanske modrosti. — Kakor pet modrih devic mora biti vaše veselje skerbeti za olje pobožnosti, Boga prav spoznati in mu lepo služiti. (Zlate molitvice.) Kakor pridne bučelice si naberajte iz pridig, keršanskih naukov in pobožnih bukev sterdi za večno živlenje; nikolj vam dolg čas ne bo.
2.	Pruna violica ponižnosti. Le v tihim skritem kraji, kakor Mariji, deviška čednost cveti, in vso okolico z žlahnim duhom napolni. „Bog je prevzetnim sovraž, ponižnim pa daje gnado." (I. Petr. 5, 5.) „Učite se od mene, ker jaz sim krotek in iz serca ponižen, in bote pokoj najšli svojim dušam." (Mat. 11, 29.)
3.	Bela lilija svete sramožlivosti; ona je deviške čistosti družica. Koliko skerb je sv. Potamijana za sramožlivost imela (De-vištvo, stran 117), kako malo pa zdaj dekleta za njo skerbite!
4.	Bodeča vertnica stanovitne pogumnosti alj serčnosti. Poštene device živlenje je vedno vojskovanje. Zalezvavce odpravi z rezno besedo, sitnežem se zogne, posilnim se vbrani in vbeži. Ne hodi sama po noči, potoži starišem in gospodarjem; in kjer te v miru ne pusti', od tam beži kakor Lot iz Sodome.
5.	Poštena hiša, ako te v svate išejo alj v službo prosijo. Zakona preveliko poželenje pelje v pogublenje; se ti pa dobra prilika ponuja, prosi sv. Duha za razsvetlenje, spovednika za svet, stariše za pomoč, da prav izvoljiš. Ne jemlji pijanca, ne skopca, ne igravca, ne prešestnika; boljše je pošteni samici služiti, kakor nesrečnega zakona jann nositi. — Si dčkla, poiši si kerš. službo, v kteri boš lehko Bogu služila, kakor sv. Notburga. (Devištvo, str. 113.) Boljše je v planini cokle nositi in ovsenjak jesti, pa pošteno živeti, kakor po mestih in gradili v svili hoditi in kavo piti, pa grehu služiti. Si dobro hišo najšla, ne seli se; goste službe so redke suknje. Sv. Cita je 48 let pri enej hiši služila. (Devištvo, str. 140.)
6.	Keršansko družtvo alj pobožna bratovsina. Ni dobro devici samej biti. „Ako dve greste, in ena pade, ji druga pomaga." (Pridg. 4, 10.) Tako družbane druge drugi pomagajo, čujejo, posvarijo in molijo, in Jezus je v sredi med njimi. (Mat. 18, 20.) Zato ker-šanske družbe hudoben svet čertf, pa jih Jezus ljubi. „Ne bojte se, majhna čeda! ker vašimu Očetu je dopadlo vam dati kraljestvo." (Luk. 12, 32.) Vsaka kerš. bratovšna je barka Noetova za mlade ljudi. (Sv. Alfonz.)
7.	Živa ljubezen do Jezusa; on je tyoj pastir, ti njegova ov-&ca; on tvoj ženin, ti njegova nevesta. „Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove? Ali nadloga? ali stiska? ali lakota? ali nagota?
ali nevarnost? ali preganjanje? ali meč? (Kakor je pisano: Zavoljo tebe smo celi dan morjem; imajo nas kakor ovce odločene v zaklan je.) Per vsim tem pa premagamo zavolj njega, ktcri nas je ljubil. Zvest sim si namreč, da ne smert, ne živlenje, ne an-gelji, ne poglavarstva, ne oblasti, ne sedanje, ne prihodnje, ne moč, ne visokost, ne globočina, ne druga stvar nas ne bo mogla ločiti od ljubezni božje, ktera je v Kristusi Jezusi, Gospodu našim." (Rim. 8, 35—39.) Koliko kerš. device iz ljubezni do Jezusa storž! — Da pa ta čista in delavna ljubezn ne vgasne, opravljaj vsak dan lepo molitvico braterne presladkega serca Jezusovega, v ktero se daj zapisati; pogosto pristopi h božji mizi; Jezus bo tvoj, in ti njegova.
8. Otroško spoštovanje in cešcnje Marije božje matere. Kakor je sv. Terezija (Djanje Svet. II. 445) si izvolji tudi ti Marijo v svojo mater, veselo obhajaj njene svetke, posnemaj njene čednosti, priporočaj se ji; Marija te bo pod svoj svet plajš zakrivala.
—	Jezus, Marija in sv. Jožef naj bojo tvoja tovaršija v veselji in v žalosti, v živlenji in v smerti; srečna boš časno in večno. — Devica scer vedno po nevarnih zankah hodi, alj angelj Gospodov jo vodi, dokler je Jezusova. Take hočete biti, in Bogu terdno obljubo kleče storiti, rekoč:
Obljuba device.
Oče nebeški! ki čiste duše — čez vse ljubiš — in vslišiš prošnje — svojih otrok — oglodaj se milo — tudi na mene — svojo hčer. Jaz te ne prosim — za posvetno lepoto — ne za dobroto — tega sveta. Daj mi le gnado — pošteno živeti — tebi lepo služiti — in sveto čistost ohraniti. Samo tebi — želim do-pasti — in pa Jezusu — svojimu ženinu. — Odpovem se —• zapeljivemu svetu — in njegovemu — poželjenju. — O moj Jezus! nebeški ženin — čistih duš — varvaj me — brani me — reši me — pervega greha — daj mi premagati — vsako skušnjavo — in ne dopusti — da bi dereči lev — gerd zapeljivec — belo oblačilo — svete čistosti — meni raztergal. — Ne bom pozabila — da me ti gledaš — naj me ravno — tema zakriva. Sveta groza
—	naj me obide — kedar se mi — sovražnik približa — da ne
bom dala — za kratkočasilo — nesramno veselje — svojega poštenja — svojo deviško čast — gerdo zapravila — tvojo gnado — in izveličanje svoje. O moj Jezus! jaz sim tvoja — in ti si moj. Jezus Marija — in sv. Jožef! — vam izročim — svojo dušo — in telo. Raj hočem umreti — kakor grešiti. Moj desni angel — ti bodi moj tovarš — ti mene varji — ti mene vodi — in me pripeljaj — k mojimu ženinu — usmilenimu Jezusu — in k Mariji — moji materi. Tako bom vesela — in vekomaj srečna. Amen.
Beseda zapeljanim dekličem.
Skoraj bi bil vas pozabil, vboge zapeljane grešnice, kterim je bela lilija svete čistosti umerla, ki ste oblačilo svatovsko z nesramnim djanjem oskrunile —• raztergale deviški venec nedolžnosti.
1.	Rajši bi se za vas jolcal, kakor vas učil. Gore se bojo ozelenile, vašega poštenja ne bo nazaj; cvetlice bodo spet cvetele, roža vašega devištva je ocvetela na večno. Tako mlade, pa že tolike grešnice! — Po široki cesti nesramne pregrehe vas peklenski sovražnik na vervi posvetne ljubezni žene, in vaš angel varh se za vas joka. Veliko vas posnema Magdaleno grešnico; alj redka je, ki bi se prav spokorila, in posnemala sv. Mario Magdaleno spokornico.
2.	Zastoju svoje pregrešno djanje pred svetom skrivate; čednost in pregreha se človeku na obličji pozna. Kakor lepo se sveti sveta čistost, tako gerda se prej alj šlej nesramnost prikaže. Vaša vest- vas tožuje, kaj ste storile, in vas bo grizla kakor červ, ki ne umerje; vas bo pekla, kakor ogenj, kteri ne vgasne. Vroče solze bote točile, pa svoje gerdobc ne bote omile, ne pogasile strašnega °gnja, ki že za vas gori, ako se hitro ne spolcorite, in resnično ne poboljšate, gerdo znanje ne opustite, in ne raztergate pregrešne ljubezni. Pot nedolžnosti ste zgubile; le sama edna pot vam je še v nebesa odperta: pot ojstre pokore.
3 Vam revam pravo pot pokore živo pokazati, poglejte, kaj Je storila Marija Egipčanka (Djanje Svetnikov I. 351.) — Pokleknite še nicoj pred podobo Marije; ona je pribežaljše grešnikov, tolažnica žalostnih; tudi vas ne bo mati mila v toliki revšini zapustila. Svoje pregrehe milo objokajte, pregrešne zveze še nicoj Drobt. za leto 1859 in 1660.	3
raztergajte, in po tem k spovednici tecite. Kar vam spovednik naroči', zvesto storite, in stanovitno v pokori kakor sv. Marija Egip. do smerti ostanite. Tudi spokornicam je pripravil usmileni Jezus veličasten prostor v nebesih.
Naročilo dcklctaiu.
1.	Po tem nauku nicoj svojo vest skerbno sprašajte. Bote najdle, da ste kaj dozdaj zamolčale, spovedi ponovite in popravite. Kar vas je pripravlenih se nicoj spovejte.
2.	Nicoj še pred spovedjo nesramne per stane iz rok! — in preden se vležete, vsako stvar v kraj spravite, ki bi vas motila in pomnila poprejne grešne prijaznosti alj nečistega znanja.
3.	Ponižno pa čedno po svojem stani se jutre opravite; glejte, vaš Ženin pride, pojdete njemu naprotje. Lepo versto deržite, naprej ne vhajajte; posledne bodo perve pri Bogu.
4.	Poprej ko se od doma podaste, očetu in materi — dekle pa gospodinji roko poljubite, in za zamero jih poprosite, rekoč: Oče, mati! odpustite, da bo meni tudi Bog odpustil.
5.	Dekleta povsodi rade vbogajo; vem da me bote vbogalc tudi ve.
Slovesno obhajilo.
So dekleta v lepi procesji v cerkvo došlc, se ponovi kerstna obljuba. (Keršansko Devištvo, stran 202.) K sveti maši se svet roženkranc moli, in skrivnosti odstavkov dostavlajo. Po povzdig-vanji se (/lasno molijo pripravne in zahvalne molitve k svetima obhajilu. (Kerš. Devištvo, str. 105—201.)
PODUK ZA ZAKONSKE ŽENE IN VDOVE.
Kdo bo najšel berzno ženo? — Goljufna je priljudnost, prazna lepota; žena H se Boga boji, bo hvalena. (Salomon. Prip. 31.)
I. Žene imenitnost.
1.	Dve matere imamo, kterih pozabiti ne smemo: perva je Eva, ki nas je vse nesrečne storila; druga mati nam je Marija, po kteri nam je izveličanje došlo.--
2.	Dvojne matere tudi v sedajnih časih imamo: dobre matere sreče — hudobne matere vsake nesreče za ljudi, za rodovine, za sosesko, deželo in za našo sveto cerkev. — Zato pravi sv. Duh: „Kdo bo najšel berzno ženko i. t., d." (Prip. 31, 10—31.)
3.	Pošteni zakonski ženi sedem zvezd glavo opleta: 1. po-božnost; 2. ljubezn zakonska; 3. zvestoba; 4. postrežnost; 5. ma-ternaskerb; 6. lepa zastopnost; 7. poterpežlivost. Koliko tih zvezd se pa okolj vašega serca svetli ? — Oh preljube žene, ve ste moje upanje, moje veselje, ako zvesto dopolnite
II. Dolžnosti keršanske žene:
1. Bo Boga. Zemlja po soncu — zakonska žena se naj po Rogu ozira. „Težek jarm sloni i. t. d." (Sirah 40, 1—9.) Zakonske težave, ktire je Bog Evi prisodil, vse občutite, in se mi gostokrat usmilite. Vaša pomoč je pri Bogu. — Ženski spol se imenuje pobožni spol. Pobožne žene so Kristusa na goro Kalvarijo spremile, Pa tudi perve zvedle njegovo častito vstajenje. — V veselji in žalosti se keršanska žena k Bogu oberne, prosi, iše, terka za moža, otroke, družino. Žene imajo kluč do božjega serca: molitvo. Ako
3*
ne vtegnete dolge molitve •— saj opravljajte kratke zlate molitvice. — Kar je priden cerkovnik (mežnar) pri cerkvi, naj bo kerš. žena pri hiši, da skerbi za molitvo otrokam in družini, pa tudi za pri-jemo svetih zakramentov. Žene! varvajte dveh nesreč svojo hišo: greha in pa ognja. „Goljufna je priljudnost i. t. d." (Prip. 31, 30.)
2. Do moža. Mož je glava — žena serce zakona; obdva eno telo. „Za tega voljo bo človek očeta in mater zapustil, in se bo svoje žene deržal, in bota dva v enim mesi." (Mat. 19, 5.)
Zakonski sreči je potreba:
a)	Ljubezni zakonske. Cista ljubčzn s starostjo raste, nesramna se v serd premeni. „Žena nima oblasti čez svoje telo, ampak mož; ravno tako tudi mož nima oblasti čez svoje telo, ampak žena." (I. Kor. 7, 4.) Zakonska postel vam ima sveta biti — sveta misel pošteno deco spodrediti. Otrok se ne branite! — „Žene naj bodo svojim možem podložne — kakor je cerkev Kristusu podložna" (Ef. 5, 22. 24.), pa le kar je prav, in porodu pa zdravju ne škoduje. — Zakonsko dolžnost in pa dober svet dobro razločite, pa zakonsko čistost ljubite; ona je zakona cvet. „Žene! bodite podložne možem, kakor se spodobi, v Gospodu. Možje! ljubite svoje žene, in ne bodite čmerni proti njim." (Kol. 3, 18—19.) Ženi zapoveduje apostol podložnost, ljubčzn možu. Ce tako vsaki svoje stori, vse dobro obstane. Moževo ljubeznivo obnašanje v nji ljubezn dela, njena podložnost pa v njim krotkost. Ako on, ki gospoduje, njo ljubi, ki je pokorna, se vse vjema. Ona je zato podložna, da bi bila bolj ljublena; ljublena je pa za to, da je lehko podložna; zakaj ljubijočimu podložnost skazovati, kaj je to težavnega? — Ženina napaka je gospodovanje; zato naj žena pomni svoje kazni, da naj bo možu podložna. Moževa napaka je divja si-rovost, združena s poželjivostjo brez ljubezni;, zato naj mož ljubi svojo ženo, in ne sine z njo le sladnostno in silovito ravnati." (Sv. Kriz.)
b)	Zvestoba zakonska, kar zakonsko postel zadeva. Svoje dni so. prešestnice kamnovali; — v keršanstvi še misliti česar takega Bog ne daj. „Ce ptujega moža z poželenjem pogledaš, si že pre-šestvala z njim v svojem sereu." (Mat. 5, 28.) Varujte se sum-ljivosti alj ajfranja. Zvestoba je potrebna pa tudi gospodinji; skoz
njo še le zda dobiček moža. Gospodinja tri vogle derži. Lepo-tiČerca, pijanka in zapravlivka hitrej hišo podkople ko mož.
e) Postrežnost ljubezniva ženo Bogu in možu prijetno stori. Kako lepo je stregla Tobijevka slepimu možu! — Kedar všš, da mož potreben k domu pride, pripravi mu jesti. — Kedar vidiš, da možu na kaj mcrzi, ne klubvaj, p. pometati. Potreba vam je d) Poterpcžlivosti — na cente, kedar je mož nagel, pijan, zapravljiv. Nikdar se ne kujajte, možu ne očitajte: pokaj si me v to sirošno spravil, i. t. d. Poterpežliva žena moža v angela — pikra žena pa v peklenščka premeni. Sv. Monika vam bodi živi izgled. (Djanje Svetnikov I. 456.) Blagor možu, ki ima dobro žen-ko! — paše srečnejši otroci, ki imajo dobro mamko. — Dolžnosti: 3. Do otrok. Matere naj drajši blago so otroci; kakšna vinska terta — tako grozdje; kakšno drevo, takšen sad. — Mati ima sker-beti za dete pod scrcom; ono dobiva matere dobre in slabe navade — napcrsih; ono pije mleko alj strup — v zibeli; kilovih otrok v postel ne jemati. Otroško telo je potreba po meri rediti; pa ne preopasti, skerbno cediti; dušo pa buditi. Križ mu gostokrat na čelo naredite, ljubezn božjo pa v serce sadite z mlekom maternim. --Se otroci izčajmajo, imate 4 pripomoge:
a)	Nauk materni je otroku juterna zarja. Moliti zjutraj in zvečer, pred jedjo in po jedi če mati otroka ne privadi, vse svoje žive dni znal ne bo. Pa kar otroka učiš, mu tudi pokaži, kakor sv. Tereziji pobožna mati.
b)	Svaritev, da otrokam slabosti ne pregledaš, kakor Blanka sv. Ljudovitu. (Djanje Svet. II. 203.) Za sramožlivost imate otrokam sosebno skerbeti v obleki, v posteli, v družbi. „Pfuj! to je gerdo:" mati zakriči, kedar vgledaš kaj nespodobnega; pa tudi za njimi skerbno pošpegaj, kaj v samoti počenjajo. Pazi tudi na perilo odrašenih; saj veš zakaj! — Osem let starim ne daj višej skupej ležati.
c)	Šiba novo mašo poje, pa naj bo le zdravilo, ne kosilo. Strahu preveč in premalo škoduje. V hiši, kjer otroke imate, je treba dveh reči: britkc martre na steni, in pa šibe v koti. Otrokam potuho dajati in pa hudobne zagovarjati je otroke hudim pro-
dajati. „Globoko otroku hudobija v scrci teči; šiba jo bo izpo-dila." (Prip. 22, 15.) Kedar oče tepe, naj mati moli!
d) Molitev, Sv. Franc Zalez. je materi djal: Ne govori toliko otroku od božjiga Sina, ampak govori veliko več Bogu od svojega sina. Kleti otroke ne daj Bog! Pri vsakej sveti maši deco Bogu priporoči, posebno kedar jih v ptujih krajih imaš. Tudi za zgu-bleniga sina alj hčer moli, kakor sv. Monika za Auguština.
Odrašene dekleta ne lepotičite; gizdasta obleka je mreža nečistosti. Zapeljvanja jih varujte, znanja ne terpite; po cesti pregrehe se h dobremu kruhu ne pride. Tri reči storijo srečne otroke: glava prebrisana, roke dela vajene, in pa pošteno serce. „Bolje eno bogaboječe dete od 1000 hudobnih. Bolje brez otrok umreti, kakor hudobne zapustiti." (Sir. IG, 3—4.) Dobri otroci so materi slava — slabi otroci šiba kervava. — Vaši otroci so pa tudi hlapci in dčkle; saj vas kličejo mater. Ktire dolžnosti imate
4.	Do družine ? a) Zdravim poslani dajte pravico: delo, živež, plačilo; bolnim lepo postrežbo, stare ne odpravlajte od hiše.
—	b) Skerbite jim za poštenje; varujte jih greha, ne terpite kla-fanja, ne gerdega znanja. Poslov grehi so vaši grehi, če jih ne posvarite. Dekle po noči zapirajte, za hlapci večkrat poglejte, ali so ponoči doma? Samicam ne dajte na raj, ne po sejmih in cerkvanji letati, alj ponoči k domu hoditi. Ne rekajte: Saj ne pomaga. Ako družini ne pomaga, pa vam. Ni veči nesreče, če dekla poštena k hiši pride, pa nepošteno od hiše gre. — c) Skerbite jim za dušo, naj bojo molili, h božji službi hodili, pogosto svete zakramente prijemali. Pobožna družina srečo k hiši prinese, razvujzdana srečo od hiše prežene, kakor v živlenji sv. Notburge beremo. (Djanje Svet. II. 294.)
—	Pregovor pravi, kakšna gospodinja, takšna družina; in taka je.
5.	Do soseske, a) Dobre sosede so zlata vredne; v veselji in v terplenji si pomagajo, kakor Marija na svatovšini v Kani ženinu in nevesti. Naj bo botrina alj sedmina, soseda sosedi pomaga; česar glešta, rada da. „S kakoršno mero merite, s takšno se vam bo nazaj merilo." (Mat. 7, 2.) — b) Hudobna soseda je pa zanka hudičeva; podpihuje, zdražbe dela, može razkači; in česar satan ne premore, mu hudobna soseda pripomore. Bog nas ovarji takih! »Bolje med derečoj zverino i. t. d." (Sirah 25, 23—27.)
6.	Do vlogih. Tri neki hiši jc jelo vse ritansko jiti. Praša brat brata zakaj? Ker smo brata: Dajte odpravili, pa njega to-varša: Dalo k nam ni. „Dajte, in se vam bo dalo." (Luk. 6, 38.) »Resnično vam povem, kar ste storili kterimu teh mojih nar majn-sih bratov, ste meni storili." (Mat. 25, 40.) Gospodinja ima za vsakega berača dar, posebno pa za tiste vboge, ki od hiše do hiše ne morejo. V taki soseski ni vbožcov zapušenih, v kteri so berzne gospodinje. „Kjer pa gospodinje ni, vbožic zdihuje." (Sirah 37, 27.) V Alesandriji si je svoje dni keršanska gospa naj hujega vbožca izvoljila, ter si je z njim nebesa zaslužila. — Posledne dolžnosti imate
7.	Do svoje domačije. Kar je ura pri cerkvi, ima biti gospodinja pri svoji hiši, ter skerbeti, da vse po redi gre. a) VsaJco jutro o pravem času vstati, buditi družino in otroke; poskerbeti, da poprej molijo, kakor jedo. O pravi dobi mora biti kosilo, južna in večerja na mizi, pa tudi delavci na deli. Tudi ljube živince skerbna gospodinja ne pozabi; vsako pišce svoje hrane dobi. — b) Za vsako nedelo svojim za pertnino po pranji preskerbi; kruš-nice na mizo, pertiče za postelje ima; tudi beraču rjuho na slamo pogerne, kterega prenoči. — c) Za snago pri hiši bolj skerbi, kakor za dnar. Veliko je s ciglam kritih hiš, znotraj pa vmazano od muh in grilov, kjer ni čedne gospodinje. Snaga je clober kup, pa veliko pomaga; po snagi se gospodinja pozna; hiša je njeno ogledalo. Kar je zemlji sončna luč, je hiši gospodinja. „Bcrzno gospodinjo kdo bo najšel, i. t. d.; ona je angel varh svoje hiše, kakor Abigail svojemu možu Nabalu." (I. Kralj. 25.)
III. Ženam sporočilo.
Svoje dni so žene sv. Monike pas nosile, in mislim zato,-, da bi nje zveste posnemavke bile, ter bi sebe, moža in otroke kakor °na zveličale. Je to mogoče? Kar je Marija satanu glavo sterla, zone lehko vse premagajo. Imate trojno mogočno orožje:
1.	Prošnje. Opominajtc, poprosite moža, sina, ličero, bodi prijetno alj ne; zastonj ne bo. —
2.	Solze. Razjokajte se nad možem, sinom, hčerjo, družinoj. Vaše solze in pa goreče oglje. —
3. Molitve. Molite za hudobnega moža, za zgublene otroke; ne le enkrat, dvakrat, timveč neprenehoma kakor sv. Monika. Poprosite tudi prijatelce, naj vam moliti pomagajo. Večkrat v ta namen ite k božji mizi, Jezusu potožite, njemu izročite, kar na sercu imate, in bote vslišane. Tako bote svojega moža in deco štuporamo v nebesa zanesle. (Beri zgodbo v Vinici na Nemškem. Drobtince VI. 90.) To obljubo hočemo kleče ponoviti.
Obljuba zakonske žene.
Vsemogočni — neskončno usmileni Bog —■ Oče usmilenja — in vsega dobrega! zahvalim te — iz celega serca — za toliko dobrot, ktire sim jaz — moj mož — in moji otroci — od tebe prijeli. Brez števila dobrega — si mi ti skazal — brez števila hudega —• sim jaz storila — in tebe žalila. — O moj Bog! odpusti mi — kar sim se pregrešila — zoper tebe — zoper moža — zoper otroke — zoper družino — zoper zveličanje — svoje vboge duše. Iz serca so mi žal — vsi moji grehi. Moji grehi — moji grehi — moji preveliki grehi! Oh da bi se ne bili — nikolj zgodili 1
Oče nebeški — ti oče milosti — ki nočeš — smerti grešnice
—	ampak naj so spokorl — in večno živi — odpusti mi — vse moje grehe. Terdno obljubim — in zapersežem — tebe, o Bog — čez vse ljubiti — iz ljubezni do tebe — vse svoje križe — voljno nositi — svojega moža — pošteno ljubiti — svoje otroke — skerbno rediti •—- svojo družino — v strahu božjem imeti — pregrešnega znanja — ne terpeti — in greha varvati — bolj kakor ognja — da nobena duša — skoz mojo zanikarnost — zgublena ne bo. Res da sini žena —• le slaba stvar — pa ti, o Bog — si moja pomoč. V tebe zaupam — in ne bom nikdar — v sramoti ostala — bom dopolnila — kar sim obljubila — h tvoji časti — in v svoje zveličanje.
O moj Jezus! tebi živim — tebi umerjeni — živa in mertva
—	naj tvoja bom — da se pri tebi — v nebeškem kraljestvi — s svojim možem •— in z družino — vekomaj veselim.
O Marija — moja mati — in moj izgled — ti moje pribe-žaljše — in zaupanje! — pomagaj meni — in Ysim mojim —
pravično živeti — in srečno umreti. Prosi za nas — zdaj in po-sledni čas. Amen.
Naročilo zakonskim ženam.
1.	Žene! skerbno po tem nauku svojo včst izprašajte. Posebno se poprašajte: imam kakšno sovraštvo? Ste si s kom v jezi, le hitro še nicoj, alj pa j utre roko podajte, če mogoče še poprej ko h spovedi greste.
2.	Pomislite rekoč: Kaj imam pri hiši popraviti, kar ni prav? Le hitro še nicoj poravnajte! — Poprašajte:
3.	Sim svoje spovedi vselej prav opravila? nikolj kaj zamolčala v svojih mladih letih?
4.	Kaj mi posebno na vesti leži?
5.	Podajte jutre, kedar se k veličastnimi! obhajilu odpravite, svojemu možu prijazno roko, rekoč: Ljubi moj! nikar mi kaj ne zameri! (Pa tudi može k nauku pošlite.) Tako bo juterni dan vesel dan za vas, in za celo vašo hišo.
IV.
PODUK ZA MOŽE IN VDOVCE.
„ Kdo neki je zvesti in razumni hišnik, kterega gospod postavi čez svojo družino ? — Res, vam povem, da ga bo čez vse svoje premoženje postavil." (Luk. 1,2, 42, 44.)
I. Moža čast in oblast.
Mož je glava. Je glava slaba, ves život terpi, je dobra glava, tudi drugi udje dobro shajajo. „Mož je glava žene, kakor je Kristus glava cerkve: on, zveličar svojega telesa. Kakor je pa cerkev Kristusu podložna, tako naj bodo tudi žene svojim možem v vsih (pravičnih) rečeh. Možje! ljubite svoje žene, kakor je tudi Kristus
cerkev ljubil, in sam sebe zanjo dal, da bi jo posvetil, ker jo je očistil v kopli vode z besedo živlenja; da bi napravil sam sebi ča-stito cerkev, ktera nima ne madeža, ne gerbe, alj kaj drugega takega, temuč da je sveta in neomadežana. Tak6 morajo tudi možje ljubiti svoje žene kakor svoje telesa. Kdor svojo ženo ljubi, sam sebe ljubi. Zakaj nihče še ni nikolj svojega telesa sovražil, temuč redi ga, in oskerbuje, kakor Kristus cerkev; ker smo udje njegovega telesa, od njegovega mesa in od njegovih kosti. Zavoljo tega bo zapustil človek očeta in mater svojo, in se bo deržal svoje žene; in bota dva v enim mesu. Ta skrivnost je velika; jaz pa rečem v Kristusu in v cerkvi. Tedaj tudi vi vsi, vsak naj ljubi svojo ženo, kakor sam sebe." (Ef. 5, 23 — 33.) — Blagor hiši, soseski, celi deželi, ki ima pravega moža poglavarja, kakor je bil Abraham, Egipt. Jožef, in se jih gotovo najde tudi med vami, ki so možje, da je kaj.
1.	Velika je imenitnost moža; on je namestnik božji. Kar je cesar celi deržavi, je gospodar svoji hiši; kar je fajmošter celi duhovniji, je mož svoji družini, da za dušo in truplo svojim skerbi. „Kdo za svoje, in zlasti za domače nima skerbi, je vero zatajil, in je hujši od nevernika." (I. Tim. 5, 8.)
2.	Veči ko je moža oblast, veči bo odgovor. „Komur se veliko zaupa, od njega se veliko terja." Niste torej možje zavido-vati. „Itastejo dari, rastejo odgovori." (Sv. Greg.) Ne pozabite, da niste lastniki, marveč le hišniki. Zato vpraša Kristus: „Kdo neki je zvest in moder hišnik, i. t. d." (Luk. 12, 42.) Takega hočemo dans spoznati; on je vreden sto centov zlata in še več; pravi mož ni za poplačati. Poslušajte :
II. Dolžnosti moža.
Možem ne bom veliko govoril; — kratko pa dobro vam postavim petero verlih možev pred oči, kakor petero živih izgledov možkega djanja in zaderžanja.
1. Pravični Noe, ki vam kaže, kako Bogu služiti. Kakor o časih Noeta radi tudi v sedajnih dneh možje Boga pozabijo in za hudobnim svetom potegnejo. — Keršanski gospodar opravi s svojimi jutemo in večerno molitvo, moli na glas pred in po jedi, o
svetili časili tudi svet Roženkranc. Hiša brez molitve in pa polje brez deža. Kjer gospodar le gromi in kolne, pa malo moli, tam sv. Duh ne prebiva. — Skerbite za očitno službo božjo, in vsako saboto večer naročite svoji družini, kdaj in pa kamo naj v cerkev £,'re. Sami po vsakem smertnim grehu se izpovejte, pa saj po trikrat alj štirikrat v leti svete zakramente vredno prejmite, pa tudi
svoje podložne h temu opominajte.--Gospodarjev naglavni
greh ob nedelah in svetkih je dvojni: 1. voziti za dobiček, in Bogu svete dni krasti; 2. v kerčmah posedati, in zapravljati. Še dveh grehov moškega spola zamolčati ne smem: a) Vero zatajiti, v brezbožnih pogovorih, in nekatolškem vedenju p. zavolj posta i. t. d. b) Krivo prisegati, po kteri prekletsvo več od hiše ne gre, kakor sveto pismo pravi. Gorjč mu, kdor se v čem takem pregreši! počakajte z Bogam, moško ravnajte, naj bode močno vaše serce, in zaupajte v Gospoda." (Psi. 2(5, 14.) Naj bi se ravno svšt poderl, moža, ki terdno v Boga zaupa, bode Bog ohranil, kakor Noeta.
2. Poterpežlivi J oh vas uči dolžnosti do svoje žene. Zakonski stan, naj starejši, ima trojni namčn: a) Pomoč. „Ni dobro človeku samimu biti; naredimo mu pomočnico (pomoč), njemu enako." (I. Mojz. 2, 18.) Slabo gospodari, kdor z deklami gospodinji. — Pa tudi svoji ženi ne zapravlaj, ne zaklepaj brez pravičnega uzroka. Preterdi možje gospodinje krasti prisilijo, pa tudi sami greh imajo. Zena je tvoja pomočnica, ne služevnica. Ne očitaj ji, da ti je premalo prinesla. Gospodinja več pripravi alj zapravi, ko prinese. Si hočeta pomagati, si ne smeta vkljubvati. — Sv. Paul (U dvojo priliko; pervo vidno: „Možje ljubite žene kakor svoje telo". Kaj telesu gre — to ženi sliši. — (Lepa prigodba kmeta, ki kravo preda, rta žena v toplice gre.) So možje, kojim krava več velja, ko žena. Druga prilika: „Ljubite ženo, kakor Kristus cerkvo: zvesto, čisto, darovavno.
b) Reja otrok. „ Ras ti to in množite se." (I. Mojz. 1, 28.) Sveta naj bo zakonska postel; jo oskruniti, se otrok braniti, zakon rani. ^eni nezvest zakonsko srečo umori. „ Kteri ptujo ženo pogleda in poželi, je že prešestoval z njo v svojem serci." (Mat. 5, 28.) »Kteri živ6 kakor konj in mezeg, ima hudič oblast čez nje." (Job. 6, 17.)
c) Ovarvanjc greha. »Zadel nezderžnosti naj ima mož svojo ženo, in žena naj ima svojiga moža. Ženi naj mož dolžnost stori; ravno tako tudi žena možu. Žena čez svoje telo nima oblasti, ampak mož; ravno tako tudi mož nima oblasti čez svoje telo, ampak žena. Nikar se ne odtegujta eden drugimu, razun če morebiti oba privolita za en čas, da opravljata molitev; in tedaj se spet povernita eden k drugimu, da vaju ne bo skušal satan zavoljo vajne nezderžnosti. To pa rečem iz prizanesljivosti, ne da bi bilo povelje." (I. Kor. 7, 2—-G.) Možu pa ni vse dopušeno. Kar je škodlivo zarodu in zdravju zakonskih, je greh, t. j. prepogosta alj nesramna zakonska postela, o času ženskih težav, i. t. d. Vpričo otrok po zakonsko storiti se pravi deco nečistosti učiti. — Zakonska čistost tirja zakon le v namenu zaroda dopolniti, zakonske pravice ne prepogosto, ne o ženskem času, ne v pijanosti terjati. Se o svetih časih in o posebnih pobožbah varvati, je dober svet, če obdva dovoljita. „I)obra zakonska je božji dar." (Sirah26,1—4.) Hudobna žena je huda skušnjava in velika težava. Tako je Job imel. „Vsc mu je satan vzel, le hudobno ženo pustil, ter je vedel, da ga bo naj huje pekla." (Sv. Aug.) Po Jobovo mora mož hudobno ženo posvariti in pa poterpeti. Ako zakonski eden drugega poteipite, bo imel Bog tudi z vami poterplenje; vsak ima svojo sončno, pa tudi senčno stran. Kako lepa podoba zakona je zveza Kristusa in svete cerkve! (Ef. 5, 25—32. Kol. 3, 18—19.)
3. Star Tobija vam kaže, kako za otroke skerbeti. — Otroci so starišev naj veči sreča, alj nesreča. Jabolko daleč od debla ne pade. Kakor otroke izredili, jih po navadi veseli alj žalostni bote. Otroci so vaše naj imenitnej blago; vaša perva skerb naj bo, jih po keršansko izroditi. »Očetje! nikar ne dražite svojih otrok k jezi, temuč zredite jih v podučenji in svarjenji Gospodovem." (Ef. 6, 4.) — a) Skerbite otrokam za pod učenje doma, posebno o nedelah in praznikih. Pošiljajte jih v šolo prav pridno; potepanje male — ve-sovanje odrašene otroke popači, b) Posvarite jih rezno, ne kakor Heli. (I. Kralj. 2, 22—25.) Kar materna ljubezn ne opravi, mora očetovski strah popraviti, c) Tudi šibe ne pozabite, dokler otroci vašemu strahu ne odrastejo; to da le za zdravilo tepite po modrosti. »Ne pušaj otroka brez strahu — če ga s šibo vdariš, boš
njegovo dušo pekla ovarval." (Prip. 23, 13—14.) Tako Abraham svojemu edinimu sinu Izaku ni prizanesil. (I. Mojz. 22,16.) ,,Očetje! i- t. d." (Ef. 6, 4.) d) Moliti za otroke ne pozabite po izgledu Joba. (Job. 1, 5.) — Varujte v sedajnih časih otroke sosebno treh reči: tobaka in smodnika, in pa žveplenk alj špilik, da bo majn Pogorelcov in tatov. —
Skerbite otrokam pa tudi za časno premoženje. Kar vam je Pog dal, ni le vaše, temuč tudi žene in otrok. Kar zapijete, zaigrate, in ponidama zapravite, svojim vkradete, in bote ojstro raj-tengo dajali. (Mat. 24, 45—51.) Pijane je tat, ropar, svojomorc, Peklenski ogork. „Pijanci ne bodo posedli božjega kraljestva." (I. Kor. 6, 10.) „Kdo očeta kruha prosi, pa mu bo kamen dal?" (Luk. 11, 11.) Alj krivičnega blaga otrokam ne zapušajte; ono je žgeč ogenj, in ne dojde tretjega roda. — a) Pomagajte otroku k dobrimu kruhu, pa ne po krivih, pregrešnih potih. „Kaj pomaga Človeku, če ves svšt pridobi, svojo dušo pa pogubi ?" (Mat. 16, 26.) — b) Pohištva otrokam prenaglo ne prepustite, tudi ne za del vo-jašine. Bolje, da otrok tebe kruha prosi, kakor pa ti otroke. — Mali otroci, mala skerb; veliki otroci, velika skerb; po skerbi bo pa tudi očetov plačilo.
4. Evangelski Stotnik gospodarje uči za posle po keršansko skerbeti. Veliko tožijo čez malopridno družino; jo poboljšati pa gospodarji malokaj storč. — a) V strahu božjem družino imejte, kletve, nesramnega znanja in greha sploh ne terpite. Grehi družine so vaši, ako poslov ne posvarite. Družina Bogu zvesta, tudi gospodarju zvesto služi Ne recite: saj ne pomaga; še le kolne me, ee družinče posvarim. Ako družinčetu ne — pa tebi pomaga. Bog te ne bo baral, kako te je družina slušala, ampak kako si ti svojo dolžnost dopolnil. Ako te kdo za pravice del kolne, te blagoslovi.
-Dekle ponoči zapirajte, za hlapemi pogosto poglejte, in ne dajte Jim po rajih hoditi, ne prepozno k domu priti. — Ne recite: Saj niso otroci, da bi jih učil. Dokler so pod vašoj streho, so vaši °troci; Bog bo njih duše iz vaših rok tčrjal. — b) Dajte jim pra-vieo v delu, v živeži in v plači. »Gospodarji! storite hlapcam, kar Je pravično in prav, ker veste, da imate tudi vi Gospoda v nebe-Slh." (Kol. 4, 1.) Jih razvajati, je posle pačiti; jim zasluženo plačo
tergati je vnebovpijoči greh. »Glejte! plačilo, ki ste ga utergali delavcem, kteri so vaše polje poželi, vpije; in njih vpitje je prišlo do ušes Gospoda vojskinih trum." (Jak. 5, 4.) — c) Poterplenje z družino imejte. „Ne bodi v svoji hiši kakor lev nad domačimi, in ne stiskaj svojih podložnih." (Sir. 4, 35.) Ako tvoje družinče zboli, po kcršansko ga oskcrbi; če se pri tvoji hiši postara, naj tudi ostane, dokler ga pošteno pokopleš. Tako je storil usmilen stotnik svojim poslam; se je pa tudi z njimi lehko pohvalil, kako ga radi vbogajo. Kakor družini merite, se bo tudi merilo vam in vašim otrokam. »Veste, da njih in vaš Gospod je v nebesih, in da per njem ni zunanje veljave ljudi." (Ef. G, 9.)
5. Pravični Abraham, dober sosed. 1. Lepa zastopnost v soseski je zlata reč. a) Ne delajte krivice sosedam ne pri potili, ne mejnikih, i. t. d. »Kar ne željiš, da bi drugi tebi — tudi ti njim ne stori." (Tob. 4, 16.) — b) Rajši malo krivico poterpite, kakor hitro pravdo vzdignite. Polja je kratka sprava, ko dolga pravda.
—	c) Radi soseski pomozite v nesreči in sreči. »Kar hočeš, naj ti -drugi storč, stori tudi jim." (Mat. 7, 12.) — Kako lepo je Abraham Lotu storil, in kako lepo mu je Bog povernil. (I.Mojz. 14—16.)
—	Tudi v velikih nadlogah bodite dobri sosedje eden drugemu v pomoč.
C. Naša soseska je pa tudi cela deržava, je domovina, v kteri živimo; je ona srečna, smo tudi mi; je cesarstvo nesrečno, tudi vsi deržavljani terpimo. Možje! dolžnosti do deržave alj cesarstva ne pozabite 1 — a) V časti imejte cesarja in gosposko; namestniki božji so. »Vsak človek bodi viši oblasti podložen; ni namreč oblasti od drugod, kakor od Boga; kterc pa so, so od Boga postavljene." (Ilini. 13, 1.) — b) Vl)ogajte svojo gosposko, in plačujte davke voljno. Tudi Jezus je tako storil. Kleti cesarja alj pa gosposko, ne daj Bog! »Moj sin! boj se Boga in poštuj cesarja, in se s puntarji ne pečaj." (Prip. 24, 21. I. Petr. 2, 17.) — c) Varujte sc krivih šuntarjev. Kdor cesarju pristol podira, sam sebi hišo podkople. Kdor gosposki ne pomaga, sam sebe sovraži. — Dobra gosposka je velik božji dar, krivična pa šiba. Poterpimo kakor Jezus; ona ima od zgoraj oblast; in kdor se ji zoperstavi, njega bo Bog pogubil. »Kteri se tedaj oblasti ustavlja, se božji volji ustavlja.
Kteri se pa ustavljajo, sami sebi pogublenje nakopavajo." (Rim. 13, 2.) Ljubimo svojo deželo materno, pa tako, da nebčs ne pozabimo; v nebesih je naš pravi dom.
7. Zvestoba stanu je možu nebeški kluč. Pobožni samostanski šivar Janez od Soto je svoje žive dni pridno in zvesto šival. Na smertni posteli si da šivanko v roke dati in jo povzdigne veselo rekoč: „Poglejte, to bo moj kluč do svetih nebes!" Izrekel je, in mirno oči zatisnil. — Tako bo tebi tvoja motika — teslo — oralo i. t. d. tudi nebeški kluč, ako jo voljno in zvesto vse svoje žive dni rabiš.
III. Nožem sporočilo.
1.	Antijohenci so se svoje dni nad cesarjem Teodoziam spun-tali, ter podobo cesarja in cesarice potrupali. Cesar se razserdi in se jim zagrozi. Vsi prestrašeni puntarji pošlejo svojiga škofa h cesarju usmilenja prosit; alj cesar pravi, da hoče storiti, kar je sklenil. Castitlivi škof velijo: „Cesar, spomni se, da si podoba božja". Te besede so cesarja toliko gonile, da jc prizanesil. — Ravno to tudi jaz vam sporočim: Možje! ne pozabite, da ste podoba božja. --Čigava podoba si pa ti pijane, serdit, razvujzdan mož? —
2.	Spomnite se, da ste hišniki božji, in vas bode Bog skoraj zaklical, rekoč: „Daj odgovor od svojega hiševanja!" (Luk. 16, 2.) Naj bi nicoj ta strašen glas zaslišali, koliko vas bi bilo priprav-lenih? — „Pripravleni bodite, ker ne veste, ktero uro bo vaš Gospod prišel." (Mat. 24, 42- 47.)
3.	Kaj porečeš Jakob, kedar ta strašen glas premisliš, in se v svoje preteklo živlenjc ogledaš? — Leta mladosti, leta norosti —• leta starosti, leta nemarnosti; kje so pa potrebne čednosti in dobre dela? — Simon! doživel si še le 30, 40 let, in si že toliki grešnik! — Urban! včakal si 70, 80 let, pa še pokoro odlagaš! Kako dolgo še? Dans je prijeten čas se spokoriti; jutre bi bilo lehko prepozno. — Kar smo sklenili, bomo storili.
Obljuba možev.
Oče nebeški — moj Bog — in moj Gospod! Veliko — si mi zaupal — si mi dal ženo — otroke — in družino, naj bi jih —
lepo oskerbel — in jim pravico dal — o pravem času. Oh kako slabo — sim dopolnil — svoje dolžnosti — kako krivičen — hišnik sim bil! — Oče usmilenja! — odpusti ini — vse zamude — vse moje krivice — in pregrehe velike. — Vsa druga — mora zanaprej — pri meni biti. — V božjem strahu — hočem imeti — svoje otroke — in družino — svojo hišo — greha varvati — huje ko ognja — da skoz mojo zanikarnost — nobena duša — zgu-blena ne bo. — Moj Bog! — veliko butaro — si mi naložil — imenitne in svete — so moje dolžnosti — težka bo nekdaj — moja rajtinga — alj velika je tudi — tvoja pomoč. Pomagaj mi — se prav spokoriti — in poboljšati — tebi živeti — in tebi umreti — in se po smerti — s svojo ženo — in družino — pri tebi vekomaj — veseliti — po zasluženju — Jezusa Kristusa — tvojega Sina — in Zveličarja našega. — Oh Marija — in sv. Jožef! — prosita za me — in za vse moje. Amen.
Naročilo zakonskim možem.
1.	Možje, zdaj pokažite, da ste možje, in lep razgled svojim domačim dajte. Vi ste svojej hiši oko in luč.
2.	Po nauku prav pridno svojo vest izprašajte, in skoncoma se še poprašajte, rekoč: Ali sim se vsakokrat vredno izpovedal? Nisim kdaj greha zatajil? — Ako bi to bilo, je potreba spovedi ponoviti in veliko spoved storiti.
3.	Dobro pomislite, ali nimate kakega sovraživa. Ne odlagajte sovražniku roko podati.
4.	Ali nimate na vesti kake krivice v besedi, v dnarji, v blagi alj v kaki prisegi ? Vse tako bi se morlo popraviti.
5.	Pomislite, kaj bi bilo potreba doma poravnati pri deci, družini, alj pri soseski?
C. Jutre poprej ko iz doma greste, svojej ženi roko podajte, rekoč: Ljuba moja! moli za me.
PODUK ZA MLADENČE.
„Moj sin, vse svoje žive dni imej Boga pred očmi, in varji se v greli privoljiti." (Tob. 4, 6.)
I.	Mladcnea vrednost.
1.	Tod soncara ni gor še stvari, kakor ste verli mladenči vi, dokler ste pridni in pošteni, v lepi zarji svete nedolžnosti, žlahni kam nji rodbine, veselje očeta in matere, stebri svoje dežele. Tak je bil mladi Tobija, kterimu je stari Tobija prelepe nauke dajal, rekoč: „Moj sin, vse svoje žive dni, i. t. d. — Lepo je mladi Tobija nauke svojega očeta sprijel, in angel Rafael ga je vodil. — Kako srečen je bil!
2.	Po Tobijevo bi vas tudi jaz rad podučil, za roko prijel, vam Pokazal pravo pot na nevarnem razpotji, ter vas izročil angelu varhu. Poslušajte! .
II.	Mladenča dolžnosti:
1. Bo Boga. „Boj se Boga in derži njegove zapovedi; to stori Človeka." (Prid. 12, 13.) Kaj meni mar! kdo mi kaj more? se prevzetni mladenči baliajo, ter malo na Boga porajtajo, alj pa clo nič, kakor Pinez in Opni. — Hitro jih Bog najde, in prederz-nost kervavo kaznuje. Pravijo: „Mladost je norost; kdaj pa bo Človek vesčl? Starost je za pokoro". Alj kdor v mladih letih razuzdano živi, in le na stare dni Bogu služiti hoče, on daja hudiču zlato, Bogu pa rijo — hudiču jederce, Bogu pa prazno lušino svojega živlenja — hudimu cvetje, Bogu pa ternje — hudiču naj žlah-nej sad, Bogu pa červivega — hudiču meso in muzek, Bogu pa
4
kosti. Ali bode Bog tako za dobro sprijel ? „Veseli se mladenč — pa pomni, da boš od svoje mladosti Bogu odgovor dajal." (Prid. 11, 9.) Torej:
a)	Molite kedar vstanete alj se vležete, greste k mizi alj od mize. „Vsak čas hvali in prosi Boga, naj tvoje poti ravna, in naj tvoji sklepi v njem ostanejo." (Tob. 4, 20.) Dobro bi za vas bilo, zlate molitvice iz glave znati in jih opravljati.
b)	Službo božjo pridno obhajajte, zunaj cerkve se ne prislan-jajte, božjo besedo skerbno poslušajte. Svete bratovšine naj vam bodo priporočene; one pekla varjejo in pomagajo v nebesa. Pobožno živeti ne bodi vas sram. „Kdor bo mene spoznal pred ljudmi, ga bom tudi jaz spoznal pred svojim Očetom? ki je v nebesih. Kdor pa mene zataji pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih." (Mat. 10, 32—33.) Brez potrebe zunaj cerkve stati alj od pridge hoditi je greh.
c)	Svete Zakramente pogosto in vredno prejemajte. „Jaz sim vinska terta, vi mladike. Kdor ostane v meni, in jaz v njem, on rodi veliko sadu; ker brez mene ne morete nič storiti." (Joan. 15, 5.) Mlado serce mora ljubiti; ako Jezusa ne ljubi, ljubi svet. „Svčt pa prejde in vse njegovo poželenje. Kdor stori voljo božjo, ostane vekomaj." (I. Joan. 2, 14—17.) Kolikokrat se je mladenču izpovedati? Hitro po vsakem smertnim grehu; pa tudi večkrat v leti se izpovčj malih grehov; naj zvestej pa za sveto veliko noč. Oj mladenčil ne odlagajte; smert nosi koso, ne sekire. Veselji se mladenč — pa vedi i. t. d." (Prid. 11, 9.)
2. Do svojih starišev, učiteljev in reduikov. »Spoštuj svojega očeta in svojo mater; to je perva zapoved z obljubo: da ti bo dobro, in da boš dolgo živel na zemlji" (Ef. 6, 2—3.); nje blagoslov je naj boljši dota.
a)	Stariše v časti imejte, tudi stare in revne, tudi pregrešne, ne kakor Kam, ampak kakor Sem in Jafet. (I. Mojz. 9, 21—27.)
b)	Stariše vbogajte; kar je prav, hitro in na ok6. Ne besed-vati, ne kujati se. Radi bi jih enkrat vbogali, pa jih imeli ne bote. „Oko, ki očeta hudo pogleda, naj krokarji izklujejo in mladi orli požr6." (Prip. 30, 17.) (Beri Drobtince VIII. 173.)
c)	Pomagajte starišem gospodariti, in na starost jih ne za-
pustite. Oče in mati izredita po desetero otrok, pa vsih deset pogosto očeta alj mater beraške palice ne reši. Nehvaležnost do sta-rišev Bog hudo tepe; kar nam nesrečen Absalon priča. „Očeta blagoslov otrokam liiše podpčra, matere kletev jih pa podera." (Sir. 3, 11.) Stariše kleti, jih vdariti, ne daj Bog; »njegova luč bo v sredi teme ugasnila." (Prip. 20, 20.) (Beri: Srečen pot 62—64.) Gospod je imel hlapca, ki je močno tobak kadil; kar zapazi, da več ne kadi. Zakaj ne kadiš ? ga vpraša gospod. »Moj oče so bolni, in s tim dnarjem jim lehko pomagam." Kdor očeta do praga privleče, njega bodo otroci čez prag sunili. Starišcm skrivaj jemati, je naj gerši tatvina. »Kdor svojemu očetu alj svoji materi vzeme, in pravi da ni greh, je vbijavcom tovarš." (Prip. 28, 24.)
d) Kar so dolžni sini očetu in materi, ravno to hlapci gospodarju in gospodinji, podložni svojim prejpostavlcnim. »Hlapci! ne služite le na oko, kakor da bi hotli ljudem dopasti, ampak kakor hlapci Kristusovi storite voljo božjo iz serca radi, in služite z dobro voljo, kakor Gospodu, in ne kakor ljudem; ker veste, da bo slehern to, karkoli je dobrega storil, prejel od Gospoda, bodi si hlapec, alj prost." (Ef. 6, 5—8.) »Hlapci! bodite podložni gospodarjem z vsim strahom, ne le dobrim in krotkim, ampak tudi čin ornim." (I. Pctr. 2, 18.) Si najšel poštene ljudi, ne seli se brez potrebe; goste službe, so redke suknje. — Si vojšak, služi cesarju kakor svojemu očetu, to da Boga ne pozabi. Tudi vojšakov je veliko svetnikov.
3. I)o sami sebe. a) Skerbite za zdravo telo-, po meri vži-vajte, delajte in počivajte; kar je preveč, ni zdravo. Kakor mla-denča iz Najma — nesejo štirji pogrebnimi mnogega mladenča h Preranimu grobu: jeza — pijanost — nečistost — in gerda razvada. Tudi tobak je mnogimu jamo izkopal, žganje mu je mert-vaško svečo — nečisto djanje mertvaški pert — ponocvanje in te-Penje mertvaški križ podalo. »Kdor nevaršino ljubi, se bo v njej Pogubil." (Sirah 3, 27.) — b) Za prebrisano glavo skerbite, da Se keršanskega nauka, pa tudi drugih potrebnih reči skerbno učite. Kar Človek zna, mu nihče vzeti ne more. Vsak dober nauk je boljši ko dnar. Bote po sveti hodili, kakor bučelice si dobrih naukov nabirajte. Lenoba je vsega hudega mati — c) Skerbite za pošteno
4 *
serce; ono je človeka jederce; serce čcrvivo, ves Človek malopriden. Serce mladenč naj liitrej, in pa naj slabši preda. „Moj sin! daj mi svoje serce." (Prip. 23, 20.) „Kjer je tvoj zaklad, je tudi tvoje serce." (Mat. G, 21.) Varujte se strasti, in skerbite za poštenje; kar je roži duh, je mladenču poštenje; po celi soseski mladenč lepo alj slabo slovi! — d) Za premoženje. Razumna glava pa pridne roke so premoženja vrate, ako jih prihranlivost skerbno za-pšra. Zapravljivost je naj hujši netek; ako več izdajaš, kakor zaslužiš, ne bo premoženje dna imelo. Moder mladenč razdeli svoj zaslužek za lastno potrebo, na vboge in pa za staro dni. Kar v mladih letih ponidama zapraviš, boš na stare dni kervavo pogrešal. Hočete srečo imeti, se imate treh nadlog varvati: zapravli-vosti, sitosti in pa nezadovoljnosti. Za dobro vzemite, kar vam Bog da; zadovoljnost je polovica živlenja.
4. Dolžnosti do drugih ljudi in stvari. „Karkolj je resnično, karkolj sramožljivo •—• pravično — sveto — ljubeznivo — dobrega imena, če je kaka čednost, če je kako hvale vreduo obnašanje, to mislite." (Fil. 4, 8.) Alj mladenči se radi ppprijaznijo in soznanijo, pa ne pomislijo, kamo si zajdejo; potreba vam je pokazati:
III. Mladenčov petero uevaršiu.
1.	Lenoba alj nemarnost, kteri se mladenč poda, ki se nobenega nauka, ne dela prav ne prime. Devet rokodelcov je deset stradovcov. Žnjutovec si bo teško kruha služil.
2.	Razvada v živeži in obleki, posebno v nepotrebah. Kdor mlad premehko in lehko živi, se mu na starost rada huda godi; lehko se je privaditi, težko odvaditi. Tobakaja mladino vkaja in vkanja; škoda velika, dobiček pa nobeden. Kdor tobaka ne pozna, je hvale vreden. Kdor se v vino poda, dušo in truplo preda; kdor se clo žganja privadi, sam sebi pekel prižge. »Pijanci ne bodo nebeškega kraljestva posedli." (I. Ivor. G, 10.)
3.	Slaba tovaršija; ona angele v satane premeni. „Kdor se s smolo peča, se z njoj ognusi; kdor se s prevzetnežem pajdaši, bo tudi prevzeten postal." (Sir. 13, 1.) Ena grintova ovca vso čedo natekne. — Naj nevarnej je ponočna voglarija; zakaj vsaka noč ima svojo moč mladenča razujzdati. Krivoverske in nesramne
bukve so ravno tako nevarne, kakor razujzdani prijatli. Takih znanje za mlade ljudi in pa kužna dušna bolčzn. Od slabih tovar-šev se naučiš Eetve, da sam svojo dušo zakolneš; (Sir. 21, 30.)
—	se privadiš igre, pri kteri sam sebi alj drugim kradeš, čez sedmo in deseto zapoved božjo grešiš, in boš trinogam podoben, ki so pod Jezusovem kervaviin križem igrali; se privadiš legati, goljfati, opravljati in obrekovati. Slabo družtvo lepo zaderžanje pokaži, in porodi zapravlivost.
4.	Pregrešna dobrovolja na plesi alj na poboji. Ako premisliš, koliko mladenčev na raji svojo nedolžnost, poštenje, zdravje in dnarje zapleše, koliko se bojev in drugih grehov na raji zgodi, se boš godeov od daleč zogibal. Mladenč pobožni gre s tovaršama v kerčmo, se vpijani, nečisto djanje stori, v trenutku nečistosti naglom umerje. — Tovarša prestrašena v samostanu sveto živita. (Danica 1859.17.) „Otroci pri igrah skačejo — ter se glasne godbe vesele — alj ko bi trenul, pojdejo v grob." (Job. 21, 11 — 13.) Le na kaki domači dobri volji, na gostiji, se brez greha zapleše za kratek čas. „Ne imej družbe s plesavkoj, da se ne pogubiš." (Sir. 9, 4.) — Pobojev in tepenja se zogibajte. Vol, ki se rad bode, pervi roge zgubi! ,,Blagor mirnim; otroci božji bodo imenovani." (Mat. 5, 9.) Čigavi otroci so pa bojevavci, ki se radi tepejo ? —
5.	Nečisto djanje in nesramno znanje z ženskim spolom. Ni jih kuga toliko pokončala, kakor nečistost. (Tisot.) Ni še mladenčev vojska toliko pomorila, kakor nečistost; vojske se bojite, nečistosti pa ne? „Ali ne včste, da so vaše telesa udje Kristusovi?
—	da so tempel sv. Duha." (I. Kor. 15—20.) Zato so se pervi kristjani nečistosti huje ko smerti bali, in mladenč si je rajši jezik odgriznil, kakor bi bil zapeljivki dovoljil. (Beri: Srečen Pot, 82.) Pog tepe prešestnike do bele kosti, kakor vidmo nad Sodomoj. »Kdor se z nečistniemi peča, bo delež červov." (Sir. 19, 3.) Ne zanašaj se, da se ne bo uvedlo, da ne boš podoben pobelenim gro-bam. (Mat. 23, 27.) Ne reci: laj pa je hudega, če Icalco znanje imam. Nečista ljubčzn je huda bolezn. „Nečistnik gre za svojoj Pregrehoj kakor vol v mesnico." (Prip. 7, 22.) — Ne izgovarjaj se: saj nisim sam; veliko jih nečisto živi, in kaj se jim je zgo-
dilo? „Najviši je poterpcžlivi maševavec." (Sir. 5, 4.) Alj gorjč je živemu Bogu v roke priti! — Mladenči! pomnite Egip. Jožefa.
Kaj pa je nečisti greh? „Kurbanje in vsa nečistost, ali nesramnost, ali nespametne alj gerde besede, kar se ne spodobi, se še ne imenuj med vami; (Ef. 5, 3—4.) pravi sv. Pavi. Varujte svoje oči, kakor Job (31, 1—2.), da se vam ne zgodi, kakor Davidu (II. Kralj. 11.)
Varujte svoj jezile klafarskih marnov, pSsm in obljub., Ako za-peljivec dekletu zakon obljubiš, da jo v greh pripraviš, tudi tvoje kosti ne bodo v pokoji počivale. — Varujte svoje ušesa; nečiste usta so kakor satovje —, pa njih konec je grenek ko pelin in ojstrejši od dvojerežečiga meča. (Prip. 5, 3—4.) — Varujte svoje noge; ponočna voglarija, pod ptujc strehe h ženstvu hoditi je smerten greh, in pelja v pekel. (Prip. 5, 7—8. 1, 10.) — Varujte svoje roke, in ne dotikajte se nesramnih reči, ne na sebi, ne na drugih. Nesramno seganje in objemanje dušo vmori. Kdo prešteje grehe, ki ste jih lehko na paši, clo pri živini, v posteli s svojim in z ženskim spolam, na poti in v skrivnim koti storili, in še ne izpovedali ! — Veliki grehi so; ne odlagajte pokore! — „Ne dajte se nikomur zapeljati s praznimi besedami; ker zavolj tega pride jeza božja nad otroke nevere. Ne bodite tedaj njih deležniki." (Ef. 5, 6—7.) „Vam, mladenči! pišem, ker ste močni —. Ne ljubite sveta —. Svčt prejde, in vse njegovo poželenje." (I. Joan. 2, 14—17.) Kaj da mladenči tega ne verjamejo! —
IV. Mladenčcni sporočilo.
1. Dva posvetna mladenča sta svoje dni na dobro voljo jahala. Grede slišita pridgarja h pokori buditi s priliko, rekoč: „V nekem gojzdi jelen brez skerbi leži; pukša pokne, jelena zbudi; pa spet zaspi. V drugo vstreli; jelen poskoči, alj vstrelen se zverne, in obleži. — Lovec je smert. in jelen zaspan si ti grešnik." — Ta pridga enega popotnih mladenčev tako opeče, da hoče brez odloga h spovedi iti; alj tovarš ga pregovori, da na dobro voljo jezdita. Pili in jedli so na cente, in posleclnič pa ravno tistimu mla-denču zdravičko napili, rekoč: „Edmund, živio!" Mladenč kupico
nagne, obledi in umerje, rekoč: „Prijatel! jelen sim jaz. O Jezus, bodi mi milostliv!" (Beri Danico leta 1854, 30.)
2. Mladenč! ravno tak jelen si lehko tudi ti. Se tako mlad, pa že toliki grešnik! Oh, ne odlagaj poboljšanja na stare dni. „Drevo, ki ne prinese dobrega sadu, bo posekano in v ogenj ver-ženo." (Mat. 3, 10.) — „Dans, ko slišite božji glas, ne vterdite svojih sere." (Ps. 94, 8.) Dans svojo všst prav izprašajte — dans se čisto spovejte, dans, ravno zdaj pokleknite in poboljšanje obljubite, rekoč:	•
Obljuba inladenčev.
Oh moj ljubi Bog — moj dober oče —• nisim vreden — tvoj sin biti vzemi me saj — za poslednega hlapca. Toliko dobrot
—	sim od tebe prijel — pa tako nehvaležno — sim jih zapravil -— ko zgublen sin. Zgubil sim čistost — svojega serca — zapravil nedolžnost — svoje duše — zapravil poštenje — prikrajšal si zdravje — in živlenje — posvečjočo gnado — sim grešnik zgubil
—	in žalil tebe — svojega Boga — pa tudi ojstrega — sodnika.
Žal mi je — iz celega serca — da sim grešil. Naj bi se ne bilo — nikolj zgodilo — kar se je. Terdno obljubim — da se nikdar več — zgodilo ne bo. — Odpov6in se napuhu — vsemu nesramnemu djanju — in nečistemu znanju — 'vsim slabim tovaršem — in pregrešnim — dobrim voljam •—• slovo dam. V tebe včrjem — Oče nebeški — ti si moj Oče — jaz pa tvoj zgublen sin. V tebe zaupam — usmileni Jezus — ne zapusti me — ovčice zgublene.
—	Tebe ljubim — Bog sv. Duh — ti tolažnik — žalostnih sere. Razsveti me — naj svoje grehe — prav spoznam —• in se vsili grehov — čisto spovem. — Pomagaj mi — naj vse skušnjave — srečno premagani — in se resnično poboljšam. — — Oj Jezus! — tebi živim — o Jezus! — tebi umerjeni. — Oj Jezus! — tvoj hočem biti — živ in mertev. Amen.
Naročilo mladenčem.
1. To tem nauku zdaj tiho in skerbno svojo včst izprašajte, ne le od zadne spovedi, marveč od svojih mladih dni; lehko, da se jih veliko zmecl vas še nikolj prav ni spovedalo.
2.	Tri večernicah nicoj ljubimu Jezusu prav goreče serce svoje podajte, naj ga očisti in ogreje, da ne bo vmazano in tako merzlo kakor do zdaj.
3.	Kar vas je pripravlenih, se nicoj izpovejte, in popravite stare spovedi, kar je potreba; le odkrite, česar vas serce boli, in včst peče.
4.	Poprej ko se vležete, še enkrat včst izprašajte. Nesramen perstan zaverži, če ga kdo ima; gerdo znanje še nicoj raztergaj. Spravite se, če ste si v jezi. •
5.	Nicoj alj jutre očefu in materi roko poljubite, jih za zamero poprosite, in jim poboljšati se obljubite, poprej ko se v cerkev odpravite.
6.	Jutre se vstopite serčno in veselo pod bandero Kristusovo. Vojšaki Kristusovi ste, ne pomagavci pekla in zapeljivega sveta.
Slovesno obhajilo.
Pri slovesnim svetim obhajilu se moli h sveti maši svet Bo-žcnkranc z dostavkami, kakor je bilo pri otrokih rečeno, do po-vzdigvanja. Za povzdigam se molijo pripravne in zahvalne molitve. (Glej: Srečen Pot, 351—358.) Za slovo se priporočijo mladenči svojim naj zvestejšim prijatlom. (Glej: Srečen Pot, 94—118.)
Slomšek.
f
MISJONSKA PRIDIGA
od presvetega rešnjega Telesa s prošnjo za odpušcnje.
(Govorjena v Vuzenici leta 1858.)
„0 sveta večerja, v Jeter i se sprejema Kristus, se ponavlja spomin njegovega terplenja, se duša napolnujc z gnado, in se nam daja zastava prihodnjega poveličanja(Sv. cerkev.)
Veseli čas svetega misiona, ljubi moji! se bliža danes svojemu koncu. Kdo zmed nas pa bi zamogel prešteti vse svete misli in želje, ktere jo sveti Duh v tem Času v naših sercih obudil? Kdo zmed nas prešteti vse spokorne solze in vse zdihlejc svete, kteri so v tem času kakor Bogu prijetna dišava proti nebesam puhteli ? Kdo zmed nas prešteje vse grehe, ktere nam je ljubi Bog, ganjen po naših solzah in molitvah v tem času odpustil? Kdo proštejc vse gnade, ktere smo mi vsi v tem času tako obilno prijeli? V resnici, dolžni smo danes vsi z Davidom prerokom glasno in veselo klicati: „Sedaj reci o Izrael, da je (Bog) dober in da je usmiljenje njegovo na večno. Vsi, kteri se Boga bojč, naj rečejo: da je njegovo usmiljenje na večno. Zakaj v britkosti smo klicali v Gospoda: in Gospod nas je uslišal v obilnosti." (Ps. 117.)
Kje pa je tisti studenec, ljubi moji! iz kterega so nam tekle vse te gnade obilne? Kje pa je tisto predobro ti jivo serce, iz kterega so se žarki tolike ljubezni vtrinjali, ki so ta tjeden tako prijazno in sladko ogrevali naše razjokane serca? Ta nevsahljivi stu-denc vsih gnad je sveti kelh na altarji s presveto rešnjo Kervjo Kristusovo; — tisto predobrotljivo serce je serce Jezusovo, skrito
v sveti žegnani hostii na altarju. Z eno besedo, karkoli dobrega smo o tem svetim misionu prejeli, smo prejeli od svetega rešnjega Telesa. In vendar ali ni to čudežno, da je bilo že od mnogo mnogo drugih resnic in skrivnost v tem času govorjenje, le samo od svetega rešnjega Telesa še ne? Ali povedati vam moram, da je pri misionih sveta navada, pridigo od svetega rešnjega Telesa noter do sklepa svetega misiona odložiti, ker so takrat ljudje grehov že očišeni in z Bogom spravleni, bolj pripravni to naj svetejši skrivnost naše vere si tako k sercu vzeti, kakor je vredna. In glejte, ljubi moji! od presvetega rešnjega Telesa z vami govoriti, je meni danes odločeno, meni, ki sim med vsimi svojimi prečastitimi du-hovskimi bratrni, kakor Bog ve, te gnade nar manj vreden. Dvojno nalogo pa pri tej pridigi imam. Pervič vam pokazati visokost in svetost tega zakramenta in nezmerno ljubezen, ktero nam Jezus v njim skazuje. Kadar bomo to spoznali, nas bo gotovo serce gnalo, še enkrat očitno in glasno se Jezusu zahvaliti za dobrote in gnade tega svetega misiona, pa tudi celega našega življenja. Drugič pa vas tudi prijazno spomniti, kako slabo smo mi vsi visoko svetost svetega rešnjega Telesa dosihmal spoštovali in kako nehvaležno Jezusu njegovo ljubezen v tem zakramentu povračevali. Kadar bomo to spoznali, nas bo zopet serce gnalo, še enkrat očitno in glasno Jezusa odpušenja prositi, da smo ga tolikokrat in tako hudo v tem zakramentu žalili. Sad te pridige pa bo s pomočjo Jezusovo ta v naših sercili, da se bomo še enkrat prekletemu grehu in za vselej odpovedali, še enkrat obljubo zvestobe prav iz dnu serca Jezusu ponovili, rajše vse terpeti, tudi umreti, kakor kedaj več dobre sklepe tega misiona prelomiti in od Jezusa zopet ločiti se. Da bote pa to pridigo toliko ležej si zapomnili in jo še doma lehko prav pogosto ponavlali, sim izvolil v predgovor znano molitev, ki jo mašnik zmirom molijo, kadar vas obhajajo in ktera ta glas ima:
O sveta večerja....... Na besede te molitve bomo tedaj celo
pričujočo pridigo nasnovali.
Vas pa vsi sveti Kerubimi in Serafiini! ki nevidno tukaj okoli altarja klečite in Jezusa v svetem zakramentu molite — vas, naši preljubi angeli varhi, ki tako radi naše molitve pred tron Jezusov nosite, — vas, naši častiti kerstni in firmski patroni, ki tako serčno
želite, da bi tudi mi z vami na vse večne čase gledali preljubo obličje Jezusovo; — tebe sveti Miklauž, ti mogočen patron in varh te fare in tega svetega misiona, in tebe o preljuba mati Marija! pa ponižno in vse serčno prosimo, da nam kakor vse te dni, tudi v tej uri ljubeznivo na strani stojite in nas podpirate in nam obil-nost luči in gnade svetega Duha sprosite, da bomo zamogli skrivnost presvetega rešnjega Telesa z naj večjo pobožnostjo premišljevati in Jezusu toliko čast in hvalo dati, kakoršno smo dolžni in kakoršne je on vreden.
A.
I. Visokost in svetost lega zakramenta.
1.	O sveta večerja. Zakaj imenujemo ta zakrament sveto večerjo? Zato ker se sme obhajati le kar v sveti hiši božji in na svetim altarji, se sme obhajati le kar od duhovnov, kterih roke so s svetim oljem v službo mašnistva posvečene, ker pri tej večerji strežejo nevidno sveti angeli božji. Kerubimi in Serafimi okoli altarja klečč in molijo, zato ker sveti Duh tabernakel Jezusov na-polnuje, nebeški Oče iz naših rok ta dar ali ofer sprejema; — zato ker smejo to večerjo prejemati le kar tisti, ki so čistega, posvečenega serca. — Večerja pa zato, ker nas spomni na tisto pre-
sveto zadnjo večerjo, pri kteri je Jezus sam svoje apostelne z nebeškim kruhom obhajal. O v resnici, kako visoko sveta večerja je to !
2.	„ V kteri se prejema Kristus." Kdo je pričujoč v tem pre-svetim zakramentu? Jezus Kristus, Sin večnega Boga, sam pravi živi Bog, kralj večne časti, gospod nebes in zemlje, pred kterem naj vikši angeli v svetim strahi svoje obraze zakrivajo, pred kte-rim se pripogujejo vse kolena v nebesih, na zemlji in pod zemljo;. — kteri na svojem mezincu derži vesvoljen svčt, pri kterega gro-menji se tresejo stebri nebes in zemlje, na kterega povelje se v prah in pepel razsujejo zemlja in solnce in zvezde na nebi; na kterega besedo mertvi vstajajo iz grobov, kteri bo prišel kakor strašen sodnik v oblakih neba, kteri v rokah ima ključe nebes in Pekla. Povejte mi, ali ni neskončna visokost in svetost tega za-
kramenta ? — Ali to še ni zadosti. Jezus ni v tem zakramentu le kar pričujoč, temuč molitva pravi: „v kteriin se prejema Kristus". O skrivnost nad vse skrivnosti! Večni Bog se tedaj v tem zakramenti poniža iz nebeškega trona v prah zemlje, — človek, ta revni červič, jč kruh angelov, živo Telo božjega Sina, nevreden grešnik prejme Boga naj svetejšega v svoje serce, in omadežvana duša keršanska postane čista nevesta Jezusa Kristusa. O kdo zamore zapopasti to globoko skrivnost, kdo popisati visoko svetost te čudežne večerje? Drugega ne moremo, kakor klicati z Davidom: „Gospod, naš Gospod, kako čudežno je tvoje ime po vsim svetu" (Ps. 8.) in prepevati z Marijo: „Velike reči je nad menoj storil, On, ki je mogočen, in kterega ime je sveto". (Luk. 1T 49.)
II. Ljubezen Jezusova do nas v tem zakramentu.
1. „F kteri se ponovi spomin njegovega terplenja.'1 — Da bomo to skrivnost bolj spoznali, premislimo dve reči: Kdaj je Jezus to večerjo postavil, in kako nam je to večerjo pripravil?
a) Kdaj? „Tisto noč, ko je Jezus izdan bil, je vzel kruh v svoje roke", pravi sveti Pavi (I. Kor. 11, 23.) Tisto noč, ko je Judež Jezusa za 30 srebernikov prodal, je sklenil Jezus svojim sovražnikom zastonj darovati svoje presveto Telo in Kerv. »Žejnemu hočem dati žive vode zastonj. In kdor je žejen, pridi; in kdor hoče, vzemi žive vode zastonj." (Skr. raz. 22, 17.) O kolika ljubezen! ne za 30 srebernikov, temuč zastonj nam hoče dati svoje presveto Telo. Tisto noč, ko so ga Judje, nja lastni bratje zavergli in ne-vernikom izdali, sklene Jezus, vse dni do konca sveta pri nas ostati! — Tisto noč, ko Judje sklepajo, mu živlenje vzeti, sklene on, nam kruh živlenja dati; — tisto noč, ko Judje sklepajo, ga pogubiti, sklene on jih pogublenja rešiti, in tisto noč, ko mu Judje križ tešejo, in žeble ojstrijo, sklene on se prostovoljno v smert podati, in nam svoje meso v dar in hrano zapustiti. Tisto noč, o beseda polna ljubezni in sladkosti! oberni jo na sebe tudi ti, o kristjan! in jo hvaležno premišluj pred svetim zakramentam, ter reci: Tisto noč, ko sim tudi jaz, gerši kakor Judež, ne za 30 srebernikov, temuč za kratko, nagnjusno gerdo grešno veselje Jezusa prodal; tisto noč, ko sim tudi jaz z nečistim kušlejem Jezusa nečistnikom
izdal; tisto noč, ko sira tudi jaz nesramno Jezusa zapljuval, zasmehoval in mu zabodil sulico ojstro v serce nedolžno; tisto noč, ko bi me bil Jezus lehko pogubil, kakor sim zaslužil: tisto noč je Jezus za mene jokal, za mene molil, za mene kervavi put putil in je za mene daroval ta presveti zakrament, da bi moja nesrečna duša pogublena ne bila. O ljubezen čez vso ljubezen! Ktero serce bi ostalo terdo pri tem premišljevanji?
b) Kako? To skrivnost nam predočitite podobi kruha in vina, v kterih nam je Jezus zapustil svoje Telo in svojo Kerv; zato da bi se iz tega, kako se kruh in vino prideluje, učili premišljevati nja terplenje v tem svetim zakramentu.
Kako sc prideluje kruh? Pšenično zorno zagerneš v zemljo, da strohni. Jezus, nebeško zerno, zapusti nebeški tron, se zagerne v prah zemlje, ter se očloveči, ker sam sebe v nič dene in v podobi revnega človeka na ta svet pride. Iz zerna izrase lepi pše-nični klas. Oj poglej prelepi pšenični klas mladega Jezusa, ki je naj lepši, naj častitljivši, naj svetejši med vsirai, ki so kedaj na sveti živeli. Klasovje požanjejo ženice, na gumno ga denejo, mla-tiči pridejo, in oj kako na vso moč b i j c j o po lepem klasovji, da izlušijo iz slame zerno rumeno. Oj le poglej! že tudi nebeški klas, Jezusa Kristusa, na gumno, na Pilatuževo dvorišč vlečejo in na steber privezujejo, že so tudi pristopili mlatiči neusmileni, strašni beriči, in z gajžlami po nebeškem klasu Jezusu bijejo. Oj zdaj poslušaj duša moja! Obilno se osiplje zerno rumeno, saj teče iz tav-žent ran presveta Kerv, in cele kose mesa mu tergajo z života, da mu zamoreš kosti prešteti, kakor sveto pismo govori. — Pšenico neseš v mlin, glej kako mlinski kamen ropoče in terga ne-usmileno in mele zerno prelepo, ali spod kamna se vsiple moka žlahna, moka bela. Glej omlačeno pšenico, razgajžlano Telo Jezusa Kristusa, mlinski kamen, težek križ mu na ramo zadenejo. O kako ga tlači, kako ga tere mlinski kamen, težek križ! Trikrat omedli in pod križem pade, ali beriči ga neusmileno sujejo in na goro Kalvarjo priganjajo. — V moko deneš kvas; oj kak strašen kvas Judje na gori postavlajo, ker nebeško moko, Telo Jezusa z jesihom in žolčem napajajo. — Testo deneš v razbeleno peč, in Judje Jezusa na križ pribijejo. Grozovitno hudo pripeka solnce o poldne
v rane Jezusove in mu dela bolečine neizrekljive. Poslušaj ga, kako v goreči žeji vpije: „Žeja me! žeja me!" Zdaj je dopolnil Jezus svoje delo; sveto večerjo nam je pripravil, nebeški kruh je spečen v ognjeni peči strašnega križa. Jezus milo glavo nagnje in nam umirajoč sveti kruh pod<4, kadar mašnik pri sveti maši sveto hostjo povzdignejo, ter pravi sladko in ljubeznivo: Otročiči moji! spoznajte zdaj resnično ljubezen mojo. Ker sini vas ljubil, sim vas ljubil do konca. Vzemite in jejte od tega kruha vsi; zakaj to je moje telo.
Kako se prideluje vino? Vino nam daja vinska terta, in v svoje kerv spremenjeno vino na altarji nam daja nebeška terta Jezus Kristus, kteri sam od sebe pravi: „Jaz sim terta, vi ste mladike". (Joan. 15, 5.) — Terto v spomladi obrežejo, tudi malo dete Jezusa obrežejo osmi dan. — Pesem pravi: Terta se zolzi, preden vilice rodi; tudi mali Jezus joka v obrezovanji, in daruje pervinc svoje korvi s svojimi solzami vred za naše duše v dar. — Terta obrodi žlahni in polni grojzd; prežlalini grojzd na nebeški torti je presveto serce Jezusovo tako polno presladkega vina ljubezni, da že komaj Čaka časa, da bi začel točiti to vino v zlati kelli, kakor sam pravi: „Silno željno sim Čakal, jesti to velikonočno jagnje, preden terpim". (Luk. 22, 15.) Grozdje v kadi tlačijo in v preši stiskajo; oh in glej duša moja! kako neusmileno naj lepši grojzd Jezusa na terdi križ veržejo, kako ga z nogami teptajo in sujejo, da iz tavžent ran cerli nja presveta Kerv. Oj in kako na križi ga razpenjajo, da mu vse kosti pokajo, z žebli mu roke in noge pribijajo,, in na križ ga povzdigajo, da curkoma po križi lije presveta Kerv. Oj tecirno pod križ tudi mi. kelli svojega serca podstavlajmo, presveto Kerv Jezusa vjemajmo, da vmijemo grešne duše svoje. Ali naj žlahnejši grojzd še cel na križi visi; presveto serce Jezusa. In zdajci pristopi vojšak z budečo sulico in prebode serce Jezusovo. O presveta Kerv serca Jezusovega, bodi tavžentkrat pozdravlena, ti nebeške terte naj žlahniši kaplica, naj veči sladkost vsili, ki Jezusa ljubijo, naj veči pomoč vsili, ki za Jezusom križ nosijo, presladka popotnica vsili, ki v Jezusi umirajo. — Glejte, ljubi moji, skrivnost presveto večerje. Kako ta sveta večerja naše serce razveseli, ali koliko Jezus, ki jo pripravlja,
os
terpi; o kolika je tedaj nja ljubezen do nas 1 — Tako tedaj nam kruli in vino na oltarji v spomin kliče pregrenko terplenje Jezusa, nam glasno oznanuje ljubezen Kristusovo in nam lepo priča, kako resnično je, kar naša molitvica pravi: O sveta večerja, v kteri se ponavlja spomin terplenja Kristusovega.
2. Se duša napolnuje z gnado. Da bote to bolj razumeli, vas spomnim na mano Izraclcov v pušavi. Mana je namreč imela to čudežno lastnost, da ni imela, kakor druge jedi, le kar eden okus, temuč da je na jeziku vsakega okus spremenila, kakorkoli je kdo hotel. To čudežno lastnost je Bog mani starega testamenta zato dal, da je podoba postala duhovne mane novega, testamenta. Saj so vam znane besede svetega pisma, ki jih večkrat v cerkvi moliti slišite: „Kruh iz nebčs si jim dodelil, ktero vsako razveselenjc v sebi ima". (Modr. IG, 20.) To je: Ta sveta večerja Jezusova spreminja okus na jeziku in v serci vsakega, in kakoršen okus kdo hoče, ali kakoršno gnado koli kdo poželi, jo tukaj prejme v resnici. Si žalosten, in ta večerja bo imela v tvojim serci okus tolažbe; si v britkosti, in ta večerja bo imela v tvojem serci okus sladkosti; si v temi in dvomih, in ta večerja bo imela v tvojim serci okus razsvetlenja. Si v skušnjavah, tukaj najdeš pomoč; si v grehih, tukaj najdeš odpušenje; si v smerti, tukaj najdeš ži-vlenje. Išcš prijatla, tukaj najdeš naj zvestejšega; išeš ženina, tukaj najdeš naj slajšega; išeš očeta, tukaj najdeš naj boljšega; išcš Boga, tukaj najdeš skritega. — Pred tim svetim zakramentom je klečal sv. Franc Asislci in je to edino prosil: „Daj mi, o Jezus, da te ljubim!" In Jezus mu je vtisnil v dušo in telo pet kervavih ran svoje križane ljubezni. — Pred tem svetim zakramentom je klečal sveti Ignaci in je molil: „Dušc mi daj, o Jezus, vse drugo vzemi sebi". In Jezus mu je dal gnado, da je neizrekljivo veliko duš mu spreobernil. — Tukaj je klečal sveti Aloizi in prosil za čistost angeljsko, in Jezus ga je oblekel z oblačilom neomadežane nedolžnosti. — Tukaj je klečala sveta Magdalena PaciansJca in molila: „0 Jezus, daj mi gnado za tebe terpeti, ali pa umreti!" In Jezus je dal svojej ljublenki zares gnado, da mu je vedno noter do smerti tovaršica bila v naj grenkejšem terplenji. In še dan današni se to dopolnuje; le tisti nobene ljubezni do tega zakra-
menta nimajo, ki ga redko in še takrat morebiti nevredno prejemajo, in tedaj nja sladkosti ne poznajo. Kteri pa ta zakrament radi prejemajo, in vse te presladke gnade vsaki dan okušajo, imajo neizreklivo veselje na tem zakramenti, in večkrat ko ga prejmejo, še večkrat ga želijo prejeti; kakor že sv. Duh v starem testamenti prerokuje: „Kdor mene je, bo še lačen, in kdor mene pije, bo še žejin". (Sir. 24, 29.) Oh ali ta lakota po Jezusu je silno sladka, in ta žeja po Jezusu je silno prijetna; duša, ki jo občuti, bi je ne zamenjala z bogastvom celega sveta; toda tega, kar zdaj govorim, ne bo nihče zmed vas zastopil, kakor le tiste serca, ki Jezusa v resnici in iz cele duše ljubijo. Tako se tedaj vsaki dan . spričuje, kako resnično je, kar molitvica pravi: O sveta večerja, v kteri se duša napolmije z guado.
Poslednič pravi molitvica:
4. „In sc nam daja zastava prihodnjega povelieanja." Te besede se dajo o kratkem tako razložiti: „Kdo od tega kruha vredno je, pravi Jezus, ne bo umeri, bo živel". (Joan 6, 52.) „Zakaj on ostane v meni, in jaz v njem." (Joan. 6, 57.) O glej moj kristjan! svojo srečo in svojo čast. Po svetem obhajili je Jezus v tebi in ti v serci Jezusovem. In ravno zavolj tega ne boš umeri, to je na svoji duši. Nobene skušnjave te ne bodo premagale, ker Jezus je v tebi in ti v Jezusi. In ako bi se pekel odperl, in vse peklenske pošasti zoper tebe v vojsko šle, ne boš umeri, zakaj Jezus je v tebi in ti v Jezusi. In če si tudi umeri, to je na telesu, boš vendar živel. Prejel boš na smertni posteli to popotnico, in ti boš v Jezusi in Jezus v tebi, in sladka ti bo zato ločitva, od tega sveta. Varno te bo peljal angel varil memo vrat peklenskih; zakaj Jezus bo v tebi in ti v Jezusi; — angeli ti bodo urno odperl i vrata nebeške, zakaj ti boš v Jezusi in Jezus v tebi; in kjer Jezus sedi s krono večne časti na desnici Očetovi, tjekaj te bodo angeli k njemu peljali. Poleg njega boš prejel častiti sedež in iz njegovih rok krono večnega živlenja; zakaj Jezus je v tebi in ti v Jezusi, in kakor je bilo na tem sveti tvoje edino veselje ljubiti in častiti Jezusa v svetim zakramenti, ti bo tudi tamkaj dano počivati sladko na serci Jezusovem, in ga ljubiti, in ga častiti, in ga vživati, in ga moliti od vekomaj do vekomaj.
Povejte mi, ljubi moji, ako si zdaj vse to, kar je bilo do zdaj reč enega, pred oči postavite, ali si zamorete misliti kaj visokej-šega, kaj svetejšega, kakor presveti zakrament altarja? Ali si zamorete misliti ljubezen večo in bolj gorečo, kakor ljubezen Jezusovo v tem presvetem zakramenti? Kaj hočemo tedaj zdaj storiti?
Pred tebe o Jezus! ponižno pokleknimo in z veselim glasom povzdignemo: O sveta večerja, v kteri se prejema Kristus, se ponavlja spomin njegovega terplenja, se duša napolnuje z gnado, in se nam daja zastava prihodnjega poveličanja. O sveta večerja! bodi tavžent in tavžentkrat pozdravlena in počešena; ti naj dražji, naj svetejši dar Jezusa Kristusa. Podi naša večerja v živlenji, bodi naša popotna večerja v smertni uri! — O sveta večerja, v kteri se prijema Kristus! Terdno verjemo, o Jezus, da si v zakramentu altarja resnično pričujoč, kakor Bog in človek, s kervjo in z mesom, z dušo in s telesom. O bodi tebi hvala in zahvala, bodi ti tavžentkrat hvala in zahvala, da hočeš tukaj med nami prebivati, ti naj viši kralj nebes in zemlje med nami revnimi červiči; ti naj svetejši Bog med nami vbogimi grešniki; ti naj zvestejši pastir med nami neubogljivimi ovČicami; ti naj boljši Oče med nami nehvaležnimi otroci! — O sveta večerja, v kteri se ponavlja spomin terplenja Kristusovega. Bodi tebi, o Jezus! hvala in zahvala, bodi ti tavžentkrat hvala in zahvala za vse rane in bolečine, za vse solze in sleherno kaplico kervi, za zdihleje in molitve tvojega serca, ktere tukaj za nas daruješ, in nam svoje britko terplenje ozna-nuješ. — O sveta večerja, v kteri se duša napolnuje z gnado. Bodi tebi, o Jezus, hvala in zahvala, bodi ti tavžentkrat hvala in zahvala za vse gnade in dobrote, za vso sladkost in tolažbo, za vse razsvetlenje in za odpušenje vsih grehov, kar smo cel čas svojega živlcnja, zlasti pa o tem svetem misionu od tebe prejeli. In ker tih gnad prešteti ne moremo, more tudi naša hvala in zahvala biti zdaj in vselej brez vsega konca in nehanja. — O sveta večerja, v kteri se nam zastava daja živlenja večnega. Bodi tebi, o Jezus, hvala in zahvala, bodi ti tavžentkrat hvala in zahvala za to naj veči gnado, da zdaj po svetem obhajili živiš ti v nas, in •ni v tebi. In ker v tebi živimo, ne bomo umerli, nikoli več nas ne bo nobena skušnjava premagala in od tebe nas ločila, če te le Drobt. za leto 1859 ia 1860.	5
G6
sami svojoglavno zapustili ne bomo. In če bomo tudi umerli na telesu, bomo vendar živeli. Živeli v nebesih, živeli pri tebi, živeli v tvojem naročji, živeli v svctišu tvojega presladkega serca. S svetim Frančiškom te zdaj prosimo: „Daj nam o Jezus, da te ljubimo in vtisni rane svoje križane ljubezni naši duši in našemu sercu!" — S svetim Ignacjcm te prosimo: „Daj nam duše, vse drugo nam smeš vzeti". Daj nam duše! ako je še ktera duša tukaj, ktera tebe še ne ljubi, o tedaj vpijemo k tebi, daj nam to dušo, daruj ji v tej uri gnado spreobernenja, otmi jo iz brezna pogublenja, in na tvoje presveto serce jo potegni! — S svetim Alojzjcm k tebi kličemo za čistost angeljsko: ne daj o Jezus, da bi kedaj več z enim samim smertnim grehom svoje serca oskrunili, ki so zdaj tebi za vselej posvečene! — In še s sveto Magdaleno te prosimo, daj nam gnado za tebe terpeti ali umreti. Daj nam gnado, kakor tej sveti devici, da bomo cel čas živlenja tvoje britko terplenje premišljevali, kakor ona, tvoje rane objokovali, kakor ona, tako serčno in veselo za teboj križ nosili, kakor ona. O sveti angeli varhi naši! vi nesite našo hvalo in zahvalo, te prošnje vse pred tron Jezusov, in ti o ljuba mati Marija nam sprosi, da se Jezus milo ogleda na naše zahvale dar.
B.
Smo do zdaj premišljevali visokost in svetost zakramenta svetega rešnjega Telesa, premislimo zdaj, kako smo to svetost spoštovali in častili? Smo do zdaj premišljevali neskončno ljubezen Jezusovo do nas v tem zakramentu, premislimo še zdaj, kako smo mu mi dosihmal to ljubezen povračevali?
Kako smo dosihmal zakrament svetega rešnjega Telesa spoštovali in častili?
1. Spoznali smo, kako sveta je cerkev, kako svet je oltar, na kterim se ta zakrament obhaja, pri kterim angeli naj viši le trepetaje strežejo. O kolika groza, kolik sveti strah bi moral tudi nas obhajati, kadar pred ta sveti zakrament stopimo, kolika bi imela biti naša pobožnost. Beremo od mnogo svetnikov, da si v
cerkvi še niso upali zakašljati ali kam pluniti, cel6 še glasno izdihniti" ne, da bi drugih v molitvi ne motili. Beremo tudi, kako so z veseljem kristjani svoje naj ve če dragocenosti prodali, da so Jezusu v čast častite cerkve pozidali, in še dan današni občudujemo prelepe stare cerkve, drage zlate kclhe in prelepe oblačila in zapopasti ne moremo, kako da so naši rajni predstarši toliko zamogli storiti. Kako pa delamo mi? Začeli so ljudje lepe visoke hiše zidati, lepe stare cerkve pa se nam že skoraj podčrajo. Žene in dekleta imajo za gizdost denarja dovolj, perilo pri cerkvi in mašne oblačila pa naj veče ubožtvo oznanujejo. Možje in fantje imajo denarja za oštarije in dobrevolje vedno dovolj, ali če je pri cerkvi kaj potreba, je ročno izgovor na hude leta, velike davke in pomanjkanje denarja. O usmileni Jezus! tako tedaj glasno pričamo, da nobene ljubezni, nobenega spoštovanja do tvoje svete hiše nimamo, in nič več ne bomo smeli z Davidom moliti: „Le-poto tvoje hiše sim ljubil". (Ps. 25, 8.) „0 kako prijetni so tvoji šotori, Gospod moči; moja duša hrepeni in koperni v svetiše Gospodovo." (Ps. 83, 2.) In če tudi pridemo v cerkev, kako se obnašamo? Kdo prešteje vse grehe mlačnosti in lenobe, s ktero mnogi kristjani v jutro vstanejo, se kesuo od (loma odpravlajo, grede po poti posvetne kvante vganjajo in zamujajo službo božjo? Kdo prešteje vse grehe zaničevanja svete cerkve? Okoli altarja večidel lepi prostor, okoli vrat pa taka gnječa, da se skoraj v cerkev ne more, kaj pomeni to? — Kaj pričajo tisti, ki pod zvonikom postajajo, ali se zvunaj okoli zida poslanjajo ali po trati poležavajo? — Kako pa se vedemo v cerkvi? Glava polna domačih skerbi in posvetnih reči, misli vse raztresene, oh kolikokrat celo pregrešne, ošabne, ncvošljivc, nečiste, serce vse merzlo in ledeno, oči polne radovednosti, ušesa gluhe za besedo božjo, usta mutaste za molitev in svete pesmi, telo vse dremotno in zaspano; taki smo večidel, kadar se v cerkvi znajdemo. O kraj je zicer svet, in večerja na altarji je sveta, ali naše zaderžanje ni sveto, temuč gerdo in pregrešno. Pač kliče tudi nam, kakor nekdaj Judom Jezus iz al- > tarja: „To ljudstvo me časti z jezikom, ali njih serce je daleč proč °d mene". (Mat. 15,8.) „IIiša mojega očeta je hiša molitve, vi pa ste jo spremenili v jamo razbojnikov." (Mat. 21,13.)
2. Sveta večerja, v Meri se prejema Kristus. Rekli smo, da v svetem zakramenti prebiva resnično sam živi Bog, Jezus Kristus. „Če sim pa jaz vaš Bog", pravi on, ,,-kje je pa moja čast?" (Mal. 1, 6.) O kristjan, ali te ne spreleti strali, ako pomisliš, da tukaj stojiš pred obličjem svojega vsegamogočnega, neskončno svetega Boga? Svetega Martina je vselej pri cerkvenih vratah tolika groza obšla, da se je na vsem životi tresel; ko so ga enkrat vprašali, od kod da mu vselej ta strah pri cerkvenih vratah pride, je odgovoril : „Kako bi se ne tresel, kadar stopim pred obličje svojega Boga, Gospoda nebes in zemlje in mojega nekdajnega sodnika?" Kako pa mi? Gremo pred posvetnega gospoda, pomislimo prej, kako in kaj bomo govorili; pred Jezusa gremo, in kdo pomisli grede v cerkev, kam gre, po kaj gre, in kako da bo govoril z Jezusom? Gremo pred posvetnega gospoda, se lepo umijemo in oblečemo: pred Jezusa pa gremo z omazanoj dušoj in z omazanim sercom, in še tega si neprizadenemo, da bi grivengo obudili, kadar se z žegnano vodo pri vratah pokropimo. Kako spoštljivo se zaderžimo pred posvetnim gospodom, kako pa pred Jezusom? Tega je sram, prikloniti se, unega je sram, pobožno roke na persih skleniti, tretji je zopet preošaben, ponižno poklekniti. Vidimo mar-siktere na eno koleno in tako gerdo poklekovati, da v resnici ne vemo, ali hočejo Jezusa častiti, ali pa le tiste Jude posnemati, kteri so spakovaje se pred njega poklekovali in ga zasramovali. Tako pa silimo Jezusa v pravično jezo, da iz altarja dolj izreče grozovitno besedo: „Preklet bodi, kdor vnemarno opravlja službo Gospodovo". (Jer. 48, 10.)
Pa Jezus ni tukaj kar pričujoč, temuč v tej sveti večerji se tudi prijema Kristus. Bomo na posvetno gostijo povableni, kako radi in veseli gremo; misliti bi bilo, da ako nas bo nebeški Oče na gostijo svojega Sina povabil in nebeške jedi in pijače na mizo postavil, da bomo še toliko rajši in vcselši prišli, in ker bomo vsaki dan zlasti pa ob nedelah in praznikih toliko prijazno povableni, da bomo vselej za povabilo se zahvalili in radi prišli. Oh ali v tem, ko so oštarije vsako nedelo in praznik polne dobro-jcdcev in pivcev, je pogernjena miza Gospodova večidel prazna in zapušena. Jezus pošilja neprenehoma mašnikc svoje, povedat po-
vablenim, da naj pridejo, ker je že vse pripravleno. Ali povableni se ravno tako neprenehoma izgovarjajo, da priti ne morejo. Eden je kupil pet parov volov, drugi je kupil pristavo, tretji je vzel ženo; nihče povablenih noče priti. Nebeško mano svete večerje Jezusove zaničujemo in se le poželjivo oziramo po sladnosti mesenih Egiptovskih loncov, v kterih je strup večne smerti z goljufivim veseljem namešan. O kako more vse to boleti predobro ti j i— vega Jezusa! Boljšega dara nam ni mogel dati, kakor je dar pre-svetega zakramenta altarja, in ravno ti dar mi ošabno zaničujemo. Tako pa silimo Jezusa, da toži nas nehvaležne otroke pred svojim Očetom, ker pravi: „Otroke sim izrodil in povikšal; oni pa so me zaničevali". (Izai. 1, 2.) „Zapustili so studence žive vode in si izkopali vodnjake, kteri vode ne deržijo." (Jer. 2, 13.) —
3. Smo rekli: O sveta večerja, v Meri se ponavlja spomin terplenja Kristusovega. Ali na mesti da bi ponavljali spomin terplenja Kristusovega v pobožnem premišljevanji, kakor smo se poprej učili, ponavljamo Kristusovo terplenje večidel le v grešnim djanji. Zakaj gotovo je, da ne bo Jezus nikjer tolikokrat in tako hudo razžalen, in da ne bodo nikjer njegovemu dobremu sercu tako hude in globoke rane sekane, kakor v tem-zakramenti ljubezni, v tej presveti večerji rešnjega Telesa. O kako malo čiste so roke nas mašnikov, ki vsaki dan povzdigujejo deviško Telo Jezusovo; kako malo pobožne naše oči, ki vsaki dan gledajo presveto serce Jezusovo; kako malo goreče naše serca, ki vsaki dan prejemajo Telo Jezusovo. O da bi Bog hotel, da bi saj nobenega Judeža med nami mašniki ne bilo! Ali ako je eden Judež bil med 12 apo-stelni pri zadnji večerji, se bomo li čudili, ako se najdejo Judeži tudi med tavžent in tavžent mašniki po svetu, kteri se pri altarji prijatle Jezusove hlinijo, na skrivnem pa grehu služijo, in vsaki dan pri daritvi svete maše Jezusa z grešnim kušlejem kakor Judež izdajajo. O ljubi Jezus! mlačnost in pregrešnost nas mašnikov je gotovo perva in naj bolj boleča rana tvojega presvetega rešnjega Telesa. — Ali ste pa vi morebiti boljši od nas? Kako slabo vi večidel pri spovedih svoje grehe obžalujete in kako malo se poboljšate; kako slabo in mlačno se na sveto obhajilo pripravljate, in kadar ste komaj obhajani, urno iz cerkve se vgnete, in Jezus
na altarji vašega serca pričujoč še toliko ni vreden, da bi četer-tinko ure pred njim poklečali in ga molili. Ta vaša mlačnost pri spovedih in svetih obhajilih je druga boleča rana svetega rešnjega Telesa Jezusovega. — Oh, da bi le kar mlačnost bila! Toda kdo bo preštel vse Judeže mecl vami, kteri leta in leta v naj večili smertnih grehih živijo: v krivičnosti, v sovražtvi, v pijančevanji, v nečistosti in vendar leto na leto sveto obhajilo prejemajo, ter množijo božje rope na božje rope. O kako strašna je misel, pa bo mende vendar resnična, da tudi pri tem svetim misionu Judežev manjkalo ni, kteri niso imeli terdnega sklepa, smertni greh zapustiti, pa so se vendar prederznili prejeti Jezusa. Glejte, neštevilni božji ropi so tretja boleča rana presveiega rešnjega Telesa Jezusovega. — Pomislimo dalej, kako krivoverci in neverniki ta naš naj svetejši zakrament zaničujejo in zasmehujejo, ga silno gerdo obrekujejo in preklinjajo, v tem ko mi čisto nobene žalosti nad tem ne občutimo, nikdar tih grehov slepih krivovercev in never-nikov ne objokujemo, skoraj nikolj za njih spreobernenje prav serčno ne molimo. Glejte te grozne kletve sovražnikov svetega zakramenta, in ta naša oterpjenost tem terplenji Kristusovemu nasproti je četerta boleča rana svetega rešnjega Telesa Jezusovega. — Oh ali kaj, ako bi kar ptujci tako nečast temu zakramentu delali ! Pa pomislimo poslednič, kolikokrat slišimo katolške kristjane strašno zakramentirati in preklinjati; kolikokrat smo že slišali, kako so roparji v cerkve sterli, kelho vkradli, žegnane liostje na tla razsuli, jih z nogami teptali, jih zverinam metali ali jih seboj na svoje tolovajske pote vzeli in vganjali z njimi peklenske vraže. In mi vse to vemo, pa vendar nikolj tega terplenja Jezusovega ne omilujemo in tem nesrečnim grešnikom gnade spreobernenja ne prosimo! Glejte to grozovitno oskrunjenje svetega zakramenta, in ta naša oterpjenost tem groznim grehom nasproti je peta boleča rana presvetega rešnjega Telesa Jezusovega. Glejte ljubi moji; to je pet kervavih, to je pet hudih, to jo pet silno bolečih ran Jezusovih vr<§vetcm zakramenti. In namesti, da bi mi te rane Jezusove objokovali, s pobožnimi solzami mu jih hladili, z delami pokore in ljubezni mu jih celili; mu jih tudi mi, nja toliko ljubleni otroci, tolikokrat ponavljamo. Oh še bolj žalostna je ta misel, da
I
71
gotovo ni ne dneva, ne ure, da bi Jezus po vsem širokem sveti s temi 5 ranami na novo ranjen, na križ pribit in umorjen ne bil. In akoravno vse to vsi vidimo in slišimo, se vendar ljubezen do trcpečega Jezusa v naših sercih ne vname, temuč naše oči ostanejo suhe in naše serca merzle in ledene! Povejte mi, ali še ime kristjanov, ali še ime otrok Jezusovih zaslužimo?
4.	Smo rekli: O sveta večerja, v Jcteri se duša napolnuje s gnado. Spoznali smo, da tukaj je studenc vsih gnad, vsih čednost, vse ljuči, vsega veselja. Oh ali mi zametujemo žegnani kclh gnacl in rajši pijemo iz strašnega kclha jeze božje. Mi zaničujemo čisti studenc svetih čednost in se rajši valamo v blati ostudnega greha. Odpušanje grehov nočemo in rajši pod teškim jarmom grehov zdi-hujemo. Milost Jezusovo od sebe pahamo in rajši strašne sodbe pričakujemo. Pred ljučjo bežimo in rajši v temi tavamo. Mir Kristusov zaničujemo in rajši v vednem nepokoji obupujemo. Veselja Jezusovega se tvegamo in rajši v grenkosti hude vesti žalostno živlenje prebavlamo. In
5.	smo rekli: O sveta večerja, v Jcteri se nam daja zastava priJiodnega povclieanja. Sude smerti se vsi bojimo, in te svete večerje ne vživamo, ki je edina sladkost v smertni uri. Pred Sodnikom se vsi tresemo, in vendar zdaj Jezusa kakor ženina sprejeti zamujamo. Pred grobom se vsi grozimo, in vendar tega nebeškega kruha jesti nočemo, ki je porok vstajenja veselega. Pred peklom vsi trepcčenio, in svetega rešnjega Telesa v serci nositi nočemo, ki je strah duhov peklenskih. V nebesa priti vsi želimo in vendar k tej sveti večerji ne hitimo, ki je gotova zastava veselja nebeškega. — O slepota, o neumnost, o terdovratnost! Kako neizrečeno more boleti očetovo serce Jezusovo ta slepota in nehva-ležnost naša! To ljubi moji! je tista bolečina, zastran ktere Jezus na križi glasno kliče rekoč: „0 vi vsi, ki memo greste po poti, glejte ali je bolečina, kakor je moja bolečina". (Žal. pes. 1, 12.) »Otroke sim izredil in povikšal, oni pa so me zavergli." (Izai. 1, 2.) Milost jim ponujam, oni pa sodbo hočejo. Nebesa jim odpiram, oni pa se šiloma v pekel vgrezujejo.
Ljubi moji! ako nam k scrcu gre ta resnični glas Jezusovi, kaj bomo tedaj storili?
K Vam se oberncm prečastiti duhovni bratje moji! in Vas prosim, odstranite zagrinjalo spred svetega rešnjega Telesa. Pokleknite z menoj vred pred tron usmilenega Jezusa, pokleknite tudi vi z nami preljubi poslušavci moji! povzdignimo serce in roke in glas k Jezusu in ga ponižno odpušenja prosimo zavolj razža-lenja tolikega.
„0 sveta večerja, v kteri se prejema Kristus, se ponavlja spomin njegovega terplenja, se duša napolnuje z gnaclo, in se nam daja zastava prihodnjega poveličanja!" Bodi tavžent in tavžentkrat pozdravlcna, počešena, polivalena. O sveta večerja! Milost, o ljubi / Jezus, milost! zavolj vse mlačnosti, s ktero smo to sveto cerkev zaničevali; zavolj vse nevednosti, s ktero smo tvoje svete altarje oskrunjali; zavolj vsili grehov, ktere smo kedaj pred Tvojim pre-svetim obličjem tukaj doprinašali! — O sveta večerja, v Ideri se prijema Kristus! Milost, o ljubi Jezus, milost! da smo to presveto večerjo tvojega pravega živega Telesa tako malo obrajtali, kruh angelski zametovali, nebeško mano zaničevali. Vabil si nas, in nismo slišali, — milost, o Jezus, milost! — klical si nas, in nismo hotli. — Milost, o Jezus, milost! — Roke si nam naproti stegal, ali mi smo herbet obračali in pred tebo bežali. Milost, o Jezus, milost! — O sveta večerja, v Ideri se ponavlja spomin terplenja Kristusovega! Hvaležno bi bili mogli premišlevati grenko ter-plenjo tvoje, kadar smo gledali na altarji presveti kruh in vino; ali tega nismo storili. Milost, o Jezus, milost! — Velikoveč smo neprenehoma le tvoje boleče rane ponovlali. Milost, o Jezus, milost! Britko objokujemo pervo rano, ki smo jo mi mašniki s svojo mlač-nostjo, nespoštljivostjo in pregrešnostjo tvojemu rešnjemu Telesu pri altarji delali. Milost naj poprej nam nevrednim mašnikom, o Jezus, milost! — Britko objokujemo tvojo drugo rano, ki jo mlačni kristjani svetemu rešnemu Telesu tvojemu delajo, ko spovedi tako slabo opravlajo, na sveto obhajilo se tako nemarno pripravlajo, po obhajili tako slabo zahvalo ti dajajo. Milost, o Jezus, vsim mlačnim kristjanom, milost! — Britko objokujemo tvojo tretjo rano, ki jo nespokorni grešniki tvojemu svetemu Telesu delajo, ki vedno nevredne spovedi opravlajo in kakor Judež z nečistim sercom tebe prejemajo in z božjimi ropi tvoje serce žalijo. Milost, o Jezus, vsim
nespokornim grešnikom, milost! — Britko objokujemo tvojo ceterto rano, ktero krivovčrci in ncverniki tvojemu rešnemu Telesu delajo, ker ga tako gerdo obrekujejo, zasmehujejo, zaničujejo in preklinjajo. Milost, o Jezus, vsim krivovčrcom in nevCrnikom, milost! Daj jim spoznanja pravo luč, da se k tvoji sveti večerji skesani po-vernejo in v svetem resnem Telesi te ponižno molijo, da bo ena čeda, in en pastir! — Britko objokujemo tvojo peto rano, ki jo hudobni in terdovratni kristjani svetemu rešnemu Telesu delajo, ki svete zakramente preklinjajo, žegnanc cerkve ropajo, svete ta-bernakelnc razsekujejo, posvečene hostje v blati teptajo, in tebe, o nedolžno jagnje, na novo križajo. Milost, o Jezus, vsim terdo-vratnim grešnikom, milost o Jezus. — O sveta večerja, v kteri se duša napolni z gnado. Iz tavžent ran teče tvoja presveta kerv, vsaka kapla je studenc neskončnih gnad; oh, ali mi si tega k sercu ne vzememo. Ti nam gnado ponujaš, mi pa tvojo jezo nad se kličemo; ti nam milost ponujaš, mi pa sodbo hočemo. Milost, o Jezus, toliki slepoti naši, milost ! — O sveta večerja, v Jcteri se nam daja zastava živlcnja večnega. Živlenje nam obetaš, mi pa smert izvolimo; krono nam kažeš, mi pa za šibo vpijemo; nebesa nam odpiraš, mi pa v pekel silimo. O slepota, o neumnost ! Milost, o Jezus, slepoti naši! Milost, o Jezus!
Kdo pa nam sprosi, o Jezus, da bodo te naše prošnje tebi dopadle, zakaj grešni jeziki naši tvojega posluha vredni niso? O sveti angeli varhi naši, o sveti patroni naši, o sveti Miklavž, o sveta Marija, ljuba mati naša, pokleknite z nami pred Jezusa in molite in kličite z nami in za nas! Milost o Jezus, milost o Jezus! — Zavolj angelov in svetnikov tvojih, zavolj Marije, matere tvoje se ozri milo, o Jezus, na solze naših oči, na zdihleje naših sere, na britko žalost naših duš. Glej v prahu pred teboj klečimo, in se danes za vselej tebi izročimo. Tebi se zaobljubimo, tebi se zaprisežemo. Naj nam pričujeta nebo ino zemlja na sodni dan, da smo danes tebi obljubili, rajši umreti, kakor še razžaliti tebe le z enim samim smertnim grehom. Tedaj, o milostljivi Jezus, sprejmi nas, za vselej sprejmi nas, v svoji sveti kervi očisti nas, v svojih svetih ranah operi nas, v svoje sveto serce zakleni nas. Tebi
edinemu, o Jezus, od danes zanaprej živimo, tebi edinemu umer-jemo. Tvoji, o Jezus v presvetem resnem Telesi, smo živi in mertvi. Amen.
Fr. Košar.
VII.
PRIDIGA OD TERPLENJA KRISTUSOVEGA.
„ O vi vsi, Meri po poti memo hodite, prite ino poglejte, je li bolečina, JcaJcor je moja bolečina.11 (Jerern. žalostna pesm I. 12.)
Veliko resnic ste v teh dnevih Bogu v čast in k svojemu zve-ličanju premišljevali, ali med vsemi zveličanskimi resnicami je naj imenitnejša —: premišljevanje terplenja našega Zveličarja. Toto premišljevanje je brezštevilne grešnike spreobernilo — je visoke ponižalo — nevedne podučilo — slabe pokrepčalo — žalostne potolažilo — lehkodušne s svetim strahom napolnilo — posvetne k pokori pripeljalo. Sv. Križ jo bil palica aposteljnom na zveličanskih hojah — pomoč marternikom — veselje svetim devicam — molitvene bukvice cerkvenim učenikom in svetnikom. V premišljevanje terplenja Kristusovega zamaknjeni — so klečali svetniki cele ure — noči — pod britkoj martroj, in se jokali čez grehe svoje, in tako k veči ljubezni božji užgani bili.
Tako hočemo tudi mi toto uro za premišljevanje Kristusovega oberniti in premisliti: I. Kdo je on, ki terpi? II. Koliko je Jezus teipcl na svojem teli? III. ... na duši? IV. In zakaj toliko terpi?
Zato pa se hočemo v duhu na goro Kalvario .podati, in kakor grešnica Magdalena pod svet križ poklekniti, in po njenem izgledi svoje grehe objokati, ki so nad terplenjem Kristusovem krivi. — Mi si hočemo pred oči postaviti, kakor da bi Jezus z križa na nas
gledal, in nas z žalostnim glasom nagovarjal: „0 vi vsi, ki po poti memo hodite, prite ino poglejte, je li bolečina, kakor je moja bolečina". O Gospod! radi pridemo na tvoj poklic. Današni dan — sv. petek — dan spomina tvojega terplenja — nas vabi in kliče. Glej tu pred tvojim svetem križem smo zbrani! Nočemo memo iti — kakor dozdaj z merzlim sercom — temuč globoko si čemo k sercu vzeti: Kdo si ti, ki terpiš — kaj — in zakaj terpiš. — Daj našim očesom — solze smiljenja — in našim sercom zdihljaje gri-vinge. — Iiazsveti našo pamet, da spoznamo tvojo ljubezen, in našo hudobijo. Daj naši volji resnično naprejvzetje, da spoboljšamo svoje življenje. Sv. Marija —• mati Jezusa Kristusa 1 ki si pod križem stala — prosi za nas. Sv. Martin! prosi za nas. Sv. Anton! prosi za nas.
1.
Kdo je on, ki na križi terpi?
Nedolžni in pravični terpi! — Zveličal- sveta terpi! — Sin božji, ki je človek postal — terpi! — O velika skrivnost! kdo bi to veroval, ko bi nas sveta včra — ki večno resnico uči, nedvoj-ljivo ne podučila? — Če vidimo ali slišimo, da kdo kaj velikega po nedolžnem terpi, se hitro zavzememo. — Pa kdo je na sveti nedolžen? Vsi smo grešniki! Če smo se ne v tej, pa smo se v drugi reči zadolžili, ki le Bog za njo ve — in za tega delo ter-plenje čez človeka pošlje. —• Ali na Kalvarii nekdo terpi, od ktc-rega sv. Peter piše: „da ni greha storil in v kterega ustih se ni no jena goljfija našla" ino David: „kteri je nedolžnih rok in čistega serca" — kteri je odkritoserčno zamogel svojim sovražnikom reči; „Kdo iz vas mene enega greha obdolži?" —
Pravični tedaj, sveti med vsemi svetimi — je v podobi hudo-delnika; toti bo očitno — med naj večini zasramovanjem umorjen.
In toti pravični je ob enem: Zveličal- — Odrešenik sveta — na kterega so vsi narodi svoje zaupanje stavili, kterega so Ilaidi želeli in Judi 4000 let čakali. — Toti mora terpeti in umreti? On, ki bi drugim pomagati zamogel, sam sebi ne pomaga? — On, ki vse smerti reši, — sam sebe grozne smerti ne odreši? — O čudežna skrivnost!---Ali božja modrost je sklenila: da ima smert
skoz smert umorjena biti: „dokler boljši je, da eden umerje, kakor da bi celo ljudstvo pogubljeno bilo".
Po storjenem grehu v paradiži sta si božja pravica in smi-lečnost bile v prepiru. Pravica božja je terjala: odvzeto čast. — Sinilečna roka je pravično — deržala. — Pa udarila je pravica nedolžnega Zveličarja, ker se je prostovoljno vdal, da bi terpel, kar smo si mi zaslužili. In da bi terplonje Izvcličarja zamoglo nezmerni dolg izbrisati, je bilo potrebno, da se je človečka natura z božjoj zedinila, — da bi kakor človek terpeti, in kakor neskončni Bog — neskončni dolg — skoz neskončno zasluženje izbrisati za-mogel. — O velika skrivnost našega odrešenja! — Ti, ki terpi, ni samo človek — on je božji Sin! — Kako je to, da so vsega-mogočnost božja tako in toliko poniža ? — Veličanstvo božje toliko terpi — da neumerjoči na križi umerje? — O čudež — tako velik, da še ga svet nikdar ni videl! — Pravični terpi — Odreše-nik terpi — Sin božji terpi! —
O naj pravičnejši — križani Zveličal- — umirajoči Sin božji! Serce se mi v telesu tresi, ko premislim, kdo si ti, ki na križi ter-piš. O da bi to prav premislil, da ti, kakor pravični toliko terpiš, jaz kakor grešnik bi v svojem malem terplenji bi tako nevoljon ne bil — bi se ravnanju božjemu toliko soper ne stavil, kedar me zavoljo mojih grehov štrafuje. — Da bi premislil, da si ti, ki na križi terpiš, — moj Zveličar — da si me ti ravno skoz toto ter-plenje in smert — večne smerti odrešil, — jaz bi se pokore ne zogibal, temuč bi se prostovoljno v pokori vadil, — ker vidim, kak sad iz tvojega terplenja izvira — da ravno tvoja smert —■ nam večno življenje odpira. O kako nespameten sem bil, ki sem se do-zdaj bolezni in telesne smerti bal, ker vidim, da mi ravno iz tega sad — večnega zveličanja priraste. O zato hočem od zdaj s teboj vred terpeti — križan biti — in svetu odmreti — da večno živlenje dobim. — Zdrami se moja duša, ne ogibljivaj se več križa
—	pravični ga je nosil — naj ga nese tudi grešnik! Pokoro lio-čeva delati in grehu odmreti, da večno življenje dobiva. —
Ino toti Odrešenik — je Sin božji! — VčlovečeniBog — terpi
—	umerje! — Ljubljenik Očeta nebeškega dobi križ v svoj delež!
—	Kaki zakladi morajo na križi biti. — O sv. križ —• zaničevan
od sveta — tebe čem ljubiti — tebe nositi. — Na tebi je pravični terpel — Zveličar kerv prelil — božji Sin umeri!--Bog
me varji — se s čem drugim veseliti — kakor ravno v križi našega Zveličarja Jezusa Kristusa!
Ino kaj Zveličar terpi? —
Ali kdo zamore na to vprašanje odgovor dati? — kar se je na Kalvarii godilo — tega ne more nijena človečka pamet zapo-pasti. — Kakor je nemogoče, neizmerno bitje božje z našo kratko pametjo zapopasti — tako je nemogoče — morje bolečin obseči, v ktero je bil Sin božji pogreznjen. — Le en sam živ pogled tega terpljenja bi nas z mahom umoril — Premislimo tedaj le z naglim pogledom to, kaj nam sveti evangelj od Gospodovega terplenja pravi. — Glejmo ga na Oljski gori — kder kervavi put puti. — Kako ga lovijo . . . kot hudodelnika od sodnice do sodnice peljajo
—	vsega razmesarijo — tako, da je od stopala nog ... do verli glave . . . ena rana! . . . Kronanje ... z bodečim ternjem . . . tako, da se je Pilat — hajd — začudil: Ecce homo — ali še je Človeku podoben? . . . Poglejmo na stezo, po kateri ga . . . s križem obloženega k smerti peljajo . . . vsaka stopinja je kervava . . . njim omedleva . . . oblačilo mu iztergajo — na križ veržejo — ude iztegnejo — da mu žile pokajo . . . železne žreblje v roke in noge zabijajo — da so kamnene skale k smilenju genjene! . . . Poglejmo: potoke rožnate kervi, ki iz žilic teče . . . suhi jezik . . . blede usta . . . uternjene oči . . . nagnjeno glavo . . . Poslušajmo zadnji izdih-ljaj umirajočega: Dopolnjeno je . . . Oča v tvoje roke priporočim svojo dušo! ... O neizmerna globočina terplenja Jezusa Kristusa!
—	O strašno morje britkosti — ki je bil v njo vtopljcn naš Zveličar! —• Ker je tiste, ktere je ljubil, — noter do konca ljubil! . . . . O vi vsi, ki po poti memo greste, poglejte, je li bolečina, kakor je moja bolečina. . . .
Q Jezus! tvoj glas z križa sramoti moje merzlo serce. — Kolikokrat sem že memo križa šel, pa se neseni le količko na tvojo britko martro spomnil, ktero si terpel. — Vsakdan si večkrat čelo, usta in persi s križem zaznamuj am — in kako malo se na to zmis-lim. Vsako nedeljo sem pri sv. masi, kder ti kervavo daritvo na križi — na nekervavi način ponavljaš. Vidim altar — ki me na
Kalvario, mašnika, ki me na tvojo osobo opomene — kolih — spomin tvojega terplenja — in ob! — kdo so moje misli? — In celo pri povzdigovanji — ki tvojo grenko smert precl oči stavi — kako
malo sem mislil na tvoje terplenje in tvojo smert!--Oh gerda
nehvaležnost! — Celo mertva natura se je zgrozila pri smerti Gospoda! Solnce — skale —: in moje serce ostane tcrdo — brez smiljenja!--—
O križani Jezus! glej me zdaj pod sv. križem — morebiti pervokrat z genjenim sercom. O da bi jaz večkrat tvoje terplenje živo premišljeval — o neka solza smiljenja bi iz mojega serca padla:
—	Odpusti mi dozdajno neobčutljivost — in vtisni v to serce — od zdaj tvoje — spomin tvojega terplenja — tla ga celo življenje nosim. — Naj živo čutim tvoje martre — križanje — smert — posebno pri darovanji sv. maše. — Bane svoje — vtisni v serce moje — v tistih naj živim — da večno živlenje zadobim. —
Oh veliko je bilo terplenje Jezusa na telesi — pa še veče na duši. —
II.
Da bomo zamogli premišljevati — terplenje na duši Jezusa Kristusa, se v duhu postavimo — ne samo na goro Kalvario pod križ — temuč cel6 — v naj svetejše serce Jezusa Kristusa — tam je sedež dušnega terplenja — tam zagledamo: 1. neizrečeno bolečino, ktero je Jezus — nedolžni občutil, čez grehe celega sveta,
—	ki so mu od spočetja — do zadnjega zdihljeja pred očmi bili.
—	— Da mal zapopadek od te bolečine zaclobimo, premislimo, kaj so svetniki v serci občutili — ne samo čez lastile, temuč tudi cel6 čez grehe drugih ljudi. — Tako beremo, daje sv. Stanislav omedlel, če je kdo gerdo besedo izrekel — od sv. Magdalene de Pacis in od drugih, da so na celem životi trepetali, kedar so slišali, da je kdo smerten greh storil, — toliko jih je bolelo razžaljenje Boga, ki so ga serčno ljubili. Zato pa so se svetniki velikim pokorivnhn delom poclvergli — za grozovitne bolezni si prosili — da bi le grehe od drugih ljudi odvernoli in tako za božje razžaljenje zadostovali. — Več jih je bolelo razžaljenje Boga, kakor naj groznejše martre na trupli.---Zdaj pa sklonimo od svetnikov — do naj
svetejšega — od male ljubezni — do naj veče. — Koliko bolečino je morala Jezusova najsvetejša duša občutiti, kedar je božja pravica bukve odperla, ki so bile v njih pregrehe celega človeč-kega roda zapisane! — Kedar je Sin božji na Oljski gori — kle-čijoč v molitvi — vse brezštevilne gerdobe vseh grehov pred očmi svoje duše imel. — Oh kak strašen pogled!--Videti vsak greh
—	od pervega v paradiži — do slednjega do sodnega dne — vse hudobe krivoverstva in nevere — vse moritvene in krivične vojske
—	vse punte proti Bogu in cesarju — vse izdajanje in zatajanje ■— vse zakona-prelombe in nečistosti — vse zaničevanja cerkve in božjih reči — vse božje rope v prijemanji sv. zakramentov — vse krivice gospodske in podložnih — vse gerdobe duhovnikov in drugih ljudi — vse grehe kraljev in poglavarjev — grehe vseh narodov, grehe pastirjev in ovc.--Oh kakšen pogled! — kaka
globočina — višina — kaka širjava — pretečeno in prihodno — samih pregreh! —
Ah ti pogled ga na tla verže — jegovo oko te gerdobe prenesti ne more —■ pade na zemljo ■— se vije kot červ v prahu — žgeč put mu v kervavih kapljah po celem životi nastopi — v znamenje neizrečene bolečine — ki jo je njegova duša občutila. —• Oča — ki ga priserčno ljubi — je od svojih stvari razžaljen — kdo zamore zapopasti bolečino, ki jo je Sin občutil, čez zaničevanje svojega Očeta? — Le včlovečeni Bog zapopadc, kaj je greh
■—• le včlovečeni Bog obžaluje — kakor si greh zasluži!--
O žalostni Jezus! tudi moji grehi so na Oljski gori pred tvojo dušo bili — ti si jih videl — objokal — in se nad njimi zgrozil.
—	Ravno grehi kristjanov so tebi največ kervavega puta iztlačili.
—	Moja duša je žalostna noter do smerti. — O kristjan! ali za-moreš to žalostno tožbo svojega Zveličarja brez smiljenja poslušati ... Ko bi to meni moji sovražniki storili, bi še lehko prenesel — ali ti — kristjan, moj prijatelj — brat!--ne morem
Prenesti ....
O Jezus! ne žaluj več, čez moje grehe — meni gre ta žalost — jaz sem grešil.--Daj mojim očesom vode, da noč ino
<lan objokujem svoje grehe, kteri so tebi tako žalost napravili . . . O kako bi jaz zamogel po tolikih grehih . . . brez grivinge živeti?
... Sv. Alojzi, ki ni smertnega greha storil, je pri pervi spovedi
od grivinge omedlel----Ino jaz--- — O moje terdo serce! . . .
kda se boš omečilo!____Mojzes je udaril na pečino — in voda je
pritekla.--Jezus! ti s križem udari na moje serce — da bodo
potoki zgrivanih solz čez grehe pritekli! .... O da bi zamogel z
Magdalenoj tvoje noge s solzami umivati.....O daj mi od svoje
žalosti . . . Umij s svojim kcrvavim putom mojo dušo . . . Brez grivinge nočem živeti---ne k spovedi iti . . . Vedno hočem grehe
pred očmi imeti.
2. Druga bolečina na duši Jezusa je bila: — Sramota — v ktero je prišel zavoljo grehov celega sveta. — Grozoviten je že bil pogled grehov! — Ali — te grehe je mogel na se vzeti — da bi se mi jih iznebili — nova bolečina! — On sveti med svetimi.
—	On, ki greh čez vse sovraži — ki ga že senca greha zgrozi:
—	On je z grehi celega sveta obložen, — ž njimi obdan, kakor z oblačilom — vtopljen v moije pregreh! — O kaka groza — kak stud — ker se s tako gerdimi gobami ranjen vidi! — Kaka sramota — za najsvetejšega — najčistejšega! — s takim oblačilom ogernjen biti! — O kaj — in tolika bolečina — teža za dušo Jezusa Kristusa! . . . .
O Jezus! rad verjem, da si na stezi na Kalvario tolikokrat padel, ne toliko od teže križa — kakor od teže naših grehov — ne toliko od slabosti života — kakor velikoveč od prevelike sramote svoje duše. — O kako si se sramoval pred svojim najsvetejšim Očetom — pred čistimi angeli, — ki si bil z nesnagoj umazan. — I'ač rad bi se v sredo zemlje skril — v globočino morja pogreznil, da bi le svoje s sramotoj pokrito obličje skriti zamogel . . . Ino jaz ... se neseni sramoval . . . vpričo Boga . . . angela — naj gerših grehov doprinašati . . .
O Jezus! napolni mojo dušo s svetoj sramotoj — in stori da se zavoljo svojih grehov ponižam, in si — kakor čolnar — od grivinge in sramote — ne upam svojih oči na tvoj sv. križ ober-niti. . . Gospod bodi milosten . . . grešniku . . . Daj, da vedno na povsodipričujočega Boga —'in angela varha mislim— in se sramujem pred njegovimi očmi — greh — kda več storiti.
Nc izrečeno je terplenje Jezusa na duši. . .
Pa za koga . . . zakaj Jezus toliko terpi? ....
Sv. Joanez ima zapisano: I. Ecce agnus Dei . . Glejte Jagne božjo — da bi grehe odvzel ... ni imel svojih . . . grehe celega sveta . . . naše grehe . . . Izaias 53. pravi: On je bil ranjen zavoljo naše hudobe — potren zavoljo naših grehov .... In kaj pa je človek? . . . Kaj človek je? je Bog že Adamu povedal? Pulvis es et in . . . Kaj si o človek! to ti cerkva povč, kedar te v grob dene: Pulvis es et in pulverem reverteris ....
Si le prah! . . . ino vendar za tako zaničljivo stvar — prazen nič —: Sin božji — toliko — terpi! .... V prah se boš spreo-bernil! . . — Da bi ti enkrat srečno umeri — in potem v večno veselje v nebesa prišel: — je za te terpel in umeri: Nedolžni! — Odrešenik! — Božji Sin! — ...
O nezapopadljiva ljubezen! — o nezmerna milost! — kralj večne časti terpi — da bi prah — zveličan bil! — In kaj še bomo rekli, če premislimo, daje to krotko jagne — za puntarje! — pravični za grešnike — nedolžni Jezus — za svoje sovražnike — od nebes zaveržeije — za pekel obsojene: — se trudil — terpel — kerv prelil — in ravno za tega delo iz lastne volje umreti si izvolil! ----
Jerem: Obstupescite coeli super hoc! — Ostermite nebesa — in čudite se čez to! — — Ali še več se imamo mi čuditi: zakaj, ako bi Kristus ne umeri — gotovo bi naše duše v pekli stanovale — večno pogubljene bile! — Ja zares: Če tebe, o grešnik! premišljevanje terplenja in smerti Jezusove ne spreoberne in ne iz-veliča —je djano za te! . . .
O Gospod! obudi nas in vse grešnike k pravi pokori — da tvoje terplenje nc bode zgubljeno nad nami — daj nam stanovitnost v pokori noter clo konca — da bomo enkrat vredni svojo dušo v tvoje sv. roke izdehnoti — in potolaži nas takrat, ko si nekda desnega razbojnika, našega brata potolažil: — Zaupaj —, še dnes boš pri meni v nebeškem raji! Amen.
*	J. Vojsk.
Drobt. za leto 1859 iu 1860.
6
■
*M :: K v .I	f vjfort i it:©t	;« ■-■'.■•
. .
■
i* .i Ji "
. . . ! ' i '.-J. ; • ■
i
■•D ' , . f, ,	j	. . '	' )
1 ■	u . »u • h: t
• -t«'/ .*
■
i)	.: I . .1 «1(4 ' • Jt viU
B.
Ogleial«
slavnih rajnih; nekdajnim v spomin, sedajnim
v posnemo.
„IIodi pred Meno in hodi popoln/" (I. Mojz. 18.) jc rekel Gospod svojemu zvestemu hlapcu Abrahamu. Ta hoja pred Bogom jo velika popolnost že sama na sebi; zakaj kdor ima Boga vedno pred znotrajnimi očmi svojega duha, in pomisli, da je čisto povsod vpričo svojega stvarnika, svojega narvišega gospoda, svoje ljubezni in svojega večnega namena, 011 pač ne bo lahko kaj storil, kar bi bilo zoperno očem tega neskončnega veličastva; in če se mu pri vsem tem prigodi, da pade z človeške slabosti, se ozre precej v mili grevengi, ki iz ljubezni izhaja, gor k večnemu usmiljenju, ter prosi v ponižnosti za od-pušanje svoje revšine, in stoplje potem toliko varniši. — Ta sveta navada, hoditi v pričujočnosti božji, je duši Bogu vdani studenec pravega tolaženja, razsvetljenja in zveličavnega veselja; in ta sveta hoja terpi naprej, če tudi duša ne občuti božje pričujočnosti in nobenega mikanja po Bogu; saj še pri opravilih, ki jih ima za čast božjo in po svojem poklicu v svoj in svojega bližnega prid; bodi'si, da tudi na Boga ne misli, ko na svojo delo pazi; ravno kot dober, hvaležen in ljubeč sin opravljaje delo od očeta mu zročeno med delom sicer na svojega očeta nc misli, pa vendar najde, da še za en sam trenutek ni prejenjal ljubiti ga.
Pri vsem tem pa vendar obrača vsaki, ki resnično pred Bogom hodi, vsak prost trenutek v to, da k njemu gor pogleda, in mu skaže svojo zvesto ljubezen s kako besedo svojega serca; tudi med svojimi opravili se peča z njim, svojo sveto ljubeznijo, ker njemu jc daroval in posvetil vse svoje dela. S tem pa se njegovo delo ne preneha, le bolj čisto in popolniši je, in veči za-služenje ima; ravno kakor popotnik s tem, da se na poti pokrepčeva, svojega pota ne preneha, ker potem toliko urniši, serčniši in veseliši dalje potuje.
Peter Silbert.
I.
ŽIVLENJOPISEN NACERTEK
rajniga patra Ožbata Ravš-a, iz reda družbe Jezusa, ki je v Celovci umeri 11. oktobra 1855.
Pater O/bat Ravš je 8. oktobra leta 1780 v kuracialni vesi Gelčah blizo Žišpolj živlenja svit zagledal. Bil jo sin brezmožnih pa pobožnih starišev, ki so tačas kakor bajtarji, z žulaini svojih rok družini svoji potreben kruh težko perdelovali; v kratkih letah po rojstvi tega sina pa preselili se v Celovec, kjer so v Belaškim predmestji pri Ajkslerjovi hiši prebivali. Z nevtrudljivo marlivostjo so se po dveh letah v novo hišico vdomovili, ktero so sami na „Lerhcnfeldi" imenovanega predmestja postavili, kjer so z strešnemi škodlami svoj pridelk imeli, sčasoma pa v bližni okolini svoje nove hišice nekoljko polja nakupili, in tako svoj poprejšen vbog stan precej zboljšali. Njih resnobna skerb je bila, svoje otroke od mladih nog po svojim stanu težkega rokodela privaditi in jih škodljivega postopanja obvarovati, posebno pa jih za Boga lepo krist-jansko odgojiti; zato jih tudi, ker je bila v Celovci prelepa priložnost, pridno in nevtrudljivo v šolo pošiljajo, posebno skerbno pa sinka Ožbata, ki je od drugih boljši glavo do šole, vekši gorečnost in veselje dokazoval. Bil je prepriden šolar in diak, prav verlo se je učil, vse nemške, kakor tudi-šest latinskih šol v Celovci po celi obširnosti slavno doveršil.
Ker je ravno v tem poglavitnem mesti na ondotnim modroslov-skim učilišči v letah 1801 in 1802 enako slavno vikše šole modro-slovja zgotovil, je došel čas, da bi si diak izvoljil stan, kar jc tudi ročno in lehko storil, ter brez odloga obernil se, kamor ga jc lastno pobožno serce, kakor bogaboječih starišev želje nagibalo — terdno je sklenil v duhovski stan stopiti. Brez odloga so začne v leti 1803
prav. pogumno bogoslovja učiti, če ravno tačas zavolj pomanjkanja prostora v duhovšnici strehe in oskerbnice ni naj šel, in je kakor popred pri stariših prebival. Učil pa se je toljko resnobno, serčno in nevtrudljivo, da je zraven dveh drugih součencov, med kterimi je tudi pokojni Franciško L u širi — sledni čas knezo-nadškof Goriški — slavil,. vse štiri šole celega bogoslovja v dveh letah do-veršil, v leti 1804 iz znanosti vsih bogoslovskih predmetov izpra-ševavno preskušnjo prav slavitno obstal, in je bil kmalo potem s svojmi dvema sobogoslovcoma od tačasnega kerškega knezoškofa blagorodnega staroslavnega grofa Salm-a za mašnika posvečen.
Njegovo urnost razumeti, lahkost zapomniti, nevtrudljivo paz-nost slušati, so občudovali učitelji kakor součenci. Sveršil je vse svoje učilnice s slavnim imenom prebistre glave, toraj ne le samo šolskih jezikov, temoč že ob časi dveletne modroslovske učilnice italijansko in francoško govoriti temeljito se izučil. Francoskega jezika se je z dobro znanim, občno spoštovanim naučiteljam Matijam Aliacel-nam učil.
Bil je že mladenč v šoli živ izgled lepega zaderžanja, pobo-žnosti in zvestobe v spolnenji svojih dolžnost; zapiral je vsaki nevarnosti svoje očesa, vsim obrekovavnim in praznim govorom svoje ušesa in se vedno skerbno zogibal drugega spola.
Novoposvečen mašnik, blagi gospod dobre glave, modre noše, žlahnega serca, visoke in obširne učenosti, so v 24. leti svoje starosti mesca septembra 1804 v cerkvi Matere božje v Žrevci na svetek rojstva prečiste Device Marije, ki se je takrat v saboto obhajal, novo mašo opravili, clo tihoma brez vsega truša in navadne slovesnosti, brez darovnine. In ker so že pred svojo novo mašo pismeno povelje imeli, na faro sv. Valburge podati se, so ravno ta dan svoje nove maše svojo pervo službo duhovne skerbi kakor kaplan nastopili, in tamkaj že v nedelo potem drugo farno božjo službo opravljali.
Od te dobe je bila njih sosebna nevtrudljiva skerb za lepo opravljanje božje službe, podučenje odrašenih kakor mladih, pripravljanje otr6k k pervemu svetemu obhajilu, spovedovati, posebno pa bolnikom in umirajočim tolažbe naše svete včre deliti, in jih na srečno mirno pot iz časnosti v večnost pripravljati.
V enem leti so bili od Valburškega v Šent-Janž na Prikelhi za kaplana poklicani, in potom ker so tukaj ravno tako čez cele štiri leta vse dolžnosti svojega stanu kakor pridni dušni pastir hvalevredno zvesto dopolnili, in ker so k lepemu izgledu obcdveh srenj s svojmi dvema predstojnima gosp. fajmoštrama vedno v ljubezni in prelepi zastopnosti jednega serca in keršanske volje živeli, se v njihovem sercu obudi, kar se zdaj nikomur dozdevalo ni, in kar so že v modroslovski šoli mislili, zdaj pa prav dobro premislili, in na terdno sklenili, iz kerške škofije preseliti se, in nekde v red družbe Jezusove vstopiti. Kar so serčno želeli in sklenili, so tudi resnično izpeljali, ter svoj namčn, po kterem so hrepeneli za svojo popolnoma vdovoljenje srečno dosegli.
Kako da so gospod Ožbat Ravš od leta 1804 do 1810, to je čez celih pet let v kerški škofiji slavno pastirčevali, se vidi in bere v gotovem pismi, po kterem so njim častivredni gospod prošfc Krajgski, Engclbcrt Švarc, tačasen tehantijski oskerbnik pričovali, tehantija Š en t-Vid v Krajgn 8. novembra 1809, ktero se takole glasi: „Na prošnjo Ožbata Ravš-a, kerškega škofijskega duhovnika in kaplana pri duhovniji Šent-Janža na Prikelni, se njega nevtru-dljivi marljivosti resnično in po zasluženi vrednosti svedoči, da je skoz štiri leta na imenovani duhovniji in v Šentvidski dehantiji bil, ne le v vesolnih duhovskih opravilah, temoč tudi po lepo poštenem zaderžanji, po svoji znanstveni izobraženji, posebno po po-spešenji in popravi krajske šole, cerkvenega petja, in po sosebnim podukom mladosti, h mojmu in mojega gospoda predmestnika v de-hantijski uradi, posebnimu veselju se toljko slavno prislužil, da bo, ne samo spoštovanja svojega prečastitega škofijstva, temoč vsake prihodne prednosti alj pripomoči verlo vreden spoznan".
Leto pismeno svedočbo so Ožbat Ravš svoji prošnji za pri-volenje preselovanja na previsokovredno Kerško knezoškofijstvo priložili, in ktero privolenjc so, ker se ocl svojega sklepa niso odsvetovati dali, 3. januarja 1810 v Dunaj i dobili, kjer so si potni list v Rusijo oskerbeti mogli. Z potnim listom od vladarstva prevideni se podajo na pot k svoji sklenjeni namembi neoveren po Hališkim čez Rigo in Dinabor. V Dinabori ruske Livonije so stopili 10. novembra 1810 v ondotno novinstvo, in so j ezuitarskega reda obleko
dobili, kamor jih jc iz Paderbora že od 20. septembra 1810, dokler so bili že za se verske misione poterjeni, od milostljivega pre-častitega njemu predstojncga knezoškofa potrebna oblast k temu dodelena došla, ter njim je poterjenje za duhovno skerb s sprič-bami vred v Dinabor poslano bilo.
Zgodba živlenja patra Ožbata Ravš-a do časa, da so v svoj domovinski Celovec nazaj prišli, je pisavcu znana iz postrežncga pisma zdajnega provinciala jezuitarskega reda gališke provincijc v Lavovi gospod Jožefa Brovn, ki se glasi takole:
„Pater Ožbat Ravš so bili iz Dinabora, prejden so novinstvo poskušnja clo doveršili, zavolj verle kreposti, žo v drugem leti po-skušenja v Odeso poslani, kjer so svoje nižje obljube storili, in dve leta učitelj latinskih šol bili, potem osem let kakor misionar pastirčevali, nckoljko časa v Odesi, nckoljko pa v Cresi. Že tukaj so svojo posebno gorečnost za božjo čast in za blagor bližnega dokazali, ker so se zravno dvojniga, namreč italianskega in francoskega jezika, — kterih so se že ob časi modroslovskega šolo-vanja izučili — zunaj temeljite znanosti nemškega, latinskega in starogerškega jezika, zdaj v svojem redi, že čez 30 let stari, še novogerško, angleško, in kar je posebno Nemcam težko, poljsko in rusko izučili, da bi več ljudem, posebno katoličanam tih narodov pripomoči zamogli. Tako so tedaj zunaj svojega prirodnega slovenskega jezika clo deset drugih gladko govoriti znali.
V leti 1820 je zadel njih z (lrugemi jezuitami vred cara Aleksandra I. ukaz, alj redovne družbe odpovedati se, alj Rusijo zapustiti. Oče Ravš iz ljubezni do svojegft poklica in zvestobe do Boga, si to drugo izvoljijo, in se podajo na povelje svojih glavar-jov v Galicio, ker so svitli cesar Franciško I. iz Rusije pregnane jezuite milostljivo sprejeli. Ino tukaj so bili zopet tri leta misionar v Kamionki strumilovi Zločovskega okroga in v Bukovini; potem tri leta v Tarnopolskem žlahtnem rejišču ogleda, in zadnič tamkaj šestnajst let listovnik in odpravnik ondotnega gimnazija in ondotne modroslovske šole, kjer so zraven mnogih opravil celili deset let tudi francosko učili, kar so kakor latinsko posebno dobro zasto-pili, ter prav gladko govorili. Šest slednjih let so bili zraven tudi še javen učitelj občinske dogodivščine v ondotni modroslovski šoli.
Zraven vsega tega so bili posletlni čas tudi še knjižnik, ker imajo v Tarnopoli jezuiti znamenito knjižnico.
To lastnoročnem lističi svitlega cesarja Ferdinanda I. od 8. maja 1848 z svojmi drugimi redovniki zavolj prekucije tega leta raz-škropleni, so se s privoljenjem tačasnega gospoda patra provin-ciala gališkega po dokončanem šolskem leti 1848, potem ko so vladarstvu vse šolske pisma izročili, v Celovec povernili.
Kakor značajne čednosti v redu clo skoz celih 39 let, ki so jih v Rusiji in Galiciji preživeli, posebno slovijo njih vedno ne-vtrudljiva delavnost, akoravno so bili dihavični in postajočega ži-lobitja, na čemur so okolj celih dvajset let terpeli, in njih soscbno goreča in živa ljubezen do bližnega.
Ves čas, kar ga jim je po opravili svojih zapovedanih dolžnost še zaostalo, so za spovednico in obiskovanje bolnikov obernili, ter alj v posamesnih hišah alj v očitnih bolnišnicah siromake in jetnike podpirali. Posebno so v leti 1848 v Tarnopoli kolerinsko bolanim svojo očetovo ljubezen prav živo dokazali.
Gotovo je bilo in znano, da nikomur dela keršanske ljubezni niso odrekli, če so le vstreči zamogli; zato se je tudi vsakteri, kakor njihovih redovnikov, tako ptujcov, v sleherni nadegi s celim zaupanjam k njim obernil, in ktere so vselej dobrovoljno tudi pri svojih mnogih opravilah popolnoma zadovoljili. Ja njih ljubezen je bila toljko goreča, da so vbogim bolnikom, posebno oddaljim, v ruskih kakor haliških, tudi več ur od Tarnopola nastranskih ve-sih ne le svete zakramente delili, ampak tudi telcsfto pomoč in milost skazati vedno pripravljeni potrudili se. Razodevali so tudi mnoge zdravniške znanosti, ker so se njihove zdravlenje prav srečno izišle.
Lepo ponižnost so posebno s tem pokazali, da so radovoljno sledili redovni skušnji iz celega modroslovja in bogoslovja odpovedali se, ktera se tirja za dovoljenje prave redovne obljube k dosegi redovne službe in časti; če bi ravno poskušnjo slavno dover-šiti zamogli, zato so 18. novembra 1821 v Tarnopoli le kakor dušno pastirski pomagavcc zaprisegli".
Če ravno oče Ožbat Ravš nckoljko v Rusiji, nckoljko v Galiciji, skoraj celih 40 let, ker so po svojem poklicu slavesno in
blagodarno delali, pri nevtrudljivi marlivosti, kakor bi si mislil, nobenega časa /a kaj vekšega niso imeti zamogli, ker so pri mnogoterih opravilah svojega poklica, z različnimi, uradnimi in težavnimi dolžnosti silno preobloženi bili, so vendar še gerčkega slovarja, in občinsko dogodivščino svetil zložili in spisali, ktero poslednjo so kot javen učitelj v Tarnopoli več let učili, in ktera dva verlo izver-stena spisa sta natisa prav vredna, in ktera sta kot rokopisa z drugimi sporočenimi, redu lastnimi knjigami po volji rajnih, kakor tudi po naročili tačasnoga provincijala gosp. Jožefa Brovn-a, hališki jezuitarski redovni družbi v Lavov izročena in nazaj poslana bila.
Kakor so že vptuji, mnogokrat do 250 mil od svoje domovine daljni deželi, za vboge ljubeznivo in dobrotljivo skerbeli, tako ljubezen do njih tudi tukaj vgasnila ni; zakaj pri vsaki priložnosti so jih po svojem slabem premoženji pripravno in radovoljno podpirali, ter nobenega potrebnega, ki je kjerkoli za milošno prosil, brez pomoči, nikdar pa nevsmileno alj ojstro odpravili niso; ravno tako nikomur niso dobrote odrekli, če so le zamogli komu postreči, kar se živo vidi iz sledeče zgodbe njih živlenja skoz celih šest let v Celovci, od dohodka v svojo domovino 7. junija 1849 do smerti 11. oktobra 1855.
Kakor obširno, hasnovito in dobrovitno so vedno delali, tako lievtrudeno marljivi so bili še v sivi starosti.
Komaj so oče Ožbat Ravš v Celovci v družtvi svojih rojakov, prijatlov in znaneov bili, so že z živo gorečnostjo pogosto prejemanje zakramenta sv. pokore iskreno podpirali, ter so bili iz celega serca nevtrudljiv spoveditelj, toljko preskerbno dobrotljivi, da so še poslednjo leto svoje dolge in britko bolezni vsakega spo-kornika z resnično očetovo ljubeznjo vedno pripravni sprejeli, iz-verstno zadovoljili in potolažili. Nobenega spokornika brez razločka osebe, stanu in časa niso odpravili, veliko manj z nevoljo preplašili. Gotovo izverstna prelepa lastnost razumnega in dobrega spovednika, učenika, duhovskega zdravnika in sodnika! Razun tega se jim je od prečastitega knezoškofijstva zostavlenje škofijskega cerkvenega koledra priporočilo, pri kterim mudnim deli se vpotrebuje velika paznost, popolno znanje rubrik in vodil, velika marljivost, poterpežljivost in opaznost.
Vorli tega so pater Ožbat na prošnjo v samostanu častljivili redovnic Uršulinarc učili rejenke in novinke italijansko in francosko. Učili so novinke vsaki četertek, rejenkice pa nekterokrat v tedni. Posebno so leto podučenje imeli pogosto v šolskih praznikih, da bi ukoželjne sosebno francoskega jezika uvadili in izobrazili, pred vsem pa jih temeljito in dognano pregovoriti privadili.
Tudi knjižnico tukajšnih častljivih Uršulinarc, ki 1540, vmes mnogo veljavno vrednih nemških, latinskih, francoskih in angle-žanskih knjig obseže, so pater Ožbat lepo vredili, in zavolj vgod-nega najdenja vsili abeceden popis naredili. Kratko, pater Ravš so vsili želje brez odloga zadovoljili, če jim je le priložnost bila. Komurkolj prijazno vstreči, podučiti, alj k dobrimu pripomoči, ako so le zamogli, jim je bilo dušno veselje.
Doma jih nikdo ni najdel brez koristnega dela. Kader so od prenapetega pisanja za okrevanje alj menjanje oddahnili si, so kaj stanu pristojnega brali, namreč, kake bogoslovske knjige, alj so duhovščini zapovedane vsakdanje molitve molili, kterih molitev, tudi pri svojih prevažnih opravilah zunaj bolezni od mašnikovega posvečenja pri svoji vestni zvestobi v celem živlenji nikdar zanemarili niso. Imeli so lepo versteno navado vsaki dan eno poglavje svetega pisma stare kakor nove zaveze prebrati. Noči so imeli po letji kakor po zimi žalostne brez spanja; zakaj morali so postelj zavolj nepokojnega in obstaječega žilobitja po polnoči ob enej zapustiti, in v pomilovanja vredni britkosti polovične noči sede na slonilnim stoli z roženkranca molitvijo prebedeti; in vendar nikolj niso bili neterpljivi alj nevoljni, nikdar se zavolj svojega terplenja niso pritožili.
Kader so v cerkev šli mašovat, so se vsikdar po zimi kakor poletji zjutraj rano v vežo božjo podali, da so pred svojo sveto mašo pri enej alj dveh drugih svetih mašah bili, in se tako k svoji sveti maši z molitvijo pripravljali. Mašovali so vsaki dan, ja clo vidno bolani še, ker so po poti v cerkev svetega Duha, akoravno zavolj težkega dihanja na palico naslonjeni včasi nektere minute počiti morali, in komaj v cerkev dojšli, se vendar v svoji gorečnosti od težavnega pota odverniti tako dolgo niso dali, da svoje jispe niso mogli več zapustiti.
Ob nedelah in zapovedanih svetkih, če so po sveti maši pri svoji spovednici spokornike najdli, jo niso projden zapustili, da so vsim zadovoljili, če jc ravno bilo že blizo o poldne. Kavno tako so tudi spovedovali ob delavnikah. Toljko važno in potrebno so sveto spoved spoštovali za vsakega človeka, odpušenje grehov za-dobiti in večno živlenje doseči.
Njih čudovitno, vedno izgledno izverstno živlenje, njih nevtrud-ljiva stanovitna delavnost, resnična pobožnost, ponižnost in razumnost pri vsih opravilih, pri vsakimu uradovanji se je zavolj povsod znanega, slavnega imena po zasluženji vredno uspoznalo, posebno slovesno spoštovalo pa, ker so leti vredni mnogo zasluženi duhovnik in naučitelj pater Ožbat Ravš svojo petdeseto leto du-hovske starosti obhajali, ktero so 2G. augusta 1854 doživeli, in ravno ta dan, kakor jubilirani duhovnik v cerkvi svetega Duha s tiho sveto mašo, brez posebne scer navadne svečanosti Gospodu vsih gospodov v zahvalo darovali, ker so jih naši, tudi že rajni, prečastiti knezoškof Adalbert Lidmanski iz lastnega nagona s pri-stavkam, pomljivi nauka svetega pisma: „Pred sivo glavo vstani, in spoštuj osebo starca" (Levit. 19, 31.), za svojega duhovskega svetovavca z vsimi tej časti vlastnimi pravicami in prednostmi izvolili in povikšali.
Še v sivi starosti so naš duhovni oče vedno svojemu stanu primerno delali, ter dragočen čas k dobrimu vestno in koristno porabili, in se natanjčno ravnali po svojim danjskim redi, kterega so celo živlenje ljubili. Vsaka ura je bila za gotovo delo odločena, in scer tako, da sebi nobenega izjema od vodnega reda brez veljavnega uzroka niso privoljili. Tako jim jc minil čas prav prijetno in hasnovito, in tako so živeli cele dni, ker so živeli le Bogu.
Seveda so včasi za potrebno okrevanje oddihnili, počinik si privošili, alj tudi njihovo oporavljanje je bilo razumno in duhovno, ki jih jc za duhovske opravila vkrepčalo, ter jih nikdar ni sitno nadlegovalo. Njih obnašanje v dobro pošteni tovaršiji, v kakoršni so se včasi radi znajšli, je bilo vselej dobrovoljno in veselo; clo ncspotikljiva in pristojna šala ob pravem časi jim ni bila neprijetna; turobnosti nihčer pri njih zapazil ni.
Ker so bili pobožen mož blagega serca in jasne prebistre glave,
So si pri svoji živi gorečnosti za vse dobro, in nevtrudljivi marljivosti po mnogoternim čitanji, ne le samo svoje bogoslovske znanosti, temoč tudi modroslovske, zgodovinske, zemljopisne, rastlinske, pesniške, zvezdoznanske in vsakega plemena učenosti s predobrim pomnežam obilno naverstili in ohranili.
Doveršeno so poznali in znali vso gerčko in latinsko klasično izversteno učenost, kakor vse to, kar so slavni stari in novi možje imenitnega spisali. Posebno pa jc čudovredno njih znanje jezikoslovno, zakaj zastopili so in gladko govorili, kakor je že rečeno, deset jezikov, in zraven teh še druge narečje živih jezikov so poznali, namreč: peinsko, borvaško in slavonsko, zato so v silni potrebi tudi v teh narečjih zastopiti se, priskočiti zamogli; in vender nikdar niso hotli za učenega moža spoznan biti; clo nepohotni so pa pri drugih učenost .vredno poštovali.
Celo svoje živlenje so svete zakramente ob zapovedanem časi vestno prejemali, veliko manj so naj potrebnejši opravilo v dolgi in britki bolezni opustili. S sv. zakramentalni za bolnike so se pripravljali še tri posledne dni pred svojo sinertjo s priserčno po-božnostjoj na prevažni hod iz časnosti v večnost. Bili so do po-slcdnega hipa pri zdravi dušni razsodnosti, poželeli še svoje duhovne molitne bukvice, da bi še komplet sami molili, ker pa zavolj prevelike slabosti niso več zamogli, so se s pol mertudno roko še sami prekrižali, svojo dušo v božje roko priporočili, ter svojo delo na sveti ravno tako mirno dokončali, kakor so bili privajeni taisto celo živlenje po stanovitni vestnosti oskerbeti in doveršiti. Zakaj leti duhovnik po volji božji so do svojega dokončanega 75. leta po dobri vesti svoje opravilo verstno napredovali, da so vse popolnoma z nevtrudljivo živo gorečnostjoj, stanovitno doveršili, kakor duhovnik le Bogu živeli, svojemu svetemu poklicu v celi obširnosti iz cele moči cerkvi in deržavi pošteno in zvesto služili: zato Boga Čez vse, svojega bližnjiga pa kakor sam sebe ljubili, in zato Bogu dajali, kar je božjega, pa cesarju, kar je cesarjovega.
Njihova duša naj v Bogu mirno počiva, in njihov spomin bodi naj blagoslovljen!
II.
JANEZ GOLIČNIK
nekdajni (»ri/.ki fnjmoštcr.
Slavne dela verlih m6ž so lepa svetla luč, ki prijazno sveti vsim, kteri jo ljubijo; ona se ne sme povezniti, temuč na svečnik postaviti, da jo pošteni ljudje vidijo, in Očeta luči hvalijo, od kterega vse dobro pride. — Taka luč je bilo spomina vredno živlenje čast. gosp. Janeza Goličnik-a, nekdajnega fajmoštra v Grižah, kterega kratek popis tukaj Drobtince častitim bravcom ponudijo.
Janez Evangelist Goličnik, poštenih in precej premožnih ter-žanov Marka in Marjete Goličnik zakonski sin so bili rojeni v Mo-zirji, čednem tergi v zgorni Savinski dolini leta 1737 zadni dan proscnca. Imeli so še mlajši brata Marka in pa sestro Elizabeto. Ker so bili stariši jiliovi ne le premožni, temuč tudi pobožni, so oba sina za duhovski stan namenili, obe domačije pa, ki so jih v Mozirji premogli, so hčeri Elizabeti prepustili, ki se jc v svojem 30. leti s poštenim mladenčem Janezom Lipold-om iz Čcrnega zaročila, in do visoke starosti v srečnem zakoni živela. Memogredč naj se pove, da sta iz tega zakona bila znana dušna pastirja, Franc in Jožef Lipold, pervi slavni slovenski pesnik in nekdajni Itečiški fajinošter, ki so leta 1855 zamerli; drugi duhovski svetovavcc La-vantinskega knezo-škofa in Terbunski fajmošter, ki so leta 1857 v Starimtergu pri Slovenimgradci zlato novo mašo peli; po drugim členu ravno tega zakona pa so drugi mnogo spoštovani gospodje^ n. p. Franc Lipold mlajši, knezo-škofski duhovski svetovavcc in vodja nemških šol v Celji, slavni pridgar, ki so leta 1859 uinerli,
Marica Lipold, c. k. rudnarski svctovavec na Dunaji; Marica TMnik, fajmošter v Loki pod Zidanem-mostam. —
Po namenu svojih skerbnih staršev sta se tedaj Janez in Marka Goličnik po dokončani domači šoli v Mozirjah v latinske šole v belo Ljublano, v vikši šole pa v Gradec podala, kjer so se posebno Janez izverstno učili. Oba sta po željah svojih pobožnih staršev duliovski stan nastopila; mlajši Marka so bili pozneje fajmošter veliko let pri Mariji Devici v Rušah (Rast), kjer so tudi pokopani; Janez pa so šli še na vikši bogoslovske šole v Beč, kjer so Ba-kolaver svetega pisma postali. Kod da so mladi duhovnik sper-vega pastirčevali, se za gotovo prav ne ve; toljko pa je znano, da so bili od Šentjurjevega leta 1773 do druge spomladi za kaplana v Braslovčah, več let pa spovednik pri nunah v Ljublani; in od tod so prosili za pristojno faro v Grižah, silo prijetnem kraji štric Žavca nad Čelom v prelepi Savinski dolini, in jo tudi od pa-trona in škofa Ljublanskcga prejeli, ter jo 16. aprila 1780 nastopili. Takrat je bila Grižka fara še pod Braslovško tehantijo, in ta tehantija kakor tudi Gornogradška, Kkalska, Staroterška, Pilštanj-ska (zdaj Kozjanska) s vsim jim podložnim faram so bile pod Lju-blanskim škofom; šo le 1. roženeveta alj junija 1787 so bile z nekterim drugim tehantijam Celjskega kroga h Lavantinski škofiji prištete.
Kaj slavnega so čast. gosp. Janez Goličnik od nastopa Grižke farc (16. aprila 1780) noter do njih smerti (9. sušca alj marca 1807) počeli, se je nekoljko iz farnega spominika v Grižah, katerega so pridni gospod pervi pričeli, nekaj pa iz drugih verjetlivih virov pozvedlo, kaj malega tudi še prav prav stari farmani od njih povedati vedo.
Že pri nastopu imenovane farc so čast. gosp. Janez pokazali, da hočejo biti skerben dušni pastir, ter pridno skerbeti za čast božjo, in zveličanje in blagor sporočenih ovčic. Najdli so cerkvico tu, ki je bila za precej veliko faro vsa premajhna, komej 7 sežnov dolga in 2'/2 sežnov široka, in še ta je že vsa na kup lezla; far-manov pa se je od leta do leta več namnožilo. Zato so naj pervo Pri vikših duhovskih in svetnih gosposkah za dovolenje prosili, naj bi se smela nova cerkev in pa veči postaviti. Pa kakor je bilo in
v časih še je pri takih rečeh navadno, so se vtične pisma toliko zakaznovale, da je 3 alj 4 leta preteklo, preden so prošeno <lo-volenje dobili.
Verh tega jim jc bilo prilicama odmerjeno, kako velika le sme nova cerkev biti, in še k eni majhni kapelici, v kteri je zdaj ža-gred, so jo morali prizidati; zato jc postala cerkvica spet tako mala, da je zdaj čez GO let za nekaj več ko 2500 duš pol premajhna. Ko hi bilo vse po mislih skerbnega gosp. Goličnik-a šlo, ne bilo bi še gotovo treba, na širji in veči cerkev v Grižah misliti. Pa bolje je nekaj ko nič, so si mislili, in berž za potrebne dnarje poskerbeli. K temu namenu so bili cerkveni nogradi farne kakor podružnih cerkva sv. Križa in sv. Neže poprodani, in cerkvene kase do zadnega beliča pometenc. Tudi je bila ravno takrat podružnica sv. Križa po naj vikšem povelji cesarja Jožefa razdjana, in vse kar jc glcštala, orodje in zidovje, še prostor kjer je stala, je bilo v ta namen prodano; le samo tlak je bil za novo farno cerkev odločen, in pa dva mala zvončeka sta se v novi farni stolp alj turn preselila, (zato je še zdaj tu zvonenjc le borno.) Alj vse to še ni teknilo za novo cerkev; stroški so se kazali veliki, dnar-jev pa premalo. Od nikoder ni bilo potrebne pomoči. Zdaj so pridni gosp. Goličnik začeli kar se je dalo farmane nagovarjati, naj bi pristopili in pomagali, kar jim je moči, da se bo nova cerkev pozidala, in hvale vredni farmani, ki so od nekdaj kakor zdaj vselej pripravlcni za bošjo čast kaj vložiti, so jih radi vbogali, tako da so bili v stani, 14. velkiga serpana 1785 dno alj fundament za ccrkev pričeti in 22. tistega mesca vogelni kamen slovesno postaviti. Pri vsem tem je zidanje le po malem napredovalo, več del za to, ker je s hudimi letmi, med kterinii so bile 1787 in 1788 nar hujši, terda lakota in pomanjkanje dnarjev nastopilo. Ta reč je šla tako počasi od rok, da še leta 1788, ko so pervokrat La-vantinski škof, Vincenc Jožef grof Šratenbah, Grižko faro obiskali in tu birmali, niso mogli ob enim novo cerkev blagosloviti, ker še ometana od znotraj ni bila, in tlak ni bil vložen. Še le prihodno leto potem je bila cerkev popolnoma zgotovljena in menda od v. č. g. Babnik-a, Braslovškega komisarja blagoslovljena. Kaj so pri takem deli si verli gosp. Goličnik prizadjali, kaj skerbi, stroškov
in težav imeli, kdo jc kos to dopovedati? Zato slava jim gre, in vedni spomin jim bo lična cerkev, ktero so sredi britofa pozidali in si z njoj sami nar lepši mertvaški spominek postavili, če ravno drugega na svojem grobu nimajo.
Ko je bila lepa cerkev zgotovlena, so si priden gospod Janez lehko od svojega truda nekoliko počili, pa vendar niso nikolj praznovali. Vedno so vedli kaj koristnega početi, posebno zvesto so svoje dolžnosti do svojih ovčic spolnovali. Nova cerkev jih je serčno veselila, in šc enkrat raji so v nje svoje duhovske opravila imeli, še bolj iskreno so v nji pridigovali. Še zdaj vcd6 stari možje od lepih pridig rajnega gosp. Goličnik-a povedati, ter radi pristavijo, da so bili visoke verle postave, mičnega in častitega obličja, pa nekoliko kratkega pogleda, zravno pa vsa dobra duša, ki jih je vse rado imelo, vse jih ponosno častilo.
Da ni bila jim šega praznovati, sc vidi tudi iz mnogih farnih pisem, ki so jih zapustili. Kar jim je časa od farnih opravkov ostalo, so ga modro znali porabiti. Posebno veselje jim je bilo, pridne mladenče ne le v nemškem in slovenskem jeziku, temuč tudi za perve latinske šole učiti in jih tako za vikši šole pripravljati. Tako sta se njih stričnika, zgorej imenovana Franc in Jožef Li-pold pri njih do pete latinske šole izšolala, in potem še le v Lju-blano in Gradec v veči šole odrinili. Pri njih so se učili rajni Šoštanjski gosp. fajmošter Ferdinand Karg, rajnki duhovnik Filip Sairinger, in mnogo drugih duhovskih in svetnih gospodov. Pač so jim pozneji učenci in njih stariši hvalo vedli, da so pri njih priložnost imeli, vsaj nekaj let brez velikih stroškov študirati, in tako po njih v vikši stan stopiti, kar bi drugač morde mnogimu zmed njih ne bilo mogoče; v Celji namreč še takrat ni bila gimnazija, in daleč v šole svoje sinove pošiljati, bi bilo mnogim staršem pretežko stalo.
Za kratek čas so imeli verli gosp. Goličnik za vertam čebeljnak s pridnimi bučelcami, pa ne le po 5 alj 6, temuč v časih clo po 100 do 120 panjev. To jim je kratek čas in obilno veselja delalo, pa vmes tudi kaj hasnilo; zakaj nektero leto so za sterd in vosek po 100 kron in še več vzdignili. Kar so pa sami za dobro spoznali, so radi tudi drugim priporočali, in da bi tudi kmetje se raji Drobt. za leto ltS59 in 1860.	7
čebeljoreje poprijeli, in umetne,je jo špogali, so v slovenskem jeziku bukvice spisali: „NauJc, JcaJco s Čebelami umno ravnatiktere bukvice se še zdaj sem ter tje naletijo, in verh tega lepo pričajo, kako so bili iskreni Slovenec gosp. Goličnik tudi za slovenski jezik in za omiko slovenskega naroda vneti. Tako so bili verli gospod na vse kraje pridni. Pri vsem tem so bili pa tudi vsi prijazni in silno gostoljubi; sosedni gospodje so jih kaj radi obiskovali. Je bilo pa nek kaj veselo pri njih! Vedno so vedli kaj povedati, zdaj kaj kratkočasnega, pa spet kaj učenega. Modro so pletli veselo s koristnim. Kako zložno so radi živeli, in z vsakim se prijazno obnašali, nam živo priča, ker sta s pomočnikom čast. gosp. Jakopoin Vogrin-om, ki so po tem v Cclji beneficiat umerli, blizo 20 let skupej v Grižah živela in se koti dva brata ljubila.
Bili so gosp. Goličnik pa tudi zvest in serčen prijatelj svojim prijateljem, ter so, kar jim je bilo moč, svojo prijaznost tudi v djanji pokazali. Tako se pripoveduje, da jim jc bila po njih zaslugah Celjska opatija namenjena; ker sta se pa s takratnim sosedom fajmoštrom v Gotovlali, slavnim gosp. Francem Ilobelnik-om priserčno rada imela, so gosp. Goličnik svojemu serčnemu prijatelju Hobelnik-u za ljubo od prošnje za imenovano opatijo odstopili, in mu jo prijazno prepustili. Glejte! kaj zvest prijatelj stori!
Bistrega uma in dobrega serca mož so č. g. Goličnik lehko spoznali, kako britko in težavno je dušnim pastirjem, ako se zravno drugih skerbi pri slabih prihodkih še za časne potrebe boriti morajo. Njim scer tega ni bilo treba, za staršem doblena dota jim je prišla v hvalno pomoč.
Alj kaj bojo moji nasledniki na revni fari s slabimi prihodki počeli? so si mislili. In kaj store, jim nekoliko v pomoč priti? Gredo in od Strošneškega grada (Stravsenek pri Gomilski) dva tretjiča žitne desetine prikupijo, ktere en tretjič so vsakčasni fajmošter že od nekdaj v Grižki okoljci imeli, s tim sporočilom, naj ta prihodek prihodno vedno pri Grižki fari ostane, za njim pa naj se za to na dan njih smerti vsako leto sv. maša opravlja, kar se še dan današen godi! Blaga duša, ktera ne vidi le sebe, temuč tudi za druge pomočilo skerbi!
Krono pa svojim slavnim delom so si blagi gosp. Goličnik postavili s svojoj serčnoj dobrotljivostjoj in nevtrudenoj skerbjoj za uboge, posebno Grižkc fare. Nobeden siromak ni na njih urata po-terkal, da bi potrebne pomoči pri njih najdel ne bil, in ako so za kterega revnega v fari zvedili. da je v kaki sili, so mu dobrotljivo prišli v pomoč. Bili so po pravici oče ubogih. Pa kakor dober oče svojih otr6k še v smerti ne pozabi, temuč modro za nje prihodnost prav po očetovsko poskerbi: tak so tudi dober oče Goličnik kratko pred svojoj smertjoj za farne uboge preljubo skerb imeli, naj bi jim bili še po svoji smerti v lepo pomoč. Kupili so namreč za 2000 gold., ktere so njih rajni oče za njih duhovniško zastavo (titulum mensae) vložili, deržavno obligacijo in v svoji zadni oporoki 9. sušca 1804 sporočili, naj bi se od njih obresti vsako leto Grižki ubogi obdarovali, da zdaj ubogi vsako leto popolnoma obresti, lepili 100 gold. srebra vlečejo, O kolikim siromakom se s takoj lepoj pomočjoj v preveliki potrebi lehko pomaga! Koliko jezar in jezar „Bog plati" obdarovani ubožčeki vsako leto za svojim prevelikim dobrotnikom v večnost pošiljajo! Tako so si blagi gosp. Goličnik po opominovanji Jezusovem s posvetnim blagom brezšte-vila prijateljov pridobili!
Kar jim je pa še potem časnega premoženja ostalo, so skerbno in dobrotljivo med otroke svoje sestre Elizabete razdelili, ker so že poprej po smerti njihovih staršev za nje po očetovsko skerbeli. Vse svoje reči so tako modro vravnali, vse lepo o pravem času razredih.
Ko so Francozi leta 1805 v deželo planili, sta fajmošter Goličnik in kaplan Vogrin nekoliko zlatega in srebornega dnarja skri-vaje v turn zazidala. Ob odhodi so Vogrin svoj mali zaklad vzdignili, Goličnik pa svoje v zidi pustili tudi o svojej smerti; žlahta je zasledila, da imajo dnarji biti; pa živa duša v Grižah ne vč, kje. Vbogo pošteno kuliarco dolžijo in tako hudo napenjajo, da se v Celje h gospod Vogrin-u prijoka. „Kaj velja, če niso še vzidi?" pravijo dober gospod, in mahoma z sirotoj v Griže potujejo kraj zaklada pokazat. Kakor so mislili, tako je bilo; najdli so česar so iskali, in dobri duši poštenje rešili. To naj premožne ljudi uči, kako nevarno je dnarje zakopati, alj pa vzidovati; pa tudi dobro
7 *
in potrebno imeti dobrega prijatelja, kojemu lehko vse zaupamo. Pač jc resnica: „Dober in zvest prijatelj je boljši ko dnar".
Med takimi slavnimi opravili so se blaženi gospod zlo postarali ; starost jc že sama na sebi bolehnost, zravno pa jim je zadne leta kerč v želodci hudo naganjal, veliko so za del njega ubogi gospod prestati imeli, in sami so večkrat rekli: „To bo moja smert!" Zato so se pa tudi vedno skerbno in pobožno na svojo sledno uro pripravljali. Kar se jim jc že več časa leseni dozdevalo, se jc res bilo zgodilo; neko noč jih je kerč prehudo stisnil, in ne-nadama je bilo po njih. V jutro 9. sušca 1807 so jih mertve v postelji najšli! Bog je njih dušo k sebi poklical po plačilo, kterega so si zvest služebnik božji s svojimi pridnimi in dobrimi deli zaslužili ; njih truplo pa, častito od žalostnih farmanov in bližnih sosedov in prijateljov pokopano pri Grižki cerkvi v sredi ljublenih ov-čic počiva, ktere so dober pastir 27 let modro in zvesto vodili. Naj počivajo v miru! Njim veljajo besede sv. pisma: „Blagor mert-vim, kteri v Gospodu umerj6, njih dela gredo za njimi". Šle so tudi slavne-in dobre dela verlcga gospoda Goličnika za njimi v večnost po plačilo, pa tudi na zemlji posebno od hvaležnih Gri-žanov nikolj pozablene ne bodo, pri njih ostanejo dober in blagi pastir gosp. Janez Goličnik v hvalnim spominu na veke.
Fcliciau Olobočnik.
III.
GREGOR KEMPERLE.
Nekterc čertice iz njegovega živlenja.
Sprehajal se je blagi, za božjo čast ves vneti mož božji, O. Sartori z karmeliškega reda, z nadepolnim mladenčem med cvetočimi gredicami lepega verta. Pogovarjal se je z njim od čednosti in njene mile lepote, ter ga učil v veličastnih delih stvarjenja spoznavati neskončno modrost Stvarnikovo; učil ga je brati v bukvih prelepe narave presladko ljubezen Očetovo, neprecenljivo vrednost človeške duše, in prave čednosti nezapopadljivi dar, ker le ona nas sklepa z Bogom in nas večno srečne storiti zamore. Preden se ločita, odterga ljubeznivi oče svetlični veršicek, ter ga položi mladenču na glavo, da naj mu bo podoba čednosti in da naj si spleta eno k drugi v lep venec popolnomasti.
O lepi pričetek prave bogaboječnosti, vreden tudi lepega konca! — Godilo se je to leta 1852, ko so O. Sartori perve duhovne vaje v Ljubljanskem Alojzjevišču vodili, in mnogo je že od takrat drugače. Poklical je Bog svojega zvestega služabnika O. Sartori-ta po mnogih zaslugah k sebi vživati plačilo nebeško, pa tudi zala cvetlica je prisajena v lepši deželo — tudi blagi mladeneč prezgodaj odvzet svčtu, ki lepih zgledov tako grozno potrebuje. Naj te male vcrstice ohranijo dragi njegov spomin in naj ga posnemajo mladenči v vsih okoljšinah živlenja; naj nas vnema vse njegova gorečnost, da tudi nas smert tako pripravljene najde; ne bomo se je potem bali; kdar bo Gospodu dopadlo, bo tudi za nas nar bolje. Naj toraj nekoliko povzamem iz njegovega živlenja:
Gregor Kemperle je bil rojen 5. sušca 1837 v mali vasici Podlonku, na južni strani Ratitovica v Selški fari na Gorenskem. Njegove starše je le pridnost njih rok živila, ker nimajo svoje domačije, in oče se večidel s čebelarijo pečajo, ki jim vedno zadosti prinese, da sebe in svoje otroke spodobno zrediti zamorejo. Pridnost je bila tudi pervi delež, ki ga je mali Gregec od svojih staršev podedoval, in ktere se je pri čbelicah učil. Pri njih se je navadil le čisti med naberati in se strupa greha, ki se rad čednosti primeša, zvesto ogibati. Iz njegovih otročjih let mi je le malo znanega. Med priprostim ljudstvom je bil vsim nevarnostim odtegnjen, ki med svetom rade že mlade serca oskrunijo in jim stud čednosti vkoreniniti hitijo, dokler so še vsemu odperte in se lahko kamor kdo hoče nagniti dajo. Materna ljubezen ga je učila Boga spoznati in ljubiti, in ko nekoliko odraste, je hodil v nedeljsko šolo v Železnikih, kjer se je brati in nekaj malega pisati naučil. Leta 1843 so ga dali v Škofjoloko, kjer je pa le eno leto ostal in v jeseni leta 1844 je šel v Ljubljano. Povsod mu je pridnost pridobila ljubezen učenikov in mu um bistrila bolj in bolj. V tem lčtu so mu tudi mati umerli, na kterih ga je posebno pri-serčna ljubezen vezala, in kterih se je tudi pozneje z veseljem spominjal. Previdnost božja ga pa ni pozabila, ter mu drugo mater preskerbela v šolah, kjer so vneti učeniki prevzeli dolžnosti dobre matere in ga vodili dalje v spoznanji božjih naukov in vsih drugih vednost, ki človeka krasijo in povzdignejo na stopnjo, ki mu je od Stvarnika odločena. Ali ne le šola, tudi dom mora pripomoči k pravi omiki serca, ki se le prevečkrat zanemari.
Kdor le um bistri in zraven na blaženje serca ne misli, je zašel, in prave sreče nikdar najti ne more! —
Dobrim rokam je bil ljubi ranjki zročen, in ni se mu mogel bližati morivni sopar zapeljivosti. Skerbno — skoraj bi rekel pre-skerbno — so bile vse njegove opravila odločene in vse stopnje odmerjene; njemu je bilo le vse lahko in vendar je mogel z drugimi, ki so se teže učili, pozno noč ali pa o zgodnji zori pri bukvah sedeti, ko so njegove naloge že davno, in kar je bilo le mogoče zverstno doveršene bile; rada bi bila mlada kerv še počivala, alj ni ji bilo dovoljeno, čez kar je pozneje še rad potožil. Ni te-
daj dobro pri vseh enake mere rabiti, ampak po pameti se mora ravnati, da se kakšina cvetlica s takem ravnanjem ne zamori, in da se ne škoduje na duši alj na telesu alj pa še celo na obojem. Vse naj se dobro prevdari, ker škoda je včasih velika, akoravno se še le pozno pokaže. Vsaki lahko sam po sebi sodi, koliko vrednost ima izreja pervih let, in koliko previdnosti je pri tem treba.
V tretjem razredu nemških šol se je mali Gregec že čez vse povzdignil, in ni se več vmaknil iz tega častivnega mesta, marveč se je še toliko povzdignil, da jc bil med njim in vsimi drugimi tak razloček, da si nobeden upal ni z njim se primerjati. Ali to ga ni prevzetnega naredilo; spervega ga je otročja pripro-stost, pozneje pa naj ljubeznivši ponižnost tega varovala. S posebnem spehom jc pričel latinske šole, in ker mu je vse zlagoma šlo, bi se bil že rad tudi kaj drugega zraven učil, in posebno za risanje, za godbo in petje se mu je serce vnemalo, ali v tem ravno je čutil pretesno skerbljivost svojih oskerbnikov; le bolj skrivej je vjel kak trenutek, da jc mogel nekoliko risati, in v Ljubljanski bukvamici, kamor mu je bilo hoditi dovoljeno, je samouk pričenjal se s tem pečati. Čakati je mogel lepših časov, prostejši in srečneji dobe. Po pervi latinski šoli je prosil v Alojzjevišče, ki so ga bili tri leta popred prečastili ranjki Ljubljanski škof Anton Alojzi za izrejo mladenčev vstanovili, alj prepozno se je bil oglasil; odločeno število je bilo že spolnjeno, in čakati je mogel drugega leta. Med tem mu je bil tudi še Montagnana-tov štipendij podeljen in po končani drugi latinski šoli je prišel v Alojzjevišče.
S tem je prisvetila lepši doba njegovega živlenja. Tu je imel njegov velik duh prostost se razširjati na vse strani. Kakor ptica prosta skerbi si v zraku igra, in se zdaj sem zdaj tje oberne, ravno tako je ljubi ranjki se zdaj vsega prenovljenega čutil, ker ne le prostost jc dobil se izobraziti v vsem, za kar je veselje imel, ampak še na roko so mu šli skerbni predpostavljeni. Posebne zasluge o tem imajo prečastiti kanonik Dr. Pogačar; pod njih varstvom se je ta in mnogo drugih cvetlic razcvetati jelo. Sami za vse lepo vneti, so tudi druge vplameniti znali in jih podpirali, kolikor je bilo v njih moči. Njih vodstvu se je bil tudi ranjki vsega zročil in sam je rekel v pismu, ki ga je prijatelju pi-
sal, da se je vsega njih previdnosti zročil, da v njih ravnanji hoče spoštovati voljo božjo, in da mora že tudi zanj naj bolje biti, kakor namestniki božji z njim ravnajo. Le molil je, da bi jih Bog razsvetlil, da bi se njegova volja nad njim spolnovala.
V tretji latinski šoli se je poprijel posebno risanja, in pa petja, ki je bilo za poveličanje domače božje službe potrebno. Pel je čez tri leta pervi ženski glas, alj proti zadnjemn je že včasih potožil, da mu persi odpovedujejo; vendar ni mislil, da bi ga to tako zgodaj v grob spravilo. V četerti šoli pridruži k temu še glasbo in izurjenje v ptujih jezikih, in sicer pervo francoskega. Nikjer mu ni bilo nič težkega; le igral si je z rečmi, ktere so drugim glavo belile. Za glasovir je imel sicer nekoliko premajhne perste, alj vendar je v kratkem vse součence prehitel in zadej pustil. Kot blisk je presunil njegov bistri um vse, in kar je enkrat znal, ni skoraj več pozabiti mogel. Težke reči jc komaj enkrat na glasovirji preigral in že jih je tudi iz glave znal; po dve leti včasih ni igral kakšine viže, in ko mu je spet na misel prišla, mu je tekla ročica gladko, kakor da bi se je bil ravno kar naučil. Ves je gorel za to lepo vednost, vendar se je je pozneje ogibal, ko je spoznal, kako da mu je nevarna. V peti šoli se je jel tudi laškega jezika učiti. Zraven je njegov jasni um v višjem računstvu, ki v peti šoli pričenja, novo pot slave dobil. Naj težji in naj bolj zvite naloge so mu bile le igrača, in nikdar ga nisim videl v za-dergi. Kar nekoliko je pomislil, in vozel je bil razmotan. O koliko bi bil pač v tej vednosti storiti zamogel, ko bi se je bil posamezne poprijel! —• ali njegov duh je po lepšem hrepenil. — O velikih šolskih praznikih med četerto in peto šolo so bile perve duhovne vaje na Kranjskem. Vodili so jih mnogospoštovani ranjki O. Sartori in sicer v Ljubljanskem Alojzjevišču. V poveličanje svetih opravil je bilo tudi nekoliko Alojzjcviščarjev zraven, da so pri sv. maši peli, in med temi je bil tudi ljubi ranjki Gregor. Posebno je tudi priljudnemu O. Sartori-tu strcgel, in krnalo ste se blage duši spoznale in ljubiti začele. Sprehajala sta se rada po lepem vertu v priserčnih, svetih pogovorih, in o tej priložnosti se je godilo, kar sim spervega omenil. Od tega časa se je blagi Gregor tudi svštu bolj in bolj odmikati začel, in podal se je na lepši solnčne pota
prave čednosti. Tih kakor je že bil, je le še bolj vtihnil, — pa toliko glasneje je Bog govoril njegovemu krotkemu sercu. Pobo-žnost ga je storila le še milejega in ljubeznivšega. Kolikor je mogel, je vsakemu rad postregel, in ni je bilo žal besede slišati iz njegovih ust. — V šesti šoli je jel posebno rasti, zraven je bil pa tanek kot šiba, in vedno bolj na suhljato stran. Glas se mu je spremenil in dobil je bolj moškega, ki je pa pri petji toliko bolj persom nevaren, če niso dosti terdne. In res nagla rast in včasih prenapeto petje je jelo njegovim persom škodovati, in večkrat je že potožil o tej nadlogi. Zraven si je še pri svoji pridnosti malo časa v počitek privošil, in si tako prikratil lepe dni svojega blagega živlenja. — V šesti šoli se je tudi poprijel umet-nišega risanja. Nekaj malo časa je dobival uk od slavnega Kuhnl-na, ki mu je jčl odgrinjati svetiše lepe umetnosti. Fozneje se je lotil oljorisanja, in slavni ranjki Langus mu je nekaj ur razlagal mešanje barv in druge potrebne reči. Poslednjič mu je pripomogel blagi vitez Hempl iz Gradca, kterega so bili skerbni vodja Alojz-jevišča naprosili, da bi mu nekoliko razkazal in razjasnil skrivnosti slikarije, kar je blagi gospod z veseljem storil. Le samo dve ure mu je to razlagal. Sicer je bil samemu sebi pripušen, in toliko veči je njegova slava, ker se je sam povzdignil tudi na tej poti slave. Njegovemu bistremu očesu so bile barve in njih zveze kmalo znane in rahlo mu je tekla roka tudi v tej vednosti. Le malo časa je v to obernil, vendar je pokazal, koliko da bi bil storiti zamogel tudi v nji, ako bi se je bil bolj poprijel. Res da je druge slike posnemal, ali spervega ni nikjer drugače. Le škoda, da mu je bilo tako malo časa odločenega; vidili bi bili mnogo, mnogo zverstnih del njegove umetne roke. Že med temi podobami, ki jih je zrisal, so nektere toliko lepe, da vsako sobo kinčati zamorejo. Vsih skupej je ednajst večih in nektere manji; tudi priličja je nektere prav dobro naredil, kar posebne natanjčnosti potrebuje.
To naglo napredovanje je s posebnem veseljem napolnovalo slavnih njegovih Mecena in vodja Dr. Pogačar-ja, in misliti so jeli, kako bi se priložnost dobila, da bi se mladi umetnik, ki je v malih urili se tako povzdignil, bolj izučiti zamogel. Sklenili so bili, ga v Rini poslati, da bi bil v tem večnem mestu videl slavne dela,
ki jih svšt zadosti občudovati ne more in se izuril po zgledih in v sredi slovečih mož, čigar neumerjoče imena nam zgodovina na-znanuje. Že je bilo skoraj vse pripravljeno. V enem letu bi bil imel sedmo in osmo šolo doveršiti in maturo narediti. S tem bi bil eno leto prihitel in ga v Rimu vsega v imenovani namen ober-nil. Potem bi bil še v Rimu ostal in tam bogoslovje končal, zraven pa še kakšino uro se z risanjem pečal, da bi se bil bolj in bolj izuril. Že je bilo vse lepo osnovano; milostljivi ranjki škof so bili že tudi v to dovoljili, in tudi v Rimu je bilo vse zanj pozve-deno in pripravljeno, kar bi bilo k njegovi bogoslovski in umetniški omiki tekniti zamoglo. Pri svoji bistri glavi in vedni pridnosti bi bil lahko vse zveršil in svoj namen dosegel. Ah prišli so za-deržki, in ta reč je zaostala. Spoznali so vneti vodja Alojzjevišča, da mora že božja volja biti, da se je drugače izšlo. — V sedmi šoli se je njegovo dušno živlenje zlo spremenilo. O velikonočnih duhovnih vajah, ki so bile tudi na gimnazii vpeljane, in ki se v Alojzjevišči posebno lepo opravljajo, je njegov duh novo moč dobil. Zrastle so mu peruti, da se je prosteji vzdignil v lepe višave popoluomasti. — Naglo je jel v vseh čednostih rasti, ki so se v lep venec notranjega živlenja sklepale. Posebno priserčne molitve se je vsega navzel, in pričel je lepo, srečno živlenje z Bogom in v Bogu. Svštu je popolnoma odmeri; ni se več pečal za nobeno reč, ktere mu mar ni bilo, in ktera bi mu bila njegov serčni mir motiti vtegnila. Vse njegovo djanje je dobilo nekako ljubeznivo sladkost, ki je vsakega, kdor ga je poznal, ginila in na se vlekla. Njegov duh jc bil vedno z Bogom sklenjen, in velikrat je pri svojih opravilih kar obstal in proti nebu gledaje se serčno z Bogom pogovarjal. Od tega časa je tudi pričel pogostoma k mizi Gospodovi pristopati, in večidel je vsaki tjeden sprejel svojega ljubega Jezusa. Obiskoval ga je tudi, kdar je priložnost imel v svetem rešujem Telesu; in posebni zaderžki so mogli priti, da bi ne bil vsaj dvakrat na dau molil pred tronam svojega Ljubega v domači kapeli. — Za to lepo pobožnost ga je bil posebno nek duhovni prijatelj in vnet dušni vodnik vnel, pri kterem je nekaj dni o velikonočnih praznikih preživel. — Še celo o velikih šolskih praznikih ni tega opustil. V tem dušnem stanu je svoje dolžnosti
le še bolj natanjko spolnovati začel, in kamor se je obcrnil, česar se lotil, vse je slavno končal. Kakor čolnič po tihem jezeru na vse strani, kamor ga oberne, enako hitro plava, ravno tako so bile tudi njegovemu mirnemu duhu vse pota odperte. Nikdar se ni prehitil, ampak zlagama je vse opravljal, in le igral si je z naj težjimi nalogami. — Po sedmi šoli je skoraj vse šolske praznike v Ljubljani ostal, in v tem času se večidel s slikarijo pečal. Komaj si je nekoliko trenutkov počitka čez dan privošil, in sam potoži v prijateljskem pismu, da njegovo zdravje peša, in da večkrat persi preveč terpe. — V osmi šoli je krepko stopal po lepi poti, ki jo je s toliko gorečnostjo pričel, in zmeraj više se je dvigal v učenosti in popolnomasti. Nikjer se ni zanemaril, in povsod kjer se je poprijel, zverstno napredoval, vendar je petje skoraj popolnoma opustil, ker čutil se je že preslabega v persih. Tudi šolskih opravkov je bilo več kot sicer, ker zadnje veliko spraševanje vendar le vsakemu če je še tako dober, nekoliko več opraviti da. Ali njegov trud tudi ni bil zastonj. Rekel bi, da gotovo še nihče, ne le v Ljubljani, ampak v vsem velikem cesarstvu ni mature tako slavno zveršil kakor on. Vsi učeniki so se tako rekoč skušali, kdo mu bo bolji spričevanje njegove pridnosti dal. Verh navadnih šolskih vednosti je tudi francoski in laški jezik v tem spričevalu, in z občudevanjem pregleduje oko lepo cvetje še mladega drevesa, ki je toliko blagega sadu obetalo; — ali Bog je bil drugači sklenil ! — Po osmi šoli si je bogoslovje zvolil. Bal se je sicer nekoliko za svoje zdravje, ker v seminišči med zidovjem še terdniši večkrat bolehati začno, ali vdal se je vsega Bogu, in le njegov je hotel biti. Vendar se je bilo med velikimi šolskimi prazniki po osmi šoli nekoliko spremenilo. V Alojzjevišči je bil vpeljan domač uk in sicer za drugo latinsko šolo; sčasama bi bil imel ves gimnazij doma biti, da bi se bili mladenči ves čas s posebnim ozirom na duhovski stan odgojevali. Ta lepa misel je vodja Alojzjevišča že davno popred vnemala, pa mnoge ovire in težave so se izsno-vale, in le dve ISti je imelo Alojzjevišče domač uk. Precej po osmi šoli je bil Kemperlc v to namenjen, da bi bil pri učenji pomagal. Prečastiti ranjki škof so bili radi dovolili, da je Kemperle tudi v Alojzjevišči stanoval, ker je lepi vert mnogo koristi obetal za nje-
govo slabo zdravje. Tudi ga niso skerbni vodja Alojzjevišča z ničemur težili; veseli so bili, da so ga obderžati smeli, da je z zgledom svojega lepega obnašanja druge vnemal in s svojo gorečo mo-litevjo božji blagoslov prosil za mladenče, med kterimi je živel. Veliko časa je v molitev obernil in v kratkem se je privadil tudi notranje molitve in premišljevanja, in se povzdignil na visoko stopnjo dušnega živlenja. Učil je le dve uri naravoslovja na tjeden, kar mu ni veliko časa jemalo; le lalar je mogel delj časa govoriti, mu je nekoliko persi težilo. — S posebno pridnostjo se jc bogoslovja poprijel in kakor povsod jc še posebno tukaj napredoval. Bil je bogoslovec z dušo in s telesom, in slavno je končal pervo leto. Vsaki učenik je rekel, da takega učenca še ni imel in da je ponos za vse, ki so z njim živeli. Ali škoda za to lepo živlenje, da mu je bilo tako malo časa odločenega! Z drugim letom njegovega bogoslovskega učenja je jela krasna zvezda zapa-dati. Ostal je tudi v tem letu še v Alojzjevišči. Priden je bil kakor zmiraj, in ni se samo s tem pečal, kar je storiti mogel, ampak bral je zraven veliko drugega, in ne le poverhama: vse je pretehtal, in vedel je kakor pridna čbelica iz vsake cvetlice med izserkati.
Kakor je bil žc dobrega spomina, si je vendar še zraven kaj zapisal, da je tudi pozneje še lahko visoke misli in lepe zreke slavnih mož pogledal in si jih sopet v serce vtisnil. Posebno rad je bral „ Vaje popolnomasti" O. Rodrigueza in pa sv. Augustina. Sveto pismo stare zaveze je bral hebrejski in tu in tam si je kaj zapisal. Preroka Izaija je posebno rad prebiral. Verh tega zna biti nekoliko prenapetega učenja je tudi v Alojzjevišči nekoliko več učil, in tako je dan na dan slabji prihajal. Prav ljubeznivo je z ramami pomigal, kdar ga je kdo poprašal, kako da mu je kaj, in zraven se je prav milo posmejal. Tervega pol leta je še končal in scer z navadno zverstnostjo, alj drugega pol leta je jel na zdravji bolj in bolj pešati. Posebno govorjenje mu je persi zlo težilo. Mnogo jih mu je svetovalo, da naj gre iz Ljubljane, kamor si bodi na deželo, in si nekoliko spočije, ker še je bilo upati, da mu bo odleglo. Rad je vbogal dobre svete, in tudi milostljivi ranjki škof so mu z veseljem dovoljili prošnjo. Šel je k častitemu dekanu
F. Kramar-ju v staro Loko, ki so ga prav ljubeznivo sprejeli in po očetovsko zanj skerbeli. Ali vendar mu jc ta sprememba le malo pomagala, alj pa še morebiti bolj pospešila njegovo smert. Preojster zrak je zna biti persam še bolj škodoval, in kašelj ga je jel posebno ponoči huje nadlegovati. Vendar je še počasi lazil okoli Loke, toda s palico je mogel podpirati svoje še tako mlade noge. Pomagal si je s to in uno rečjo, alj le malo mu jc odlegalo. Jele so ga dušne in telesne moči popušati, njegova umetna roka, ki mu je sicer tako gladko tekla, se je tresti jela, in vsaka ver-stica njegovega pisanja razodevati njegov nevarni stan. Prišel je v staro Loko konec maja in sicer binkoštni torek 1858, in 12. julija je imel zadnjič pero v roki. Začel je tudi sam spoznovati nevarnost, in vsega se je zročil svojemu ljubemu Jezusu. Spomin ga je začel zapušati, in le s posebno težavo je govoril. Tudi huje je pričel kašljati in bolj iz sebe metati. Vse upanje je jelo vgaso-vati, in tudi sam je mirno pričakoval ure, ki ga je imela skleniti za vekomaj z ljubim nebeškim Ženinom, in ga rešiti tolikega terplenja. Bral je v svoji bolezni posebno rad „NebeŠJco krono" O. Stogerja in „Nocnc misli" sv. Auguština. S tem se je dvigal visoko nad vse posvetno, in je hrepenil po lepoti nebeških višav. Lahko mu je bilo vse terplenje v oziru na neskončno veselje nebeško, in vdan v božjo voljo je pričakoval prihoda Gospodovega. Oziral se je s serčno ljubeznijo na podobo svojega križanega Jezusa, ki mu jc nasproti postelje visila, in lahko — sladko mu je bilo terplenje, ki ga je ljubeznivemu Zveličarju podobnega delalo. Vsak tjeden je tudi v svoji bolezni prejel svete zakramente. Tako se je približevala britka ura, ki je končala tek njegovih kratkih dni. Serčno zedinjen s svojim Bogom, za kterega je ves gorel, je mirno zaspal 19. augusta 1858. Lepo je bilo njegovo živlenje, kako bi ne bila tudi njegova smert ccnljiva v očeh Gospodovih 1 — Pokopati so ga bili prišli sami vodja Alojzjevišča, prečastiti kanonik Dr. Pogačar, pod čigar varstvom je jela lepa cvetlica razprostirati zalo cvetje svojih čednost in razlivati krog sebe lepe dišave svojega živlenja. Prišlo je bilo tudi nekoliko bogoslovcov slovesnost njegovega pogreba povikšati, ki so mu na grobu še prav serčno in gniljivo zapeli. Le malo besed so zamogli na grobu govoriti
spoštovani gospod kanonik o njegovih lepih čednostih, preveč so bili ginjeni in solze so jim glas zapirale, o spominu zgube ljubljenega mladenča. —
Naj njegovo mlado telo mirno v Gospodu počiva, njegov duh naj pa med nami ostane in nam vplameni ljubezen do čednosti, da ne bomo drevju podobni, ki le prazno, šumeče perje rodi in vedno brez sadu drugim boljšim drevesam senco dela in prostor krati. On pa naj nam sprosi v družbi sv. Alojzja, sv. Stanislava in drugih svetnikov, kterim je, kakor zanesljivo upati smemo, prištet, in kterih zglede je tako skerbno posnemal, od Boga milost, da se nam serca vnamejo za nebesa — za Boga in njegovo čast, da svčtu odmerjemo in vendar za zveličanje neumerjočih duš ves svoj trud z veseljem darujemo. Tudi živlenje ni prevelika daritev, če jo Bogu na altar ljubezni položimo.
Kje pa je tiste lepe, srečne poti, po kteri je ljubi ranjki hodil, zaželjeni iztok? Kako ga hočemo posnemati? Le malo najdem med njegovem pisanjem čez to lepo — gotovo naj lepši vednost med vsimi, kar jih je dragi Gregor razumel, vendar zadosti bo za naš poduk. Kdor hoče čisto vodo piti, naj je iše pri studencu. Priserčna, z Bogom sklenjena ljubezen je edina zemlja, kjer tako lepo cvetje poganjati zamore. K tej ljubezni pa je ranjki prišel po prošnjah naj mogočniši pomočnice, Device Marije. Na praznik njenega vnebovzetja je bil pervič — kakor sam piše s pravo gorečnostjo pri sveti maši. Popred je le godbo in petje pri velikih svetih mašah poslušal, in prave pobožnosti ogenj se mu ni v sercu vnemal; le motilo ga je vse in težko je stal, še težji klečal med božjo službo — po tej dobi pa se mu je vse spremenilo. Njegovo posebno veselje je bilo pri veliki sveti maši biti. Ves je gorel v pobožnosti in naj raje je klečal. Godba, ki ga je popred motila, mu je pobožnost le še povzdigovala in sam se je čudil nad toliko spremembo. Po Marijnih prošnjah je tedaj zadobil dar prave molitve, in ta mu je bila od zdaj ključ do vsih zakladov. Naredil si je stanoviten red v vsih svojih opravilih, in posebno v pobožnostih se ga je zvesto dcržal. Vsaj četertinko ure na dan je notranji molitvi in premišljevanju odločil, alj večidel tudi pol ure ni bilo za-
(losti. Nekoliko pred pol dnevam in preden je spat šel, si je včst sprašal: vsaki dan nekoliko iz kakih svetih bukev bral, Jezusa v svetem rešnjem Telesu obiskoval in vsaki večer sveti rožnikranc molil. Res da mu je k vsemu temu med dnevam časa primanko-valo, vendar si je raje spanja pritergal, kakor da bi bil kaj opustil, in s tem si je tudi veliko na zdravji škodoval. — Z molitvijo si je sprosil od Boga posebno dar stanovitnosti, in sam je rekel, da kogar se je lotil, je vse z božjo pomočjo srečno doveršil. Vse svoje dušne moči je soglasno izurjal. Duh je bil popolnoma gospod čez poželjivost; svčt z vsim kar ima in kar obeta, ga ni motil. Naučil se je bil lepo pa težko umetnost, kakor sam piše, svčt zavoljo Boga v ljubezni objeti in ga vendar zaničevati, ker le ta ga resnično sovraži, kdor ga zavoljo Boga ljubi. V tej mirni tihoti ni noben oblak mračil jasnega neba njegovega duha. Vedno je bil za vsako opravilo enako pripraven in kakor močnemu premagovavcu mu je bilo vse pokorno; vžival je tisto presrečno prostost, ki jo prava ljubezen božja sama dati zamore; od ktere sicer svet veliko sanja, ktere pa le zastonj iše in nikdar dati ne more; le otroci božji jo vživajo, in le oni vejo, kaj je prava sreča. Res viditi je bilo kako lahko je vse opravljal, ali to je bil sad zvestobe, in njegova zasluga. Spervega je pot ternjeva, pozneje s cvetjem posuta in gladka.
Dnevnika si ni nič pisal; le nekoliko dni po sedmi šoli ima popisanih. Sam pravi, da se s tem preveč časa zgubi, in nadomestil si ga je pozneje s tem, da je vsak dan kakšin zrek z svetega pisma alj od kod drugod, alj si ga je pa sam naredil, v male bukvice zapisal, in po tem se je čez dan ravnal, kar se iz tega vidi, ker ima na strani posebne znamnja, ki kažejo, da si je po tem včst spraševal. Iz tega spisa se tudi nekoliko previditi da rast njegove popolnomasti. Povzeti se da nekoliko, kterim slabostim je bil naj bolj podveržen, in ktere čednosti si je naj težje pridobil. Bojeval se je naj bolj z nepoterpežljivostjo, in vendar kdor ga je poznal, bi bil mislil, da je bila pohlevnost in poter-pežljivost njegova perva čednost, tako je bil krotek in poterpežljiv. Druge slabosti, ki mlade serca tako rade oskrunijo so mu bile, kakor se iz tega spisa tudi lahko vidi, popolnoma neznane. Po-
sobno njegova čistost je bila lepa kot jasno nebo, in čisto jc ohranil belo oblačilo kerstne nedolžnosti za svatovšino, h kteri ga jc Ženin nebeški tako zgodaj povabil. Daroval se je bil popolnoma vsega Bogu, in ko mu je vse dal, je tudi vse prejel, česar mu je bilo potreba; in tako mu je bilo vse lahko, in tudi smert sladka, ki ga jc le še bolj sklenila z neskončno ljubeznijo Jagnjetovo.
Koristno bi bilo še posamesno tudi njegove druge čednosti razlagati, toda okoljšine zdaj ne pripustijo; ob kratkem le rečem: Bil je v vsem popolnoma, kolikor se je v okoljšinah, v kterih je živel, pokazati moglo, in kolikor se na tem svetu storiti da. Vse ga je spoštovalo in ljubilo; vsim kteri so ga poznali, bo gotovo vedno v lepem spominu ostal.
Bog daj, da bi jih tudi veliko njegov blagi zgled posnemalo, Bogu v slavo in človeštvu v prid, ker v tem edino pravo veselje cvete, ki ga nobena osoda ne zmoti in terplenje še bolj pomnoži. Plačilo nam gotovo ne bo odšlo, in čc ga tudi tukaj ne dosežemo, nas toliko obilniši tam čaka v naši pravi domovini, ker upamo zopet viditi ljubega ranjkega, na kterega nas serčne ljubezni terdna vez tudi zdaj še veže, ko nam jc odvzet v lepši srečneji kraje.
Iv koncu naj pristavim še nckolikov iskrenih zrekov z poprej omenjenega spisa, ktere je njegova že slaba, skoraj umirajoča roka pisala, in z kterih se vidi, kakšen je bil njegov dušni stan zadnji čas njegovega živlenja. Vidi se iz njih, kako se je bil vsega v božjo voljo vdal, in kako mirno je pričakoval smerti, ki mu je od-perla vrata v srečneji deželo. Tako ima naslednje izreke — zadnje — v njegovih bukvicih:
28.	junija: „Domine paratum cor mcum, paratum cor meum, se-
cundum beneplacitum tuum." (Gospod, pripravljeno je moje serce, pripravljeno moje serce po tvojem dopa-denji.)
29.	„ „Sit nomen Domini benedietum." (Bodi hvaljeno ime
Gospodovo.)
30.	„ „Non sicut ego volo, sed sicut tu vis." (Ne kakor jaz
hočem, temuč kakor ti hočeš.)
1. julija: „Ubi Deus ibi bene." (Kjer Bog, tam dobro.)
2.	julija: „DiIigam te Domine, fortitudo mea." (Ljubil te bom,
Gospod, ti moja moč.)
3.	„ „Memento mori, dilige Deum. Abstrahe cor tuum ab
omnibus terrenis, dcsidera eoelestia." (Pomni smerti, ljubi Roga. Odterguj serce vsemu posvetnemu, pože-ljuj, kar je nebeškega.)
4.	„ „Vivc sancte — si vis sancte mori." (Živi sveto, ako
želiš umreti sveto.)
5.	„ „Sive vivimus, sive morimur Domini sumus." (Ali ži-
vimo, ali umerjemo, smo Gospodovi.) G. „ „Converterc Domine et eripe animam meam; salvum me fac proptcr misericordiam tuam." (Verni se, Gospod, in otmf dušo mojo; pomagaj mi zavoljo milosti svoje.)
7.	„ „ Čredo in te, Domine adauge fidem meam. Čredo quod
Redemtor meus vivit et in novissima die de terra sur-recturus sum et in carnc mea vidcbo Deum Salvato-rem meum." (Verujem v tebe, Gospod, pomnoži mi mojo včro. Verujem, da moj Odrešenik živi, in da bom poslednji dan vstal iz zemlje, in bom v svojem mesu vidil Boga, svojega Zveličarja.)
8.	„ „In te confidit anima mea et in umbra alarum tua-
rum sperabo. Dominus illuminatio mea et salus mea quem timebo — Dominus protcctor vitac mcae a quo trepidabo." (V tebe se zanaša moja duša, in v senci pod tvojimi peruti bom zaupal. Gospod jc moja ljuČ in moje zveličanje; koga bi se bal? — Gospod je varh mojega živlenja; pred kom bi se tresil?)
9.	„ „Diligam te Domine fortitudo mea, Dominus firmamen-
tum meum et refugium meum et liberator meus — Domine tu scis quia amo te." (Ljubiti te hočem, Gospod, ti moja moč, Gospod, ti moja terdnjava, moje zavetje in moj rešenik. — Gospod, ti veš, da te ljubim.)
10. „ „Domine propitius esto mihi peccatori." (Gospod, bodi milostljiv meni grešniku.) Drobt. za leto 1859 iu 1860.	8
11 julija: „Quem diligit Dominus castigat; flagellat autcm omnem filium, quem recipit." (Kogar Gospod ljubi, ga pokori, in tepe vsakega otroka, kterega sprejme [za otroka].) 12. „ „Non sunt condignse passiones hujus temporis ad fu-turam gloriam, quac revelabitur in nobis." (Terplenje sedanjega časa se ne da primeriti prihodnji časti, ktera bo nad nami razodeta.) To so bile zadnje verstice, ki jih je pisala njegova mila roka. *)
J. Bonač.
Solzim na prijatlov grob. **)
Naj se veselim in radujem, da je odvzet, da nc bo hudobija njegovega serca zmotila, ker dopadljiva je bila Bogu njegova duša.
Sv. Rieronim. ep. sel. II. 22.
K zatonu solnčice nagnilo se je, In milo zadnjič še ozre se tje, Kjer bratcu iz umerjočega očesa Le vedno v sladke vpertega nebesa Se vtrinja merzla — zadnja še solzica Čez lica. —
Že mila lučica zapada, al z njo Nam nada, da vernila zopet se bo, Ostane. Ti pa bratec naš preljubi, Ne verneš nikdar več se, in o zgubi Nam tvoji zvezdica jc nar bolj mila Vgasnila.
Vgasnila jc, ki ni blišala samo, Tud ogrevala nam jc serca, zato
*) V latinski besedi; slovenska sc je dodala v prid drugim, Iti latinskega
nc znajo.	Vredn.
**) Z „Z"g. Danice", teč. XI. 1. 19.
Pogrešajo te znanci, in iskaje Ne spomnijo, da šel si v kraje Od kjer nihče se, kogar grob zagcrne, Nc verne.
Res naglo vsahnejo cvetlice, pa kaj! Njih lica razcvet 6 spomladi nazaj; Cvetlica ti pa nisi dozorela, In vendar več spomlad ne boš cvetela: Cvctla, zorela bodeš v lepšem kraji, Tam v raji.
Ljubezni znana moč, povedi, zakaj Nc kličejo solze ga naše nazaj? Saj vse ga je ljubilo, kar poznalo Ga je. Al to ga ni na svet vezalo; Ljubezni moč povzdigne ga z telesa V nebesa.
Kot svečica stopi v plamenu se vsa, In lampica, če preveč olja ima, Umcrjc: tako jc tebe, cvetka mila! Gorečnost prevelika nam umorila, Al najdel tam si srečneji zavetje Za cvetje.
Tam teče sladki vir ljubezni za te, Ki zanj, le zanj darval na zemlji si vse, In ta ljubezen, ki čez grobe seže, Nas tudi zdaj še, bratec, s tabo veže, Nas veže na deželo lepo srečno In večno.
J. ltonač.
POBOŽNA KMETIŠKA DEKLICA MORAVSKE
FARE.
Zgled zdravim in bolnim kristjanom.
Pet ur lioda od bele Ljubljane med staro, kamnito in novo, železno Dunajsko cesto je velika in stara fara Moravska. V sredi cele fare je krasno ozaljšena farna cerkev, posvečena Bogu in sv. Martinu, nekdajnemu škofu Turonskcmu. Pol ure od farne cerkve naravnost proti Ljubljani je prijazna vas, Tuj stan imenovana. V tej vasi je bila od premožnih in bogaboječih kmetiških staršev 28. sušca 1837 rojena Micka Bergant. Ona je vredna vsim otrokom in od-rašenim sinovom in hčeram zavoljo svoje pobožnosti in pokoršine do staršev, in vsim bolnikom zavoljo potcrpežljivosti in zročenja v božjo voljo v zgled postavljena biti.
Že v otročjih letih in tudi pozneje že odrašena devica je imela veselje do molitve. Zvesto je svoje vsakdanje molitve doma odmo-lila; zvesto pa tudi ob nedelih in zapovedanih praznikih k očitni božji službi in pogostoma ob delavnikih k daritvi sv. maše hodila. Njeno veselje je bilo biti v hiši Gospodovi. Zlasti močno se je pa veselila prejemanja zakramenta sv. rešnjega Telesa. Velika je bila njena skerb, ta presveti zakrament vredno in z naj veči pobožnostjo prejeti. Ker je ta čista nevesta Jezusova svojega božjega ženina priserčno ljubila, ga je tudi rada v zakramentu sv. rešnjega Telesa, v farni cerkvi vedno pričujočega, obiskovala, se ž njim pogovarjala, ga častila, hvalila, pa mnogih gnad, zlasti daru prav velike in priserčne ljubezni do njega zaupljivo in ponižno prosila.
Za Bogom in za svojim Zveličarjem Jezusom Kristusom je mater božjo, Marijo, prečisto devico svojo kcrstno patrono ali pomočnico naj bolj ljubila. Pogostoma je sleherni dan na njo mislila, ji z otročjim zaupanjem svoje dušne potrebe razodevala, in jo za pri-prošnjo pri Jezusu in nebeškem Očetu prosila, jo rada častila, se njenih godov in praznikov veselila in naj raje takrat sv. zakramente prejemala. Ker je pa dobro vedla, da Marijo tisti naj časti, kteri njene lepe zglede mnogih čednost nasledova, je tudi ona zglede čistosti, ponižnosti, pokoršine in drugih čednost zvesto v svojem obnašanji nasledovala. In da bi Mariji, prečisti devici še bolj dopadla, in od nje še veči pomoč zadobila, se je dala tudi v bratovšino matere božje zapisati. — Tudi vi, keršanski mladenči in dekleta! ljubite svojega Boga, svojega Zveličarja Jezusa Kristusa in mater božjo koj od perve mladosti in potem stanovitno do konca svojega živlenja; tudi vi radi molite doma in v cerkvi; tudi vi pogostoma pa vredno in pobožno zakramente sv. pokore in sv. rešnjega Telesa prejemajte, in se dajte v mnoge bratovšine zapisati. Skerbno se pa varujte slabih tovaršev in tovaršic, kteri se nič ne zmenijo za Boga, nič za Jezusa Kristusa in njegove lepe nauke, nič za Marijo devico in njene lepe zglede, nič za molitev, za božjo službo in prejemanje sv. zakramentov, nič za nebesa ali pekel. Če se jih skerbno ne varujete, bote kmalo od njih pohujšani, v greh zapeljani, nesrečni zdaj v živlenji in po smerti skozi celo dolgo večnost!
Še štiri leta ni bila stara, ko ji je Bog mater vzel in namesto nje mačeho dal. Take matere so pa večidel terde in neusmiljene do otrok prejšno matere, ne dajo jim ne potrebne hrane, ne obleke, da bi otroci zamogli v ccrkev, v šolo ali k podučenju za vredno prejemanje sv. zakramentov hoditi in si za časno in večno srečo potrebnih naukov pridobiti; pogostoma so tako terde in neusmiljene do njih, da jim ni mogoče v očetovi hiši ostati ali jih pa še same od hiše denejo, da si morajo uboge sirote že v otročjih letih pri ptujih ljudeh kruha služiti; in ker gospodarji in gospodinje za nje skerbi nimajo, jih kak ostuden zapeljivec ob nedolžnost pripravi, ter časno in večno nesrečne stori. Ali Neža, ranjke Micke mačeha, (ktero je pa Bog preteklo leto v večnost
poklical), ni bila terda in neusmiljena mati do otrok prejsne matere, ampak tako usmiljena in ljubeznjiva, kakor prava mati proti svojim lastnim otrokom. Učila jo jc keršanskega nauka in molitve sama, in ko jc nekoliko odrastla, jo je tako dolgo in zvesto v šolo in k podučenju v keršanskem nauku pošiljala, da se je brati in keršanskega nauka prav dobro naučila. Dajala ji jc tudi pozneje vedno dovolj časa za molitev, za branje lepili keršanskih bukev; tudi ni bila nevoljna, če jc bolj pogostoma sv. zakramente prejemala in dalje časa v cerkvi molila, ampak je bila njene pobožnosti prav vesela. Naj bolj se je pa njena materna ljubezen in skerb razodela, ko je Bog Micko s hudo in dolgo boleznijo obiskal. Skerbno jc bolnici noč in dan stregla, desiravno je bolezen sko-rej celo leto terpela; žalostna jc bila, ko jo je vidila neizrekljive bolečine terpeti in solze so ji stopile v oči, ko je slišala, da je njena bolezen neozdravljiva. O da bi pač lepi zgled ranjke Neže vse mačehe in gospodinje posnemale, in za uboge sirote in posle ravno tako skerbele, kakor jc ona skerbela! Srečni bi bili otroci in posli; in njih matere, ktere so od svojih otr6k ločene, bi gotovo za nje Boga prosile, in pravični Bog, posebno skerben oče vsih sirot in ubogih poslov, bi jim njih usmiljenje že v živlcnji poplačal, po smerti jim pri sodbi usmiljenje skazal in na sodnji dan se prijazno k njim obernil, ter vesele besede izrekel: „Resnično vam povem, kar ste storili kterimu mojih nar manjših bratov, ste meni storili". (Mat. 25, 40.)
Kakor jc pa dolžnost staršev in vikših svoje otroke in podložne ljubiti in za njih časno srečo in večno zveličanjc skerbeti, tako je pa tudi dolžnost otrok in podložnih, svoje starše in vikši spoštovati, ljubiti, jih slušati in za nje moliti. Vse imenovane dolžnosti otrok je pa tudi ranjka Micka zvesto spolnovala. Ona je svojo mačeho ljubila, kakor svojo lastno mater, in jo ubogala v vsih rečeh; kakor sv. apostelj Pavel zapoveduje, rekoč: „Otroci, bodite pokorni starišem v vsili rečeh". (Ivolos. 3, 20.) Marskteri otrok nc uboga svoje lastne matere, kadar mu kako reč vkažejo; ranjka Micka je pa po spričevanji svoje mačehe njo tako rada ubogala, da ji celo vkazovati treba ni bilo, temveč, da je njeno voljo že na obrazi brala, in priden je bila kaka reč vkazana, jc
bila že tudi storjena. Celo prosila je svojo mačeho, da bi smela namesto nje kako delo storiti. Če jo je vidiki posodo za vodo ali zelišč v roko vzeti, ji je posodo iz rok vzela in urno sama do-nesla. Storila jc po zgledu našega Zveličarja, od kterega sv. Vin-cenc Fereri tako piše: „Sveta Devica (Marija) vzame zjutraj verč, da bi vode prinesla, na to priteče dete Jezus, vzame verč in pravi: Jaz bom šel. O Gospod, zakaj opravljaš tako nisko delo? Zato, da ko bodo kdaj mladi kristjani slišali, kako sim svojim staršem postregel, bodo tudi oni pripravljeni svojim staršem pomagati, in se tudi naj manjšega dela nc sramovati". — Glejte, keršanski otroci, lep zgled! le zvesto ga nasledovajte, cla bote svojim staršem veselje delali; zakaj večega veselja starši na svetu nimajo, kakor če jih otroci ljubijo in radi ubogajo.
„Njena duša jc bila Bogu dopadljiva, torej jo je kmalo zmed hudobije vzel." (Modr. 4.) Imela jc mramorke, pa ne le na vrati, kakor jih sploh imajo, ampak tudi sicer po životu. Mnogokrat se takih bolnikov pljučnica prime, in tudi Micke sc je prijela. Ljudje sploh mislijo, da je pljučnica za človeka naj boljši bolezen, ker bolnik prehudih bolečin nc občuti, in ker bolezen večidel dolgo časa terpi, in bolnik ima časa dovolj se za odhod v večnost prav dobro pripraviti. Ta misel je večidel resnična. Ali včasih na plju-čeh bolni ljudje, zlasti mladi dolgo časa pred smertjo nepopisljive bolečine občutijo, ne morejo nobene jedi zavžiti, ne kašljati, ne sopsti, ne spati. Taka huda pljučnica je bila tudi Mickina. Skoraj celo leto je naj hujši bolečine tcrpcla. Fo životu je imela rane, in če se jc v postelji le kolikaj premaknila, je velike bolečine tcrpcla, in kerv je iz odpertih ran tekla. Zatorej je mogla večidel na eni strani ležati ni sc zamogla z mesta premakniti. Tudi hud kašelj jo je zdelaval, dolgo časa ni mogla ne jesti ne spati. Koj v začetku bolezni ji je bilo prav hudo, in ljudje so mislili, da bo precej umerla. Ali Bog je ni hotel precej k sebi vzeti, ker bi nobenih bolečin ne imela; dal ji je dolgo in hudo bolezen, cla bi si s potcrpcžljivostjo in vdanostjo v božjo voljo obilno plačilo za večnost zaslužila. Njena perva skerb v začetku nevarne bolezni je bila, svete zakramente z veliko pobožnostjo prejeti. Pa tudi pozneje je bila v ljubezni mnogokrat pokrepčana s presvetim Tele-
som našega Zveličarja Jezusa Kristusa, da bi bila v poterpežlji-vosti stanovitna in da bi na ojstri in tesni poti proti obljubleni deželi nc opešala, ampak srečno svoj tek dokončala in krono večnega živlenja prejela. Ali kako močno se je tudi vselej veselila prihoda svojega Zveličarja! Od velikega veselja je takrat na vse svoje bolečine pozabila, in na njenem vpadenem in bledem obrazi se jc serčno veselje zavoljo Jezusovega prihoda lepo razodevalo. Prav rada je tudi imela, če so jo njene verstnice ali sicer usmi-' ljeni kristjani obiskali, in jo tolažili ali ji kaj pripravnega brali.
—	Ljubi kristjan, obiši tudi ti bolnika, če ti je le mogoče, in pristopi mu v dušnih in telesnih potrebah! Prestelji mu večkrat posteljo, da bo ložje počival, in da se mu ne bo koža preležala, ali senje naredile; postreži mu z jedjo ali pijačo; čuj po noči pri njem, če je bolezen nevarna in huda in so domači od dolgega čuvanja že oslabeli; s priserčnim Usmiljenjem in s keršansko ljubeznijo ga tolaži, z njim moli, ali mu kaj kratkega beri: in boš bolniku veliko koristil, ga boš v poterpežljivosti in vdanosti v božjo voljo stanovitnega ohranil in mu pomagal si v bolezni lepo plačilo za nebesa zaslužiti; sebi boš pa obilno dobrih del za nebesa pripravil, si v nebesih prijateljov zadobil ki bodo za te prosili in na sodnji dan boš iz ust Jezusovih vesele besede zaslišal: „ Bolan sim bil, in si me obiskal; pridi tedaj in posedi kraljestvo, ktero ti je pripravljeno od začetka sveta". (Mat. 25, 36.) Bolečine Micke so h koncu leta nar veči stopnjo dosegle, bližala se je njena smertna ura; ali ona so jc ni bala, zakaj rada bi bila umerla, ko bi bila božja volja, da bi bila rešena nevarnosti, Boga razžaliti, in da bi bila k svojemu Zveličarju Jezusu Kristusu in k njegovi prečisti materi Mariji, ki ju je vedno ljubila, priti, jih gledati in še močnejše ljubiti zamogla; pripravljena je bila pa tudi še dalje in še več z božjo pomočjo terpeti, da bi bila Boga s ter-plenjem še bolj počastila in si še lepši krono v nebesih zaslužila.
—	Srečen je bolnik, kteri jc pripravljen umreti, in svojo smert v zadostenje za storjene grehe Bogu daruje, ki se pa tudi dolge in hude bolezni ne boji, da bi se s terplenjem na svetu svojih grehov očistil, si obilno plačilo za nebesa zaslužil, in sveto voljo božjo spolnih — Večkrat je bilo Micki v bolezni tako hudo, da
ji jc bilo umreti, pa ji je spet preleglo. — Tako usmiljeni Bog z vsakem bolnikom ravna. Pošlje mu hude bolečine in težave, ga z njimi grehov in zasluženih časnih kazen bolj očistit in njegovo ljubezen in zvestobo bolj poskusit; dodeli mu pa zopet polajšanje, da se nekoliko oddahne in od vednih bolečin nc opeša; kakor pravi sv. apostelj Pavel: „Bog pa je zvest, ki vas ne bo pustil skušati bolj kakor premorete, temuč bo storil tudi s skušnjavo izid, da jo zmagate". (I. Kor. 10, 13.) — Dosti dolgo je bila Micka skušena in stanovitna spoznana, zato jo je Bog 30. grudna 1854 na nebeško ženitnino poklical in kakor upamo precej srečnim izvoljenim prištel, kterih obilno plačilo popiše sv. apostelj in evangelist Janez v skrivnem razodenji 14, 1.
'L.
V.
ANA LACKOVA,
poštena keršanskn deklic.
Pri vozni cesti med Ptujom in Radgono stoji na prijetnem hribcu farna cerkev sv. Antona. Okolj in okolj je obdana z lepimi goricami, ki prinesejo prav žlahno srago skerbnim vinogradnikom vsako leto. Ne zahman, da se imenuje „sv. Anton v slovenskih goricah". Ondot se ti viditi dajo, na ktero koder stran veržeš ok6, krasote sveta, da sc ti mora serce nasmejati in zahvalen spomin zdigniti na pobožne rajne farmane, ki so za svojo cerkvo iziskali zares naj milejši in naj lepši prostorček, pa tudi oko se • bo pobožno ozcrlo proti nebesom, in duša tvoja bo zahvalila Boga in njegovo vsemogočnost, s kteroj jc tako modro in tako lepo okinčal hribe in doline po svčtu. Ne več, ko 19 belih cerkvic stoji, če tje prideš, pred tvojimi očmi. Ako ravno liribec ni pre-
visok, na kterem stoji sv. Antona cerkev, vendar vidiš ondot na na vse štiri strani sveta prav daleko, in vsaktcrc lepote. Vicliti zamoreš cveteče travnike in tihe doline, ki so po jutrili v jeseni z meglami napolnjeno, morju cclo podobne; videti zamoreš lepo mursko polje, ki z lepimi vcsnicami proti solnčnemu vshodu pred teboj leži; spet na drugo stran zagledneš zelene gaje, po kterih noč in dan trobi slaviček svoje glasne pesmi; proti zahodu pa imaš pohorske in koroške planine, ki se zdigajo visoko proti nebu, in tvojemu očesu zapirajo pogled še bolj v dalne kraje. Kaj vse in kam vse vidiš od sv. Antona, na tanjko razlagati ni moj namen, temuč povabim te priti, in samemu se prepričati, za nobeno stopinjo, rečti upam, te grevalo nc bo. Tukaj v toti fari je bila rojena Anca Lackova, verla dcklič, kakove da bi bile vse dekleta, potler bi bilo pač veselo na svetu.
Pred Bogom jc vse enako, kakovih je koli Človek staršev rojen, bogateč in siromak, plemenitaž in v kožuh oblečen revež sta oba božja otroka, in kteri med njima več dobrega stori, on več velja, njegov je gospod Bog vclkši prijatelj. — Oče in mati rajne Ance se smejo tudi bolj siromaški kot premožni imenovati. Oče, zidar, si s težkemi žulji služijo vsakdanjega kruha, večkrat jih pozove več ur daleko od doma najeto delo, mati pa so skerbno pri hiši gospodarili, pohištvo 111 druge reči vredovali, in malo An-čiko, ktero jima je Bog podaril v zakonu, že od mladih nog vodili in učili na dobro. Radi so, kadar ste same bile, na večer na glas z njoj molili, in tako so vsadili v mladem otročjem sercu že zaran ljubezen do molitve. „Glej Ančika, so večkrat djali, kadar se je zdignila huda ura, se močno bliskalo in strašno ropotanje gcrmlavcc z zemloj majalo, glej Ančika in poslušaj! kako se Bo-gec kregajo, bodi verla, da te nc bodo nikdar zrok imeli kaznovati, moli rada in varuj se greha."
Mati imajo ključ do otrokovega serca, materna beseda, ma-terni nauk ostane nepozabljiv za vsako hčer in sina. Kar mati govorijo, otroci redkokda pozabijo. Ptice naučijo svoje mlade peti, starši svoje otroke živeti. Sad ne pade daleko od drevesa: to so vse stare resnice, pa vendar še današni dan popolnoma veljavne. To svedoči mala Ančika. Vsega pridnega se jc od verlc matere
navadila, in na njihove lepe besede nikdar pozabila ni. Ančika jc bila verla in pobožna, in taka je ostala tudi Anca. Že otrok je rada molila, in do sledne ure moliti pozabila ni. Pač srečni so otroci, kterim Bog verlc starše da, toti njim oskerbijo časno srečo, in tudi s keršanskoj izrejoj večno zveličanje. Otroci! molite toraj radi za svoje ljube starše, da njim sv. Duh razsveti pamet, naj vam z lepimi nauki in pobožnim zgledom pokažejo že v mladih letih srečno stezo keršanskega živlenja, ktera človeka stori že na sveti srečnega, popolnoma pa osreči unkraj hladnega groba.
Gospod Bog jc vstarem zakonu obečal pobožnemu Abrahamu, da bo njegov zarod pripeljal v deželo, po kteri teče mčd in mleko. Svojo besedo je dopolnil po Mozesu, ki jc čuclovitno rešil zvoljeno ljudstvo Egiptjanskega jarma, odpeljal v pušavo, odkod je prišlo po mnogoterih b ritki h skušnjah v srečno obečano deželo Kanaan. Kar je bila rodovita dežela Kanaan za Izraelce, to je pridna šola za keršanske otroke. Nc samo čitati, pisati in računiti sc naučijo otroci tam, posvetna modrost, brez pobožnega in vernega serca je prazen klas, ki po konci stoji in za nič ni. V šoli sc tudi marljivi šolarji naučijo poznati Boga, njegove svete zapovedi; in kdor tote pozna in spolnuje, je pravi kristjan in jc celo srečen. Ančika Lackova jc tudi rada v šolo hodila, si je, ko bučela mčda iz rožic v šoli nabrala, keršanske čednosti. Kadar jc v šolo prišla, se je pohlevno sedla na odločeno mesto, ni bila nemima in razvajena, marveč tiho je čakala gospode učenike, in se je že njihovih besed in naukov na tihem veselila. Tako sc je naučila lepo brati, pisati in računiti za nepoznano prihodnost.
Modre so Gospodove poti in nezapopadljive njegove misli, vsikdar pa pravične in dobre za pobožnega kristjana. Gostokrat ljudje tožijo, kadar se jim kaj nepovoljnega naključi, redki pa pomisli, da las ne pade z naše glave, brez znanja in dovoljenja božjega. Vse, kar Bog stori, jc prav in dobro storjeno, če ravno človek ne spozna gostokrat za dobro. Ančika je še bila mala deklica, lula nji zbolijo pridna mati. Bolezen jc od dneva do dneva hujša, moža in vse sosedo strašne misli silijo, da se bo zgodilo kaj žalostnega pri hramu, videli so, da jc v nevarnosti njihovo živlenje. In res! vso vračitvo jc bilo zastonj, smertna ura sc ni
dala vstaviti. Mati, ljuba mati so umeri i pridni Ančiki. Ostala jc sirotica brez matere, dosta je prejokala, ali vse mile solze njenih nedolžnih očes, prelite za ljubo mater, so tekle zahman. Mater-nega milega glasa ni več slišala, ali ostale nji so njihove lepe besede, vse dneve je rada na nje mislila, in kakor so njo naučili oni, tako jc živela.
Otroci dragi! vsaki dan naj manje enkrat zdignite roke k ljubeznivemu Očetu nebeškemu, prosite za ohranjenje zdravja in živlenja svojih ljubih -staršev; kako velika dobrota vam so, če zdaj ne spoznate, gotovo spoznali bote, kadar jih ne b6 več.
„Človek živi samo enkrat na svetu, in tistokrat naj vžije svoje živlenje", tako lapajo neumni posvetnjaki, čez da vejo, kaj govorijo, kakov nečednost berbrajo. Res je, da človek samo enkrat živi, pa umerje tudi le samo enkrat, in kam je drevo padlo, tam bo ležalo, kdor je umeri pravičen, bo dobro za neumerjočo dušo; kdor je umeri grešen, joj, gorje, stokrat gorje mu v pravični večnosti. Enkrat živiš, ljubi človek! ali tistokrat ne pozabi, da živlenje, ki terpi samo za nektere leta, ni tvoj konec in tvoj namen; marveč živlenje ti je dano, da z njim zaslužiš cvcteč venec večnega zveličanja. Vedi, da boš za ves čas od perve ure, kadar si prišel k pameti, do hladnega groba, dajal ojster odgovor pred pravičnem sodnikom božjim. Bodi toraj čeden v mladih dnevih; ne daj se premotiti od zapeljivega sveta, ki mladim ljudem dosta obeta, pa malokaj dati zamore. Ne iši v grešnih dobrovoljah krat-kočasa in zadovoljnosti; ne sklepaj nepoštenega znanja in nc zahajaj v slabe tovaršije; pisano kačo boš vjel, kder misliš vloviti srečo; pod pisanimi rožicami grešnega veselja leži strašen gad poln smertnega strupa, ki vsakega piči, kdor za-nj prime. Srečen! kdor beži pred njim, in se mu nikakor ne bliža. Tako je tudi storila Anca Lackova. Živela je resnično nedolžno, kakor se spodobi za keršansko deklico. Ni poznala razujzdanih tovaršij, ni iskala nepoštenih veselic, ki toliko mladih sere ognusijo in potegnejo v brezen vsaktere grehote. Naj rajši je bila sama.
Mladi ljudje, grede v cerkvo ali iz cerkve, se radi zberejo na kupe, po poti dosti nepotrebnega, celo nepoštenega in grešnega klepetajo, in tako do trohice zgubijo, kar so slišali v cerkvi le-
pega in hasnovitega. Naša Ančika pa je vsakokrat šla sama po svojem potu, ni iskala kratkočasa v nepoštenem berbranju. Se ve, tla jc zato večkrat kako britko po ubali dobila od prevzetnjakov, ki so njo zaničevali, kar je stara lastnost hudobnežev, kteri une pikajo, in se z njili norca brijejo, ki nočejo hoditi por njih po enaki stezi in z njimi enako ne živijo. Vendar Ančika se ni z dobrim sramovala, lehko jc požerla britko besedo, dobro vedoča, da tisti, ki Bogu služijo, bodo uvek pisano gledani od sveta. Tako sc je godilo Jezusu, Zveličarju našemu, tako se je godilo njegovim apostolom, tako sc je godilo svetnikom in svetnicam božjim, tako še se zdaj godi in sc bo godilo do konca sveta božjim služebnikom. To toraj ni nič novega, to pravega Kristusovega vojaka potreti nc sm6, ter mu volje odvzeti pobožno živeti. Tako je Ančika, in prav je bilo, molila, in ostala stanovitna pri svojem naprejvzetju. Ko plaha serna je zbejžala, če jc videla, da je prišla v kakovo nevarnost. I'o plesih in nepoštenih dobrovoljah bi njo iskal zahman, to se tudi ne spodobi za nobeno pošteno deklic. Pri domanji mizi je sedela, in čc je časa bilo, je kakovo pobožno knjigo brala, ter si tako na pošteno vižo čas kratila. Večkrat je tudi kakovo pošteno pesem zapela, in z njoj razveselila sebe in druge, ki so njo slišali. Ako je časa bilo, je skoz tjeden tudi rada prišla v cerkev, obiskat in hvalit ženina svoje duše, Jezusa Kristusa, v svetem rešujem Telesu. Kaj pobožno je mlade leta preživela, v križih in terplenju vso upanje stavila na Boga, dokler ji jc dotekla v cvetoči mladosti smertna ura, na ktero bi kristjan uvek moral biti pripravljen.
Bilo je proti koncu mesca aprila 1855. Zima se je že poslovila, ljuba spomlad je nastopila. Solnce je hladno zemljo ogrevalo, vsa narava, z zimskega spanja prebudena, počne dihati in živeti. Enega dneva jc ljubo solnco že zaran tako lepo zasijalo, da ma-lokda tako. Anca je morala eno uro daleko od doma grabljat listja za štelo. Vesela, kakor je bila navajena, gre na svoje delo. Prav dobre volje je bila med tovaršicami, ako ravno njo je že večkrat obletela neka nenavadna slabost. Čedalje ji slabejc prihaja, brez da bi komu kaj razodcla od tega. Na en mah pa njo zgrabi tolika medlost, cla se, ko mertva, zgrudi na tla. Dolgo dolgo je bilo po-
trcbno, dokler se spet zave. „Le duhovnega, le duhovnega" je hitro prosila, da bi oskerbela svojo dušo. Dolga jc steza na lini svet in močno nevarna je ta pot, zato je za silno potrebno spoznala, z Bogom se spraviti, kterega celo pravičen razžali po sedemkrat na dan. Prijela je pri ptujem hramu, kamur so njo bili zanesli, sveto popotnico, objačila je pobožno dušo z angelskim kruhom, in potler se je v božje roke in sveto voljo božjo popolnoma izročila. Velike bolečine in slabosti jc terpcla v svojem bolenju, pa vse z lepoj poterpežljivostjoj, ki je ni zapustila do posledne ure. Vredila je vse posvetne reči; kakvi naj bo njen pokop in kaj se naj za njeno dušo vse stori, je skerbno odločila.
Sedmega majnika svečer mi nekaj ne da doma ostati; kakor da bi me kaj zaklicalo, mahnem iz farovša. Grem od doma, čez da bi sklenil, kam da hočem. Na enem križopotju obstojim, sam pri sebi prevdarjajoč, na ktero stran bi potegnil. Hodi k boleni Anci, njo obiskat, mi padne na misel; in hitro je bilo sklenjeno, žc sem terkal proti hiši uboge bolene. Prav jo razveseli, kadar me zagleda, gleda me, gleda, kakor da bi me videla še le pervo-krat. Pomudim se malo pri nji, in zdaj si zmisli, iti vunkaj, mačeha, ki je bila z njo sama doma, njo sprevodi in hitro nazaj pripelja v posteljo. Ni terpelo morebit tri minute, Anca zapre oči, in reven svčt zapusti, stara okolj 24 let. Umerla jc tako sladko, tako lepo, lehko in milo, da so me solze polile, nekaj od žalosti, da je umerla, nekaj od veselja nad lepoj smertjoj; in dolgo dolgo si nisem mogel odehniti in zabiti, kaj sem videl. Še zdajno uro se mi zdi, da slišim, kako veselo so zvonovi peli, kakor da bi se veselili, kadar smo jo v krilo čeme zemlje hranit nesli, kde naj mirno spi in sladko počivlje do groznega dneva pravice božje.
Fr. Šrol.
Spomin rajne Ancc Lackov
Vse nad cvetjem se raduje, Kda spomlad se naglasi, Scrcc po njem pa žaluje,
Kda v jesen ga mraz vmori.
Hitro toplo leto mine,
Merzcl veter prihrupi, Gorkc hribe in doline Vso veselje zapusti.
Mraz hudoben, hud sovražnik
Rožice vse pomori, Njemu le nastopi praznik, Kda po zimi vse vsuši.
Ravno tako brez smilenja
Maha s kosoj strašna smert, Poleg božjega mišlenja Ona plejc sveta vert.
Grešne glave ona brije,
Ker na svetu so le slak, Vrcže nit vse hudobije
In nje sune v večen mrak.
Pridno mladost, verlc može
Ona tudi pokosi, In iz zemlje tote rože V raj nebeški presadi.
K zgledu vsem nam je odvzela
Anco Lacko tote dni, „Bog če 'meti" je velela: Njo vmori brez milosti.
Falco jc očetu sterla,
Vara dekličem, vzela zgled, Vsem pa oči je odperla
Da tud' mladi mora vmret'.
Kratke je živela leta,
Dopolnila svoje dni, Vsem skušnjavam je odvzeta, ■ Med pokojnimi tam spi.
Tiha mertvecov gomila
Od zdaj njeni bode dom, Tam počitek je dobila,
Jaz ga tucl' tam najšel bom.
Vam dekletam z groba maha
In na tihem govori: Kdor če priti sem brez straha, V božjem strahu naj živi.
„Tu pravice je dežela,
Vse na tenko se splati, Tu bo vsaka duša žela, Kar na svčtu posadi."
„Zveste Bogu ostanite,
Pridnost tukaj vse velja, Vsem skušnjavam se branite, Bog le pridnim plačo d!"
„Zdaj pa srečno, srečno ljubi!
Tudi vam bo enkrat kraj, In po moji kratki zgubi Vidli 'mo se spet nazaj."
G.
ft igoiibe
žalostne in vesele, mladini in starim v poduk
in sv£r.
Drobt. za leto 1859 ia 18GO.
9
V vsaki stvari se razodeva stopinja božja *), le v človeku samem se sveti podoba božja.
Sv. Bernard.
Človek je pa zato po božji podobi stvarjen, da bi bil posnemovavec svojega Stvarnika.
Sv. Leon.
") Veitigimn Del.
KERŠANSKIH STARŠEV SIN KERŠANSKI.
(Po nemškem.)
V neki vasi je živel s svojo družino pobožen in spošten kmet. Njegovi keršansko zrejeni otroci so bili zgled mladini cele okolice. Vsi skupaj, otroci ko sarši, bili so pridni in znajdeni, prijazni in pohlevni, mirni in tihi, poterpežljivi in prizanesljivi, do-brotljivi in usmiljeni, pravični in resnični, brez hlimbe in zavida, radi veseli, pa skoz in skoz poštenega keršanskega vedenja. Oče in mati sta vse svoje dolžnosti dobro vodila in vestno spolnovala, nikoli niso sinovi in hčere četerte zapovedi ponemarili, in vsi, starši in otroci, so živeli po postavi, ki pravi: »Ljubi Boga čez vse, bližnega pa zavoljo Boga ko samega sebe". V zadovoljnosti jim tck6 dnevi za dnevi, leta za leti in čutijo se zares srečne. Pa na svetu jc vse minljivo in spremenljivo, in prepričati tega se je mogla tudi ta keršanska družina.
Bila je huda in dolga vojska z močnem in terdovratnem sovražnikom. Antona, srednega zmed sinov zadene vojašina, in mogel je kar hitro se na pot podati in iti na vojsko. Ljubezen do sina jc bila staršem, do brata pa bratom in sestram vzrok, da jih ta novica s strahom prešine in z žalostjo polni. Vidili so, da se morajo od svojega ljubljenca ločiti in tako hitro ločiti; in kar jim še posebno žali serce, je grozna misel, da čaka smert marskte-rega vojakov na bojišču, in da vtegne ta tudi Antona zadeti, kterega tedaj, ako se to prigodi, nikdar več v časnem živlenju vidili nc bojo.
Ali človek, ki v6 in pozna svoj poklic, ki vč in razume namen časnega bivanja, in ne pozabi, da se nič brez volje božje ne zgodi, prepusti vse previdnosti božji, ter d& čast, in skazuje po-koršino temu, komur čast, komur pokoršina gre; spolnuje dolžnosti svoje, in če so tudi še tako težavne, natanjko, in najde ob času križev in britkost pravo, stanovitno tolažbo in resnično pomirenje serca edino le v dobri včsti in o osrečevavni zavčdi, da je storil v vsem le to, kar je bil Bogu, sebi in bližnemu storiti dolžen. Takšina je bila tudi v tej kmetiški keršanski družini. Bili so vsi žalostni, zlo žalostni, ali vedili so, da morajo gosposki pokorni biti, da je vojaški stan pošten in silno potreben stan, da mora eden v tem, drugi v drugem stanu biti, tla imajo človeka povsod radi, ako je pametnega in poštenega vedenja, in da pred Bogom le ta obvelja, kteri živi po svojem stanu lepo in ne oskrunuje serca. In ta zavod jc obderževala žalost v spodobnih mejah ter storila, da so starši kakor otroci, prepustivši vse previdnosti božji, se pomirili, in tudi Anton ves potolažen sc podvergel z voljo svoji osodi. Marsktera solzica jc sicer tekla o času ločitve, pa zaresno pobožne serca so se vedile upokojiti. V voljo božjo vdani živeli so spet ko poprej v svetej ljubezni in dragi zlogi ostali doma, med tem ko je Anton v divjem bojnem hrumu v daljnih krajih bival.
Vojska je že več let terpela, pa tudi naj manjšega sporočila niso starši od svojega sina, niso bratje in sestre od svojega brata dobili. Pisal je dobri sin gotovo kterikrat, pa v tako nepokojnih časih, v toliki daljavi od domačije kako lahko se list zgubi, kje zastane ter ne pride v odločeni kraj. Bilo jc zato pa veselje dobre družino toliko večji, ko prejmejo čez več let vendar enkrat pismo, in sicer pismo pisano od ljubega Antona samega. V pismu sc dobri sin svojim dragim staršem zahvalujc za lepo keršansko izrejo, za dobre nauke, ki so mu jih pri vsaki priložnosti dajali in še posebno o času ločitve in slovesa. Pripoveduje jim, da ga jc ravno ta keršanska izreja obvarovala velikih in mnogih nevarnost na duši in telesu; da jc v nji najdel tolažbo v nadlogah in težavnih okoljšinah, pa tudi potrebno serčnost in junaški pogum na bojišču v bitvah kervavih. Zagotovljtijc jih, da je ves zadovoljen s svojim
stanom, razklada jim marskaj, kar se mu je med tem časom pripetilo, priporoča se jim tudi v molitev, pozdravlja starše, brate in sestre, in ko zadnjič še upanje razodene, da bi vtegnil z božjo pomočjo jih čez nekaj časa zopet viditi, se podpiše kot častnika ali oficirja. Dete kompoj! zakličejo vsi preveselo, naš Anton je pa častnik, je oficir! In pozabljeno jc bilo vse, kar so žalosti zavoljo njega prestali. Le ena sama želja je še ostala v vsih, in da bi se vresničila, so molili starši ko bratje in sestre vsaki dan. In ta želja je bila: „Bog in angelj varli varvajta našega Antona in nam ga pripeljita zopet zdravega nazaj".
Divji vihar kervave vojske potihne, ljubi, toliko pogrešani mir se zopet poverile, in vojaki liit6 razpušeni in vsi veseli po raznih potih vsak prot dragemu svojemu domu. Marskteri starši so svojega sina, bratje in sestre svojega brata, prijatelji in znanci svo-< jega prijatelja in znanca radostno pozdravljali, serčno veseli, da zamorejo temu, ki ga ljubijo, čez toliko časa in po tolikih in takih nevarnostih zopet v roke seči, ter ga objeti. Pa žalovali so tudi očetje in matere, solzili se bratje in sestre, tožili prijatelji in znanci, ker marskterega z njih srede, ki je šel pokoren v vojaščino, ni bilo več nazaj; padel je na vojski in spi zdaj s sto in sto drugimi v tihem grobu hladne zemlje. Tudi Antonovi starši so od dne do dne pričakovali svojega ljubega sina. Sladko upanje jih je spremljevalo od začetka k počitki, jih je kratkočasilo s sanjami v spanju, in jih je zopet na jutro budilo, ter jih tolažilo in jim vun in vun strašno misel pobijalo: „Kaj pa, ko bi bil naš Anton na vojski ostal"?! Kteri razpušenih vojakov je skoz vas prišel, vsakega so skerbno opraševali po Antonu, pa v njih veliko žalost in vedno veči strah jim ni vedel nobeden kaj gotovega povedati. In ko je tako že preteklo več tjednov, tudi več meseov, in ubogi starši niso bili v stanu celo nič od svojega sina zvediti, jim ni bilo skoraj več dvomiti nad smertjo Antonovo. Mislili so si ga brez daljne dvombe v večnosti, in marsktera solza staršev, bratov in sestra je tekla zdaj na tihem sinu in bratecu v mili spomin.
Ali resničen kristjan dobro ve, da tukaj na svetu nima nobena reč pravega obstanka; on clobro ve, da nam je odločena druga vse lepša domačija, da mora, to lepo večno domačijo do-
seči, naša perva, ter naj veči skerb biti; on vč, da se brez pri-pušenja neskončno modrega, dobrotljivega in milostivega Boga celo nič nc prigodi v stvaritvi, in ker to \6, tudi nikdar nikoli ne obupa, ampak prepusti vse božji previdnosti, in se utolaži. Tudi starši Antonovi, njegovi bratje in sestre so se podvergli vsi včrni in ponižni božjim sklepom, so sina, brata v milim spominu si ohranili, sledni dan se v molitvah njega spominjali in tako živeli ko zaresni, živo verni kritjani, vsi potolaženi, cclej okolici kakor zmeraj tudi zanaprej v lepi zgled.
Enega dne, preteklo je že celo leto, od kar je vojska nehala, dospe novica v vas, da jc celi polk kojnikov na potu, ki jc bil dozdaj še v ptujem kraljestvu, pa odsihmal odločen, v bližnem mestu stati. V vasi Antonovih staršev in v vsi okoloci je moglo vse pripravljeno biti, tako za vojake kot za konje, ker tu je imel prenočiti celi polk. Prijazno se jutro odmenjenega dneva pod jasnem nebom v solnčni svitlobi smehlja in vse je po koncu pričakovaje vojšakov junaških. Kakor drugem je bilo tudi Antonovim staršem odločeno kojnikov več. Prot devetem znanega jutra se zasliši dalječ tam trombni glas in kmalo sc prične po cesti, ki pelje iz srednje visokega griča v planjavo, viti dolga dolga četa kojnikov. Versta za versto ni skoraj nehati hotla, in bližcj ko so prišli, lepše jih je gledati bilo. Junaško so se vojšaki nosili na konjih, in konji ponosno in vsi živi pod njimi razgetali. Ko pridejo blizo vasi, jo vreže vojaška godba, polkovnik ko povelnik polka s svojim strežnim častnikom jaha pred njimi, vsa dolga sprelepa četa za njim, in tako jčzdi celi polk mogočno in med veselo vojaško godbo v vas.
Vasčani se niso mogli berhkih kojnikov in čverstih konj zadosti nagledati; posebno so jim kaj dopadli častniki v sprelepi vojaški obleki, in med njimi njih povelnik polkovnik. Resnobno, pa vendar prijazno je bilo njegovo vedenje, in ko vidijo njega ko dušo celega polka, ter mu v spoštovanju in natanjkni pokoršini vse vdano, so sami se polne spoštovanja do povelnika čutili. Še bi bili radi več časa pasli svojo oči nad berhkimi vojšaki, ali bili so ti zdaj razpušeni, in vsak vasčanov je hitel na svoj dom, njemu odločene sprejet pa postreč jim.
Antonovi starši so si vse prizadjali, da bi bili njim odmenjene
vojšake prav dobro postregli. Saj so tudi oni sina pri vojakih imeli, in o kako bi se jim dobro zdelo, kako bi bili hvaležni dobrim ljudem, ko bi vodili, da so tudi njega drugi prijazno na potu sprejemali in mu radovoljno postregli! Ni moglo skoraj drugače biti, solze jih posilijo, ker njih preljubi, in kakor so mislili, že rajni Anton, jim stopa spet živejše ko sicer pred oči. Ko tako, v milem spominu na svojega sina, vojakov, ki jih je bilo vse živo po vasi, pričakujejo, ugledajo v svoje začudenje povelnika celega polka s strežnem častnikom in dvema slugama počasi pa mogočno jahati proti njih domu. Vsaki vojakov se je spodobno povelniku umaknil na potu, in ga vojaško pozdravil; vidila se je tu mogočna veljavnost, zapovedovavna oblast in velika čast prednika enega polka. Antonovi starši in njih otroci gledajo zale kojnike in se jim čudijo, pa kmalo niso vodili kaj in kako, tako se prestrašijo, ker vidijo mogočnega povelnika obstati pred hišo, in s svojimi spremljevavci stopiti z konja. Še so bili vsi prestrašeni, ko stopi lepi, imenitni gospod v hišo, in ko jih vidi vse nekako boječe in plašne, jih prijazno nagovori, ter pravi: „Nikar se ne bojte, dobri ljudje, imeli ste sina, brata, ki je bil pred več lčti v vojaški stan poklican, služil je v mojem polku, in vas pozdraviti, prav serčno pozdraviti v njegovem imenu, sim tukaj." Slišati to, jim je bilo, ko da bi jih bila električna moč prebudila iz hudih sanj kar v trenutku v novo sladko živlenje. Bog! zavpijejo vsi enoglasno, ali je mogoče, je li res, da ni — „Da ni mertev, povzame povelnik, ampak da živi, in je zdrav, vesel in zadovoljen. Pa kako, za božjo voljo, ali ne poznate več svojega Antona? Sim se mar tako spremenil, kar sim vojak in polkovnik?!" Kaj takega slišati ni nikdo z te dobre družine pričakoval. Ko blisk jih te besede prešinejo, debelo, in ko da bi bili ukopani, ga v pervem trenutleji gledajo, ali glas, obličje, vse jim je če dalje bolj znano, in bistro ok6 ma-terno in njeno serce spozna ga v tem hipu, in: „rcs, 011 je, naš Anton je, — Bog"! —• zakriči mati, in mati in oča objemata sina, sin starše, bratje in sestre se drenjajo k njemu, vsi pa jokajo v nepopisljivem veselju.
Moje zaderžanje, povzame Anton, zdaj toliki gospod, moje djanje in ravnanje, ktero imam vam, ljubeznivi starši, zahvaliti,
mi je za Bogom naj več pripomoglo, da sim od stopnje do stopnje povzdigovan zdaj polkovnik, ter v stanu, vam povemiti vse dobrote vaše. Jaz sim zadovoljen, sim srečen, tudi vi morate biti. Domačijo naj eden bratov prevzame, ostalih dveh bratov in sester ne bom pozabil, vi pak se napravite in pojdite z meno v mesto, ki je meni in mojemu polku odločeno, da vživate z meno vred mojo srečo. Preveseli starši so šli s svojim sinom v mesto, pa ne v kakem kotu, ampak na njegovi strani so jedli, če je tudi še več gospode povablejno bilo. Bilo ga je viditi pogosto sprehajati se v otročje-prijaznem pogovoru s svojimi starši, in vsak, kdor ga je poznal, je mogel obstati: „Ta sin pač v resnici ne pozabi zapovedi : Spoštuj očeta in mater". In ko so mu dobri starši čez nekaj let umerli, je molil večkrat s solznimi očmi na njih grobu, in ko je tudi njemu se smertna ura približala, je zapovedal, ga na strani svojih staršev pokopati. Še zdaj se spominajo prebivavci tistega mesta veselo keršanskega polkovnika, ker bil je pobožen hvaležen otrok, kterega so ljubili Bog in ljudjč.
Juri Vari.
II.
SREČA OPOTEČA.
Marskterega človeka osode se tako čudno pletejo in vozlajo, da nas misel nahaja, kakor bi ne bila vse božja volja, kar se na svčti perpeti. — Tako zavozlana jc tudi ova dogodba, kojo tukaj dragi čitatelj imaš, in iz koje se posebno mladenč ali dčva marsikaj naučiti znaš, kar bi ti poznej v nauk služiti vtegnilo.
Pred nckoljkimi lčti je živel neki blagi vitez v velikem mesti Parizi s svojo enako žlahnoj suprugoj v lepi zakonski sreči dalej časa že. Toliko lepo sta se zastopila kot golobčeka; samo čez ne-
kaj časa sta jela neko tiho žalost na serci glodaje čutiti: bila sta namreč še brez otr6k. Tudi to srečo jima Bog da, in ju razveseli z verlim sinčkom. Zdaj sta še le v novič oživela, in toliko bila vesela, kakor bila bi vnovič rojena; delala sta snutke in sklepe, kako bi ga hogoljubno in srečno odgojila. Sinek dragi, Ljudevit po imeni, še ni leta dni štel, kar Bog njegove osode kolo drugače zaverti, kakor se je staršem zdelo. Oče jc imel namreč šc mlajšega brata, koji je bil svoje dni z drugimi tergovci tudi v Ameriko odrinil, in tamkje toliko obogatel, da jc milijone premogel. Ta piše z Amerike domu do očeta našega Ljudevita, t. j. do svojega brata rekoč: „Dragi moj brati Koliko željen sim, da bi še svoj dom, svoje kraje in ljudi videl, posebno pa Tebe, ki si mi nad vse ljub, še objel in kušnil! Hotel sim se od tod odpraviti, in z vsimi spet v Evropo prcvesljati; pa žalibože! težka bolezen me jc položila in toliko polomila, da mi ni upati, kedaj več svoje kraje videti. Večer mojega živlenja se že mrači, zato sim žc z Bogom in s svetom vse poravnal, in ker nimam nikogar drugega, sim Tebe, moj nepozableni brat! za občnega delčiča — erba — vsega premoženja postavil. Samo eno prošnjo še imam do Tebe, samo to veselje mi šc stori, in priveslaj, berž ko mogoče, do mene, preden umerjem. Ako še Tebe vidim, objamem in poljubim, — ako bi mi Ti oči zatisnil, koliko sladka bi mi bila smert! Pridi, toraj pridi! Sercoma se te veselim! i. t, d."
Vitez, pismo bratovo prebravši misli, kaj bi bilo storiti, pa nc more sklepa storiti. Rad bi bil zares milo prošnjo bratovo dopolnil, rad bi ga šc bil videl živega, tudi bi ne bilo modro, toliko premoženje v nemar pušati, tudi ga ni nevarna pot po morji plašila, ker je bil hraber mož, ki si je že veliko težav živlenja skusil; — sama ljubezen do gosp6 žene kot supruga, in ljubezen do malega Ljudevita, kot očeta, ga jc opoverala, ter se mu ni varno dozdevalo, tako dolgo od doma biti, in šc manje pa je sodilo, nju s sebo na taki daljni in težavni pot jemati. — Supruga to slišati, se zavzame, in milo ji je pri serci, gospoda tako dolgo z doma pogrešiti; pa noče mu tudi ne braniti, ker si misli, da bi se ji vtegnilo danes ali jutre sponašati, da se je zavolj nje toliko premoženja zanemarilo. To pretresanji sem in tje, si serce vzame, in
gospodu suprugu očito reče: da hoče tudi z jim iti, naj velja, kar rado. On jo odgovarja in plaši z nevarnostjoj na morji, s težavami vsake verste, — živo ji na serce govori oskcrbljivosti za dom, posebno pa za ljubeznivega sinčka, ker nc bi bilo nikakor varno, ga ptujim ljudem pušati; pa vse besede so bile zastonj; ni bilo mogoče ji serca omajati. Njena je obveljala. Sklenjeno je bilo, fan-teka doma pustiti.
Kedar je že vse za pot pripravljeno bilo, izročita Ljudevičeka nekemu domačemu prijatelju v mestu, do kterega sta vse zaupanje imela. Pismeno ga pooblastita za oskerbnika sineka, doma in vsega premoženja, naj po svoji pameti ravna in gospodari, kakor se mu bo vidilo, dokler spet prideta. — Pred odhodom še mati svojega ljubčeka milo na serce stiska, kušnje, in za slovo s solzami poliva. Ne more od njega, zakaj bilo ji je pri serci, kakor bi ji bil kdo na uho pravil, da ga morebiti več vidila ne bo. Tudi hrabro vitežko serce očeta je bilo toliko pobito, da ni mogel besedice reči, ampak molče je solze brisal, in klaverno do voza taval, v kterem sta se do barkobroda peljala. —
Zares čudo to! kako pred velikoj nesrečoj neki glas pride človeku na uho praviti, in mu težko serce delati. Da bi mi vselej se tega glasa zavedli in deržali: oj, koliko zlega bi manj bilo, koliko nesreč bi se pristreglo. — Ravno tako v skušnjavi pred grehom vest in angelj varh po sramožljivosti svarita, in človeka tako rekoč nazaj vlečeta; pa žalibog! da ne maramo za to! — Kar se jc obema dozdevalo, — pa nobeden drugemu povedati serca ni imel, — se je žalibog! vresničilo. Komaj le ene dni sta na morji, kar se vzdigne piš, in huda burja barko ob pečovje trčši, da se mahoma razleti, in kar jc živega na nji bilo, — vse potone.
Že več časa je preteklo, preden se je ova nesreča v Parizi razglasila in na uho Ljudcvitovega oskerbitelja došla. — Baš bote mislili, da so mu lasje od strahu po konci vstali, oči pa solze žalosti za rajnima zalivale, ko je to zvedil!? — Le počasi! Za njega velja naša stara prislovica: „Nobenemu pač zaupati ni, kdor z nami povžil ni en mernik soli". Nesreča njegovih prijateljev je bila voda na njegovi malin; zakaj gerdun je dolgo že tuhtal in v serci želje pascl, naj bi se jima kaj takega pripetilo. — Brez pomude
je dom, drugo poslopje, vse zemljiša, vse denarje, z besedo: vse premoženje svojega oskerbljenca na-se spravil, ubogega Ljudevi-čeka pa z govorom bolelmosti daleč zunaj mesta nekim kmečkim ljudem, — tudi nekaj v dnarjih po pismi poleg poslal, in po tem pismi obljubil, vsako lčto zanj toliko poslati.
Tamkaj tedaj je ubogi zapušenc siromaško stradal in siromaštvo ogrebal, dokler je njegovi oskerbitelj z njegovim premoženjem debelo se mastil, in mavhe polnil. Gerdun je svojo vSst toliko oglušil, da tudi malega plačila že drugo leto, in nikdar več ubogim rediteljom poslal ni. Alj vsejedno so zalega Ljudevita radi imeli in ga skerbno in ljubeznivo, kot lastno dete, v božjem strahi gojili. Sami so le toliko gleštali, kar so si na rokeh zaslužili, slabe letovne so pertisnile, in toraj lahko vemo, da jim jc težko hodilo, Ljudevita brez vse pomoči dalej imeti.
Ravno že deveto leto ubogi Ljudevit spolni, kar mu reditelji neki dan z milim sercom razodenejo, da on ni pri njih doma, da ni jih lastni sin, in da ga nc morejo dalej več imeti, ker so pre-ubožni. Ljudevit to slišati, milo na glas zajoka, rokice sklene, rekoč: „Moj Bog! kam bom pa zdaj šel? — kje so moj ata in moja mama?" — Stara dva se posvetujeta, kam in kaj z Ljudcvitom? — Na to mu povesta, da imata v mesti neko znanko, staro gosp6, do ktere ga bota poslala. Neki vešan ravno v mesto namenjen, maliga Ljudevita s sebo vzame, in stara dva mu data tudi še pismo tistega gospoda s sebo, ki jima ga je nekdaj z Ljudcvitom poslal, ter ubogega Ljudevita učita, naj s tem pozveduje, kje bi ovi oskerbitelj, alj morebiti še tudi roditelji najti bili. Ljudevit milo joče, težko mu je, svoje dosedajne starše zapustiti. Tolažita ga, blagoslovita, in tudi objokana za jim gledata, kajti je Ljudeviček le zmi-raj jokaje nazaj se oziral. —
Veliko mesto vgledaje vbogemu Ljudevitu serce klepeče, in tudi ga zaboli, ko misli: „Bog vč, kaj bo z menoj, kako se mi bo godilo!" — in spet ga solze posilijo. Vešan ga do znane gospč pelja, koja ga je ljudomilo in prijazno sprijela, kajti je bila dobra duša. Rada je taka, da dobri ljudje so ubožni, in ne morejo storiti vselej dobro, kar se nakanijo; taka je bila tudi tukaj. Stara gosp& je sama komaj s pičlim živežem shajala, in ko ji težko hodi,
fauteka gojiti, rau svetuje, naj se v mesti pri kaki veliki hiši za malega pošilenca ponudi. Po velikih mestih in pri večih hišah je namreč šega, da strežeti in drugi službeniki velikih gospodov še imajo za male pote in posle tudi male pošilance, cla kako pismo, alj drugega kaj prinesejo ali odnesejo i. t. d., in zato kako jed, obleko, alj kaki krajcar dobijo. — Ljudevit, če ravno na kmetih odgojen, vendar neplašen in priljuden, staro vboga, gre po mesti, sam ne vč, kam, — in pride — kamor ga osocla, ali prav rečeno: kamor ga božja roka polja, —• pred poslopje, veliko ko palača, nekega imenitnega in bogatega gospoda, koji je pervi svetovavcc sodništva bil, kakor je pozneje zvedil. —
Že več dni se Ljudevit okolj ove hiše in njejnih strežetev in slušbenikov muza, urno in natanjko stori, kar mu kdo vkaže. — Neki večer ravno med podvojami na ulici stoji, ko gospod z enim strežetom pešec domu pride, in fanteka, ki mu je naproti tekel in roko poljubil, bolj čversto ogleduje. Neplašenost, vljudnost, čedno beli obraz z modrimi nježnimi očmi fanteka mu dopade, temveč, ker je sam tudi ljubeznive otročiče imel. Prav pohlevno fanteka vpraša: „Kdo si pa ti, moje dete?" — »Ubogi zapušenec, mili gospod!" — Kdo so bili pa tvoji starši?" — „Bog sam ve, mili gospod!" — „To je čudno; od kod si pa?" — »Pravijo, da sim iz ovega mesta, mili gospod!" — „No, tako boš vsaj vedil, kde so starši prebivali?" — „Ne zamerijo, mili gospod! sim še le neke dni tukaj." — „Kde si pa prej bil?" — „Daleč od tod na kmetih, mili gospod!" — „Kak si pa tje prišel?" — »Ljudje mi povejo, da so me 16ta starega tje zanesli. Ta od tistihmal ni nihče več. od mojih staršev povedati vedel." In tako je Ljudevit dalej dopovedoval, da so ga krušni starši v mesto h tej stari gospej poslali, pri koji še zdaj prebiva, in---. Zdaj ni mogel več pregovoriti, jok ga posili, se ihti in si oči briše. — Blagi gospod urno strežeta do stare gospe pošle, kakor jc Ljudevit povedal ulico in hišo, kde prebiva. — Gospd vse za istino poterdi, kar jc Ljudevit povedal, in pristavi, da bi vtegnil fantek otrok kakšne žlahne rodbine biti, pa ni mogoče pozvedeti njegovih roditeljev. — Gospod nad tem v scrci milo ganjen, fanteka za roko primši vpraša: „Ali bi te veselilo, se kaj boljšega naučiti? — ali bi kaj pridni bil?"
— „0j, premih gospod! kako rad bi roke in noge takemu dobrotniku kuševal! kar bi mi le rekel, bi rad vbogal, in prav priden bi bil!" — „No, bomo že vidili!" reče gospod, in veli stre-žetu, ga s sebo do gospe peljati. Gospa smiljena, slišati, kar ji gospod od fanteka povd, ga od nog do glave novo obleči da; prav lično se mu gosposka obleka vda; bilo je poznati, Ljudevit bi vte-gnil vendar le gosposkega rodu biti. Prav vljudno po domače se zdaj Ljudevit z domačimi otroci kratkočasi, pa tudi ne zamudi, svoje male opravke tenkoma storiti. Gospodu nježno in pohlevno obnašanje fanteka dopade, in ga veseli, da mu je dobrotnik, in v glavo si vzemc, njegovi zarod zvedeti, pa oslediti, od kod da je. — Nekaj časa potem Ljudevita popolnoma na skerb vzame, ga dil v gojivnico *), in plačuje za-nj. Ljudevit je svojo obljubo tako zvesto spolnoval, da ni samo v uki, temveč tudi v čednem obnašanji vse verstnike prekosil; toraj je gospod sklenul, ga v viši šole dati. Tudi v latinskih šolah se jc toliko poganjal, da jc skor vsako leto pervi bil. Po tem takem si je ljubezen in milost svojega dobrotnika toliko pridobil, da ga jc gospod kot šolca modro-slovja svojim starejšim sinam za pajdaša — mlajšim pa za učitelja postavil. Kot brata so ga veči ljubili, in mlajši spoštovali, pa tudi starši ga kot svojega sina imeli; ravno tako so ga gospodične hčere braterno rade imele, posebno mu pa mlajša Ana dobra bila. Njegova pohlevnost, resnična bogoljubnost in modra beseda ga je čedno znašala. —
V takih okoljšinah — žalibog! — marskterega mladenča kru-hasitost znori, in omotica verže: ali Ljudevit je čversto ostal, ter zmirom pred oči si stavil, kdo da je, da 011 namreč le od dobrotne roke živi. To ga je prevzetije ovarvalo, in toliko več priganjalo, da je le prilike iskal, kako bi svojo zahvaležnost v resnici dokazal, in se tako še bolj prikupil. — V 23. letu svoje starosti je tudi že pravdoslovje cloveršil, ter dorastel nadepolni zali mladenč. Njegov očetovski dobrotnik, koji je med tem tudi predsednik sod-nije postal, mu zdaj tajniško službo v sodbi da, — in kakor prej,
*) Gojilnice so v velikih mestih učilnice, kdo odgojenci poveril šolskega uka tudi vso domačo oskerblenje imajo.
jc odsihmal še bolj si glavo belil, kako bi njegov dom in rod zasledil, o čemur je tolikokrat z njim in drugimi se pominjal, pa vse zastonj. Tudi do unih pervih krušnih staršev na kmete se peljata pozvediti prave reditelje, pa tudi vse zastonj. —
Že je namenil gospod si zastran ovcga pozvedovanje skerb iz glave stirati, ko neki večer nenadoma v Ljudevitevo sobo stopi, in ga neke reči prcglcdovajc vsega zamišljenega najde. Ljudevit ostenni, rudečica ga preleti, in skerbno iše nekovc reči v culico zavezaje skriti. „Kaj pa pregleduješ, moj sin? kaj pa imaš skrivnega, da bi ne smel jaz viditi?" — Ljudevit ne ve, berž odgovoriti; in vendar sc pomisli, ter reče: „ Moj predragi gospod dobrotnik! ravno danes j e 11 let, kar j e b osja previdnost me v Njihovo hišo pripeljala. Da me Njih dobrote nc bi omotilc in prevzele, da se zavem, kdo sim, in da le od Njih roke živim: zato včasi obleko pregledujem, v koji sim sem prišel. Vidijo, mili gospod! to je revna capasta komžolica, in tukaj pa ložne hlačke, v kojih sim toliko srečnega se mislil, da so me Njihovi strežeti za pošilenca imeli in mi živež dajali, — in tukajle pa je pismice, kojo jc gospod z menoj vred mojim pervim rediteljom poslal, ko me jo v rc-jenstvo dal." — „Moj ljubeznivi in hvaležni Ljudevit! reče gospod, ga objema — ti si mi vedno mojo skerb za te lepo povračeval; — povej mi pa, moj dragi sin: zakaj mi pa ovega pisma nisi do-zdaj nikdar pokazal ? Več bi bilo hasnilo, kot vse drugo pozvedovanje roditeljov!" — „Pač res! veli Ljudevit, pa nikoli mi ni do-zdaj na misel padlo, da sim ga v komžoljci hranjenega imel." — Gospod pazno prebere pismo in shrani; zadosti je zvedel. Poznal je namreč gospoda s podpisanem imenom, od kojega se je vedelo, da je tako rekoč čez noč obogatel, in se zdaj košato šopiri. — „Krivičnik na gori krivice sedi, pravičen pa milo pod goro ječi; alj svet sc obrača, bo zvernil goro; pravičen bo zgoraj, krivičen pod njo." To je stara prislovica, in tukaj se poterdila, da je resnica. — Gospod s pismom v žepi besede ne reče druzega, kakor Ljudcvitu veli, svoje ime na prazni kolek (štempelj) podpisati, pa mu nc pove, k čemu? — Gospod mili, tudi nevtruden in zmeden pravdopravnik in sodnik odsihmal dan na dan skerbno pisari, in zdaj tu, zdaj tam pote in posle ima, samo, da bi Ljudc-
vitove reči poravnal, in res je bil tako srečen, jih o nekih mescih dognati. — Ljudevit od vsega nič nc ve, in marljivo v svoji pi-sarnici sedi; samo to se mu nenavadno dozdeva, da gospod le malokdaj njega več za pisarja na sodbinske opravke s sebo jemlje, ampak sploh le sam gre. Pa tudi to ga ni toliko motilo, ker ga je veliko zastalega dela v lastni pisarni priganjalo, in si toraj misli: gospod ga noče v tem muditi. —
Neki dan po objedi pokliče gospod Ljudevita k sebi, in mu naroči, se praznično obleči, ter pojde z njim k nekemu vitezu, po imeni R. . ., kteri ima važne opravke sporočiti. Ljudevit vsake prilike vesel, kjer bi kakovo sodniško znajdenost zamogel se naučiti, hitro pride. Vscdeta se v kočijo, in peljata se v krasno palačo, kde nju mnogo bogato oportanili strežetov spodobno sprejme. Ne mudita se z njimi, in gresta urno svoj pot po kamnitih rezanih stopnicah, in gospod predsednik pelja Ljudevita skoz dolgo versto krasno nakloženih sob do pisarne, vzeme strežetu z rok velik zvezik pisem, in jih na mizo položi, rekoč: „Ljubi Ljudevit! najvažnejše pismo sim pozabil. Počakaj tukaj, in čitaj tačas ove pisma pazno; pridem kmalo nazaj". — In zdaj si dragi čitatelj misli zavzetje Ljudevita! Pervo pismo naverh, ki ga v roke vzame, je bilo pisanje njegovega dozdajnega dobrotnika, ki mu veli: „Moj ljubi sin Ljudevit! nikar se preveč nc čudi! posebno pa varuj se, le besedico svojega zavzetja do službenikov zgovoriti! Ti si zdaj v svoji palači, na svojem domi. Goljuf, ki te jc ob vse spravil, in Tvoje lastfne, kakor bi njegove bile, jako pomnožil, je zavolj svoje goljfije, ktero je pri sodbi obstal, za vse žive dni na galejo *) obsojen. Supruga njegova pa, zvedeti, s kakim gerdunom je bila v zakonu, se je dala javno razporočiti. Bila jc starožlahne kervi, in slepar jo je z ponarjenem žlahnopisom in tudi goljufnem kerstnem listom prekanil, kakor bi bil tudi žlahnega rodu. —• Med pismi najdeš javno sodno sporočno pismo, po kterem zdaj vso pravico in lastlno prejmeš, ktera obstoji, kakor boš dalej v pismih tudi najšel, v velikih zalogih gotovine, množini poslopja, .pristav, zemljiša, v tej palači i. t. d. —
*) Galejo voziti morejo ob velikih vodah obsojeni hudodeljci tako, kakor pri nas priprežeua živina barke in ladije vozi.
Ostermi, ko to bere, ne vč, ali je resnica, ali se mu sanja? bere in spet bere, — dokler vendar verjame, da niso sanje, ampak da ga je njegov očetovski dobrotnik po tem načini hotel nenadoma razveseliti. — Vstane in gre po vsim poslopji pregledovat; vidi toliko bogatije po vsih sobah in prostorih, najde tudi veliko omaro nove krasne obleke nalaš pripravljene z drage robe;
—	in kadar vse svoje imetje že vidil je, pozvoni, in vkaže prid-šemu strežetu, ga krasno obleči, in najlepši kočijo pripreči, in se odpelja — kam? — v staroslavno škofovo cerkev, kde je pred altarjem klečč kralja vsih kraljev otroško ponižno zahvalil, da ga je od pervih let toliko milostno obranil in oskerbel, in ga zdaj toliko povzdignul, — prosil za milost, da bi zamogel posihmal po njegovi sveti volji živeti, modrost in ponižnost ohraniti, in se z njoj prevzetnosti obraniti, — obljubil tudi, svoje premoženje za božjo čast, za prid in tolažbo potrebnih, in sebi v pomoček zve-ličanja modro, obračati. — Ko odnioli, se v kočijo vsede, in veli do gospoda predsednika peljati. — Stari strežej, — neki Neme — koji je Ljudevita pred 15 leti kot ubožnega pošilenca sprejel, sc zavzame, ga zdaj tako imenitnega v kočiji pripeljati se, in za-žvenklja po šegi, kadar se kaki veliki gospod pripelja. Ko se z očmi srečata, oganeta misel eden druzega, in oba se nasmehljata. Pa je tudi moglo vse pohlevnemu Ljudevitu od pervega do za-dnega pri hiši vdano biti, ker je znal ljudomilo in pošteno sc z vsimi obnašati. —
Zdaj Ljudevit nagloma po stopnicah teče, in stopi v sobo svojega gospoda, koji je ravno s svojimi pri mali-južini sedel. On proti gospodu, gospod proti njemu plane, in eden drugemu v rokah, solzita se, besedice ne pregovorita; — ko se razkleneta, gospod Ljudevita svoji gospej, in vsim svojim kot viteza 11... izzove ali imenuje, in njegovo dosedajno dogodbo pripoveduje. Vsi se čudijo nad božjo previdnostjo, srečnimu Ljudevitu blagoželjčijo,
—	in večer v velikem vesolji sklenejo. Naj veče veselje pa je hčer Ano sprehajalo, in Ljudevitu so se vmčs solze veselja vtrinjale.
—	Ko mu zdravico napijejo, in ko Ana s svojo čašo terči, se Ljudevit ne more več premagovati, kupico opet nalijc, zahvalo napije, potem pa prccl gospoda stopi, rekoč: „Velikodušni, premili
moj gospod dobrotnik! Oni so me z prahu siromaštva do blišeče visokosti povzdignuli; za Bogom imam le Jim samo zahvaliti za to, kar sim in kar imam. Naj bi tudi polovico svojega imetka Jim k nogam položil: kaj bi bilo to za toliko ljubezen, za tolike dobrote?! 0(1 mojega 9. leta so mi bili usmiljen, dober oče, naj bodo, prosim, — (poklekne) tudi posihmal moj oče ljubeznivi, in naj mi dajo pobožno Ano v zakon! Nisim ji bil preporedni, damijc toliko prijateljstva in spoštovanja skazala, dokler sim revež le od Njihove dobrote živel: naj toraj moje veselje zveršijo mi, da zamorem z njoj svoje živlenje in premoženje deliti. Iz Njihove dobrotno roke sim prijel pervo polovico sreče, iz Njihove roke upam tudi drugo polovico zadobiti". —
Stari častivredni gospod je bil nad tem do solz ganjen, pa tudi ga je veselje sprehajalo, da je tako srečno svojo delo sver-šil. „Kar zakon zadeva, jc rekel, naj Ana sama stori, kakor se ji zdi"; — saj boljšega ženina od Ljudevita bi ne bil mogel ji svetovati, nc dati. Ene tjedne potem jc bila poroka. Hvaležni Ljudevit je svojo nevesto tolikoveč ljubil in spoštoval, ker jc bila hči njegovega očetovskega dobrotnika in milega prijatelja, kojemu jc vso srečo zahvaliti imel. Veselo živlenje, kot v malih nebesih, se je za-nj začelo; ali v svoji sreči in v pozemeljskem veselji mu ni serce okamenelo, hvaležno se jc spomnil svojih nekdajnih siromaških rediteljov na deželi. Berš ko je vtegnul, sta se z dragoj ženoj peljala, jih obiskat, sta jih htela s sebo v mesto vzeti, in jih otroško preskerbeti. Ali stara dva, od mladih nog svojega kraja vajena, nista mogla se dati pregovoriti, tožilo se jima je preveč po svojim kraji in znanih ljudeh. Toraj sta prejela bogate darila in vsega, česar je treba bilo, jima stare dni polajšati in prijetne storiti. —
Povh.
Drobt. za leto 1859 iu 1860.
10
III.
POBOŽNI PODOBAR.
i
Bilo jc aprila 1852 pripoveduje neki popotnik, ko me jc moj prijatelj v Rimu v dclavnico nemškega podobarja Ahtermana peljal. Ne bom je pozabil ure, ktero sim tukaj doživel. Podobar, mož krepke postave, nekaj čez sredno velikost, z zarašeno brado, z velikimi sivkastimi pa zvestoserčnimi očmi, z odpertim poštenim obrazom, kak pctdesetlctnik, naji prijazno sprejme. „Snctje iz križa" je bil ravno dokončal — delo, v resnici lepo in veličastno izpeljano, polno globoke in kaj ginljivc čuti. Marija z božjim detetom, razpelo (britka martra) in druge podobe so najne čutila ravno tako zavzele. Vidilo se je, da ti umetnik ves živi in giblje za to in v tem, kar dela, zato pa tudi njegove dela zmerom k sercu govorijo. Le tam pa tam bi bil podobe šc nekoliko bolj popolnoma izlikane želel, česar sim ga tudi opomnil. Ali ponižni podobar mi kar nič nc zameri, in mi z naj ljubeznivši odkritoserčnostjo pripovedovati začne, kako še to in uno popraviti misli in tudi zaupa, da sc bo dalo. „Toda moje roke so mi za take natanjčne popolnosti pač že nekoliko pretežke, ljuba gospoda", jima odgovori na dalje, „če kdo do svojega tridesetega Ifita z oralom kmetuje, pač nc more drugače biti, da tudi terde in težke roke ima."
„Kako", ga vprašam, „ali ste Vi do tridesetega leta kmet bili?" Ko mi podobar to vprašanje poterdi, ga prosim, da naj nama pove, kako da je bil v stan potem šc takšen umetnik postati. „Moj Bog", pravi umetnik, „to se je čisto posebno zgodilo, in ko bi mi Bog očitno pomagal ne .bil, bi pač ne bilo z meno tako daleč prišlo. Že zgodaj sim bil svoje starše zgubil, potem
sim sirota prišel k svojemu ujcu, — maternemu bratu, ki so majhno kmetijo imeli in me izrodili. Pri njih sim pozneje za hlapca služil. V svoji mladosti sim se žalibog le malo naučil, brati in pisati komaj za silo. Posebno veselje do rezlarije pa sim že kot šolar imel; veliko ljubše od šolskega nauka mi jc bilo. Kar mi je ob delavnikih od šole časa ostalo, sim moral doma pomagati, le ob nedeljah in praznikih sim včasi za svoje veselje toliko časa najdel, da sini kako poleno v roke vzel in zdaj to zdaj uno izrezljaval. Ali i'avno zavolj tega sim dostikrat veliko krega in zmerjanja prestati moral. Ker se pa doma nisim več z rezlarijo pečati smel, — ujc so mi bili ojstro prepovedali, — in nehati vendar nisim mogel, mi pride kmalo na misel, da lahko svoj šolski pot v to obernem, posebno ker sini daleč v šolo imel. In to sim tudi storil. Svoje delo sim pa pred šolo v eno votlo drevo poskrival. To mi jc enkrat veliko žalost napravilo; med tim namreč ko smo v šoli bili, jc moj že skor čisto zgotovljcni Kristus iz svojega skrivališa zginil. Pozneje sini zvedil, da ini jo to neki potuknjeni sošolc, kteri ga je osledil, vldjub bil storil. Da me niso pustili dolgo v šolo hoditi, si lahko mislita, ker velike dobrote šol, kakor šc zdaj kmetje tam pa tam — niso zadosti ceniti vedli; moral sim se doma hlapčov-skili del privajati. Pozneje mi ujc umerjejo in pozabijo zadno sporočilo storiti. Premoženje je drugim v roke prišlo, jaz sim moral pa s praznima rokama po sveti. Tako zapušen se podam v mesto Monastrovo k nekemu mizarjjj, pri katerem sim že prej enekrati bil in mu svoje rezlarije pokazal, ki so mu tudi dopadlc. Pri njem stopim v nauk in 011 me jc rad vid.il. Kakor je znano, se znajde v Monastrovcm lepa gotička cerkva. V to sini vsako nedelo in zapovedan praznik k božji službi prišel; po opravilu pa sim se dostikrat delj časa v njej pomudil, da bi bil lepo rezlarijo po cerkvenih stolih toliko bolj ogledati zamogel. Kar mi je dopadlo sim o priložilem času doma posnemati skušal. Tačas jc gotička oprava spet v šegi bila, in moj učenik je pogosto kaj takega ali nanovo v delo dobil ali pa samo za popravo; kar jc rezlarije bilo, je veči del le meni izročil. Enega dne pride iinenita gospa v našo delavnico, molivnik (stol za moliti), kterega sim bil jaz izdelal, ogledovat. Zlo ji je bil dopadel. Moj učenik ji pokaže tudi d6te Jezusa
10*
in rožni brajdelc, ktero oboje sim bil tudi jaz naredil. Ta gosp A vzame oboje seboj v kočijo ter pokaže nadpredsedniku, ki je te reči v Berolin poslal. V kratkem pride pismo do mene: da naj v Berolin pridem, kjer bom v ondotni umetnfšnici (šoli za umetnike) denarno podporo dobil, se višej izšolati; zravno mi je bilo tudi 18 tolarjev za pot poslanih. Poln veselja in lepe nade se kje napotim. Šlo pa mi je v Berolinu iz pervega koli slabo. Umetnijski gospodje me zavolj moje starosti niso hotli v šolo sprejeti; vendar me k umetnijskemu vodju peljajo, kateri sc pa, ko sliši, da sim že trideset let star, na glas nasmeji. Ko mu cvetlični brajdelc in dete Jezusa, ktera sim bil jaz zgotovil, pokažejo in mu oboje dopade, me revkš vpraša: „Kjc ste se to učili?" Ves plah mu odgovorim: „To sim se sam od sebe naučil". To ga nekoliko bolj paznega stori, in reče mi pa še zmerom odkimovaje, da hoče poskusiti in me v risarsko solo vzeti. V tej šoli sim same mlade so-učence najdel, ki so mi veliko kljubali in me vse sorte nadlegovali. Sevč, da se nisim za to ravno veliko zmenil, vendar mi jc težko djalo. En tjeden preteče in šolski vodja pride v učivnico gledat, ter praša učitelja, kakšna je kaj z meno. Učitelj mu pove, da je z meno čisto zadovoljen, pokaže mu tudi risanje, ktero sim bil v tem kratkem času zgotovil. To je vodju dopadlo. Hitro mc v višji razred prestavijo, kjer sim se že izdelovanja podob učil. Zdaj se mi je na boljše spremenilo; britkost, ki me je dosihmal stiskala, me jc jela popušati; bil sim vstan, se nauka svojega poklica s pravim veseljem poprijeti. Dve leti, na katere mi je denarna pomoč odločena bila, so hitro pretekle, in, čeravno sim sc v svoji pridnosti veliko trudil, sim vendar zdaj k svoji žalosti zve-dil, kaj mi še vse manjka. Odkar mi je denarna pomoč prenehala, nisim več vedil, kako se bom preživel, ker nisim ničesar več gle-štal, in mnogi dan — verjemita mi, moja gospoda ! — je bilo ljubo solnce edino toplo, kar sim vžival. Enkrat ko se me je huda otož-nost polotila, sim posebno serčno molil in Gospoda pomoči prosil-In prišla je! —
Kake dve uri po molitvi dobim veliko težko pismo z dve sto tolarji. Pred nekoliko časom sim bil namreč en zgled za pobolj-šanjc drevesa ali pluga izdelal, ker sim si bil kot nekdanji kmet
neko vednost o tej reči pridobil. Ta moj izdelek sta bila dva moja dobra znanca na obertniško razstavo prinesla, kjer so za takšno izboljšanje darila izpostavlcne bile. Med štirdeset izdelki te verste je bilo darilo mojemu spoznano. Kako mi je tačas pri serci bilo, si ljuba gospoda, lahko mislita; pri svoji shranljivosti sim bil spet vstan, se dve leti še v Bcrolinu šolati in si poverh še kaj prislužiti. Pozneje sim prodal eno podobo Kristusa, in sim toliko dobil, da sim zamogel iz Berolina v Kararo na Laško popotovati, kjer bi se bil rad naučil podobe tudi iz marmora izdelovati. Tukaj sim ostal eno dobro lčto, od tod sim šel v Rim. Tukaj že trinajst lčt živim, in zdaj se mi boljše godi, kakor zaslužim, če ravno sim bil perve leta tudi tukaj hudo poskušan. Ves svoj prihranek sim bil na izdelovanje velikega razpela v Kararskem marmoru obernul. Marmor, orodje, oblike i. t. d. potrebujejo velike stroške. K temu jc delo več časa vzelo, kakor sim mislil; bil sim primoran dolge storiti in še lakoto terpeti. Bil je že tretji dan, da nisim bil nič več jedil in brez tolažbe sim sedel pred svojim križanim Jezusom. Kar pride neki jezdec po poti, ki pred mojo odperto delavnico Postoji, dclj časa mojega Kristusa ogleduje in h koncu me vpraša, ali je to delo naročeno. Odgovorim mu, da ne; kar se vsede, jezdi naprej in besedice več nc reče. Na večer dobim od enega prijatelja tri dobre krajcarje, s kterimi sim si kruha kupil in ves ne-niiren drugega jutra pričakoval. Jutro pride in kmalo tudi dve kočije polne gospodov in gospd, zvunaj pred mojo delavnico postojite. Eden med njimi je bil včerajni jezdic, nek bogat knez in njegova gospa rojena vojvodinja. Moja delavnica je bila kot hlev za tako imenito gospodo, rad bi jim bil sedež ponudil, pa nisim gleštal stolov zvunaj dveh, na katera sim hotel dolgo desko položiti, da bi vsaj bili vsi sedeti zamogli. Takšino zadrego mi je moje ubožtvo Pripravilo! Da so se vsi za mojo čudno ponudbo zahvalili, se tako in me le vprašali, koliko jaz za. svojega Kristusa hočem. Jaz Pa jih prosim, da naj ga sami ceniti blagovolijo. „Je že prav," odgovori kneginja, „Kristus je naš, in jutre bomo spet tukaj." Prišli so tudi gotovo, ogledujejo moje dela in jih hvalijo. Kar prinese sluga na kneginjno povelje težko vrečico iz kočije. Iz nje po-tegne kneginja en ovitek zlatov za drugim. Jaz jo stemni gledam,
in ker se mi je preveč zdelo, jim rečem: »Stojte, stojte, je že to veliko preveč". „Tako je ravno prav," mi žlahna gospa odgovori izpraznivši vrečico zlatov, ki mi jih je bila namenila. Potem me pozdravi in gre. Te velike sreče sim se komaj sčajmal; roke so se mi tresle, ko sim težke ovitke zlatov spet vkup spravljal in jih pod svojim razterganim plajšem skrivajo domu nesil.
Nikoli mi ni kava, ktere že dolgo nisim bil več okusil, tako dišala, kakor zdaj, ko sim iz ubožca bogat mož postal. Moje pervo je zdaj bilo, vse dolge poplačati, potem se pa spet kakega velikega dela lotiti. Dclj časa potem sc mi jc prav dobro godilo. Vendar še vse poskušnje za me niso minile. Dvakrat že sim bil zve- 1 dil, da Bog tistih, ki v njega zaupajo, ne zapusti; ali to še ni bilo zadosti k moji poskušnji. Spet sim bil v dolge zabredel, pa ne po zapravljivosti kakor marskateri, ampak po velikih stroških za eno podobo Matere Božje, katero sim bil sklenul kolikor mogoče popolnoma izpeljati, bolj pa kot vse to me v nove dolge zakopala goljufija mnogoterih ljudi, kterim sim kot dobroserčen Nemec preveč zaupal. Tako tedaj sim bil ob lepe dnarje in pri svojem stroškov polnem delu nanovo v veliki zadregi. Sila, ki me je zdaj stiskala, jc bila zmerom veči, in spet sim moral poskusiti, kaj se pravi lakoto terpeti. Vendar sc nisim hotel tudi zdaj kakor v enakih okoljšinah poprej nikoli tistej nevarnej nevtolažnosti prepustiti, kakor mnogi drugi, kedar jih revšina stiska ali kaka druga nesreča zadene, ker sim dobro vcdil, da po takem se nesreča ali križ šc veči stori in za toliko težej prenaša: „Naša pomoč je v imenu Gospoda, kije nebo in zemljo stvaril", sim si po svoji stari navadi mislil, ter sim sc poln zaupanja k njemu obernil, ki tudi červiča v prahu ne zapusti. Vse svoje potrebe sim mu bil v gorečej molitvi sporočil, potem pa svojo novo pred kratkim zgo-tovljeno dclavnico odprem poln skerbi scer, vendar ne brez zaupanja v Gospoda. Bilo je ravno eno nedelo zjutraj. Kmalo prideta dva rokodelska popotnika, bila sta Nemca in želita moje dela viditi. Rad jima dovolim, toliko bolj, ker mi ju jc nju zvunajno prav zlo priporočevalo. Vse sta pazno ogledala; vse posebno pa njima dopadla je Marija z božjim detetom, ki šc pa prav popolnoma izdelana ni bila. „Vi morate pač prav srečni biti", pravi
eden zmed nju, „kcr tako lepe podobe zdelujcte, ki Vam nc pri-nešo le časti, ampak tudi dnarjev veliko." Zdelo se mi je, da sta te dva prav dobra Človeka, kar me ni goljfalo. Ker sim pa vse-laj, kedar me jc kaj tišalo, svoje serce rad spraznil, tudi njima nisim svoje velike zadrege zamolčal, ampak naravnost povedal, da ne vem, če ne bom že jutre zavolj dolgov v ječi sedel. Zlo se ta dobra človeka nad mojim odgovorom prestrašita. Hitro se na strani nekaj tihoma pogovorita, potem pa mi odkrito rečeta, da mi rada pomagala, ko bi nju pomoč sprejeti hotel. „Oh, moja ljuba rojaka!" jima pravim, „s kakima dvema goldinarjema mi pač nipomagano; serčno se vama za vajno dobro voljo zahvalim." — „Ne, ne," mu odgovorita, »sprejmite tukaj 270 škudov" (tolarjev) in mi svoje shranilnične knjižice podasta, ene za 150, druge za 120 tolarjev. Ves ginjen zdihnem: „Dobra moža, kaj vaji nagne, mi toliko dnarja ponuditi, ker me še ne poznata?" „0 midva vas dobro poznava", mi odgovorita, „in nama ni neznano, koliko našim rojakom ste iz sile pomagali, le vzemite, brez vesti, vi ste pošten mož." To je bilo preveč za moje mehko serce. Nisim se mogel več deržati, posili me jok in solze mi lijejo po lici. Kar besedice več nisim mogel spregovoriti tudi zahvaliti se jima ne drugače, ko s tim, da sim jima v roko segel, ter jo prijazno poljubil.
Vidita, moja draga gospoda, tako je moje terdno zaupanje v Boga svoje plačilo najdlo. Poslal mi je on, kteremu je skerb za nas, dva pridna rokodelska pomagavca pomočnika ravno o času, ko sim v naj veči sili bil, v mojo delavnico — eden je bil knjigovez, drugi mizar — in rešila sta me s prihrankom svoje pridnosti. Poplačal sim s tirni dnarji spet svoje dolge in popolnoma dodelal svojo veliko podobo Matere Božje, ki je na Nemško prišla, njim veliko do-padla in mi več novega dela naklonila. Od tistihmal nisim v nobeno silo več prišel. Tako je Bog dar ljubezni in moje dela blagoslovil; bodi mu za to čast in hvala vekomaj!"
Tako je govoril pobožni podobar; jaz pa sim se zahvalil za nja lepo in zanimivo povest iz njegovega živlenja, in poslovaje ga popustiva jaz in moj prijatelj z naj prijetniši občutleji v svojem sercu.
Poslovenil Peter Cizej.
IV.
DOKTAR IN BOLNIK.
Človek ne ve, kdaj G.spod pride, ali zvečer, ali o polnoči, ali kedar petčlin poje. — To je postava; drugač le naredi Gospod čez smert in živlenje, kateri je postavo dal.
Bil je v enem mestu mladenč, bogatih ljudi sin. Na visoko šolo so ga poslali, da bi sc prav dobro učil, in potlej v službi domovine po stopnjah zmeraj visokejše prihajal, kakor nja oče, kateri je že silno visoko stal. Pa, kedar so to sklenili, na eno reč niso mislili.
Mladenč je imel tel6 pljučni jetiki podverženo; tudi mu je ta že v persih sedela, kakor červ v rudeči jabelki. Pa ne mladenčik, ne kratkovidni starši jo niso prečutili, samo hišni doktar jo je občutil in k staršem od nevarnosti govoril, mladega sina v veliko mesto poslati. Pa nič ni pomagalo. Podal se je mladenčik v veliko mesto na visoke šole; učil se jc, še več pa plesal.
Dolgo ni terpelo, je začel pokašljcvati in kerv pljuvati.
Še ni leto preteklo, je moral veliko šolo zapustiti. Kedar ga domd zagledajo starši, se močno vstrašijo in hitro hišnega zdravnika pokličejo. Tudi ta se vstraši, kjer spozna, da je pljučna bolezen pri tem mladenču že tako globoko zakoreninjena, da pomagati ni več mogoče. Skrivno to staršem pov6. Ti pa so mislili (kakor pri taki priložnosti večidel mislijo), da zdravnik, kateri ocl smertne nevarnosti govori, jo tudi v hišo prinese, ga hitro zapustč, in drugega zdravnika pokličejo. Kedar pa poklican ravno to nevarnost oznani, mu tudi slov6 dajo.
Slišali so pa, da tam in tam za enim hribam modra žena prebiva, katera vračilo za pljučno sušico ima. Pošljejo h njej in do-
bijo mnogotere zeliša v žganem vinu namakane, ter obljubo, da če bo bolan mladenčik to pijačo tako m tako povzel, — bo v kratkem ozdravil. —
En večer naš doktar, truden, od nadlog in težnosti celega dneva, pozno domu pride, in h počivanju se pripravlja. Pa še ni suknje slekel, ko hišni zvončik zazvoni, in iz ulice gor zakvičljo: »Hitro, hitro! Mladenču kerv z pljuč izteče".
Doktar hiti, kakor bi mu bili rekli, da je tat lestvico njegovi hiši pristavil. Pa ko pride, je bolnik že merzel in mertev, in tako se je dopolnilo, kar je zdravnik previdel.
j. š.
V.
SERCNA ŽENA.
Kako potrebna je dobra zapčra in bramba na deželi, sosebno po samotnih krajih, kjer tisti krivični mamon slovi, ki toliko rad hudobneže k sebi privablja, naj nasledna nevarnost pokaže, v ktc-rej se je neka samotna hiša blizo Murave pri Lecmanovi vasi znajdla, pa po serčnosti nevstrašene žene rešena bila. — Pcrve dni septembra 1. 1855 se podd gospodar imenovane hiše s svojo družino v svojo več ur oddaljeno planino, od kodar je še le drugi dan domu priti zamogel. Žena njegova pa jc bila s svojimi majhnimi otroci sama doma. Noč pride in po storjenem delu in zavži-tej večerji se mati z otroci k počitku podit Ze jc bila zaspala, ko jo naenkrat neki truš pred hišo iz spanja zbudi. Nekoliko vstra-šena začne poslušati, kaj bi zvunaj bilo, kar spodaj ravno pod oknom človeške glase sliši. Iz pervega misli, da jc že mož z družino domu prišel, pa hitro vidi, da se je motila, da so le ptuji ljudje zvunaj pred hišo, ki nič dobrega ne mislijo. Tega se hitro
prepriča. Varno jc namreč okno odperla in pri slabem svitu lune vidila dva moža kmetovsko oblečena pred hišo stati, ki sta se tudi hitro zapertim vratom približala, in — ko sta jih bila zastonj odpreti poskušala — z močjo in silo po njih razbijala, glasno in zlobno klicaje, da naj se jima odpre. Ko se serčna mati stanovito brani, jima odpreti, ji žugata noter streti, potem pa njo in njene otroke pomoriti. Na stanici v zidanem zahišju jc bilo kolj visoko nad podnicam eno okno, skoz ktero je človek lehko od zvunaj prilezel. Ko ta dva hudobneža od spredaj noter nc moreta, se zahišju bližata — bilo jima je najberž že vse znano — mati pa v imenovano stanico hiti in strahoma bližnega dogodka pričakuje. Hitro je zapazila, cla eden hudobnežev od zvunaj pri popisanem oknu gor pleza in skoraj se je tudi roka pokazala, s ktero se je hudobnež že na zidu okna deržal. Le kak trenlej še, in hudobnežu bi bilo speljalo, čisto gor splezati in skoz okno noter zlesti, — lahko bi po njej in po otrocih bilo. Zdaj zgrabi žena, ktera pri tolikem strahu vendar ni zavednosti zgubila, — v stanici med drugim orodjem ležečo sekiro, in nagloma po roki tak silno mahne, 'da hudobnež zakriči in s celo težo na tla lopi, kar se je v stanico slišalo. S tim oserčena zakliče mati s krepkim glasom sta-rejga otroka, cla naj ji berž očetovo puško iz sobice prinese. Puška je bila hitro pri roki, in serčna mati jo je s tolikim trušom nabila, cla so zvunaj stoječi roparji glasno nabivanje slišati morali. To je pa tudi dobro storilo, zakaj pred hišo je naenkrat vse potihnilo, in ko mati skoz nekoliko časa zopet vun pogleda, ne vidi nikogar več in od tih dveh roparjev nobenega sledu. Samo en odsekan perst, kterega so drugi dan pod opomnjenim oknom najdili, je bil kot kervava priča ene strašne noči in serčnega obnašanja ene matere zaostal. -
P. Cizej.
VI.
PRIDEN BODI.
Kmetje v gorah po samim in na veliki zemlji imajo po navadi goste, gostače ali osebevnike, da imajo pomoč v velikem delu in tovarša v samotnem kraju. Kmet mu dži kaj njiv, in tudi pašo za kravo, ovce ali koze. Taki gostač je bil Luka P. — Za službo rojen je dolgo služil za hlapca pri nekem kmetu, ki je tudi bajto za osebevnika imel. Čez več let se je bajta spraznila in Luka je prosil gospodarja, da bi mu jo dal, in bi se na njo oženil. Ker so ga poznali, da je priden in zvest, so mu jo dali, in Luka je vzel za ženo ravno tako pridno deklo pri sosedu.
Ta dva človeka sta zgodej k delu vstajala, urno delala in svoje opravke o pravem času skončavala. Tudi molila sta rada, in svoje otroke, sina in hčer, učila moliti, zvesta biti: pa tudi pridno delati, naj bo sebi ali gospodarju ali pa za dnino. Luka je vsako nedelo in zapovedan praznik zgodej šel k sveti maši po leti in po zimi, potem je varoval doma, včasi pa tudi pri gospodarji, če ni bilo nikogar doma. On je veliko z nošnjo terpel, pa je bil nevtru-den, in kjer so bajterci, mati in hči, želi, se je tudi zlo poznalo. Imel je kravo, kakih pet koz in po dve ovcc, in jih je tudi po zimi preredil. Dobro si je opomogel, in gospodar je v svojih stiskah večkrat pri njem na posodo dobil.
Veliko let jc bil tam v miru, tako da je hči pri gospodarji služila. Bila pak je tam zemlja, ki so jo v najem Luku pridnemu možu ponudili, in zadnič jo je vzel v najem. Tudi to zemljo je obdeloval pridno in skerbno, in ker so leta najema pretekle, je kupil zemljo v last za svojega sina Miha, in jo splačal. Vlastnik te
zemljo pak je bil zvijač in je hotel Miheta prekanjeno vjeti: pa mu ni obveljalo, ker denar je bil pravičen, s trudom pridobljen, in s putom obraza pomočen; torej je bil božji žegen pri njem: — le krivični vinar deset pravičnih vjč. — Kakih pet Ičt je, kar je Luka umeri, Miha pa še živi in njegova sestra je pri njem.
Luka je storil in njegova otroka za njem, kar je Bog v paradižu pervim staršem in nam vsim zapovedal, rekoč: „V putu svojega obraza si boš kruh služil, dokler se poverneš v zemljo, z ktere si vzet"; kar pa veliko ljudi zdaj noče verjeti, in bi radi od žuljov pridnih ljudi živeli; in leni berač m6ni, da mu mora drugi dati, brez da bi delal, in hlapec, ki je ves zaslužek gredč zavžil, in ni mislil na prihodno, bere mile darove pri ljudeh, kteri so jih včasi bolj potrebni in vredni kakor on; in mlado deklč vse, kar zasluži in pridobi, na-se obesi, kar je lepega in novega, in na starost cunje prodaja in slchernimu svoje nadloga toži, vzroka pak ne povč.
Ora et labora, — moli in delaj, pravi pregovor, in drugi pri kmetih dobro znan reče: Bog pravi: „Komaraj, jaz bom že pomagal". Sirah pravi 7, 16.: „Ne sovraži truda polnih del, in poljskega dela, ki je od Najvikšega stvarjeno". Tako govori Pripovest 6, 6.: „Lenuh! pojdi k mravli, poglej njene pota, ter uči se modrosti: nima vajvoda, ne učenika, ne oblastnika, si vendar po leti jed pripravlja, in to, kar bo vživala". Kdor obdeluje svojo zemljo, bo s kruhom nasiten; kdor je pa len, bo imel veliko pomanjkanja. Priden človek ima veliko več veselja, kakor lenuh, in priden nima pol toliko skušnjav in mnogih slabih misel, kakor postopač.
Pa tudi reja otrok jc lenobe močno kriva, ker revni ljudje svojim otrokom živlenje bogatih in njih dneve brez terplenja srečne imenujejo, svoj stan pa grajajo, ker morajo toliko pomanjkanja ter-peti. Že od daleč se jim jih otroci smilijo, ker bodo mogli pri drugih ljudeh služiti, in ako jim po volji nc gre, vhajajo, doma tožijo in milovanja dobijo. Človek je vstvarjen za delo, ptič pa za letanje, in Bog je dal slednemu dušnih in telesnih moči, opravljati dela svojega stanii, kakor grč, in svoj namen doseči. Luka O. jc to veroval in sebe in otroke osrečil.
%
L. D.
VII.
PIJANČEVATI NIKAR!
Tako, ljubi prijatelj! svari mnogega zveličavni glas včsti, — o da bi ga poslušali! — tako kliče in opomina vsaki spovednik, vsaki pridgar: »Prijatelj, prijatlica, pijančevati nikar!" Zakaj? Ne bom ti na dolgo in široko popisoval hudih in žalostnih nasledkov te pregrehe, katera po nauku svetega apostola Paula človeka nebeškega kraljestva oropa; ne bom ti v spomin klical tistih časnih * nesreč, v ktere pijančevanje pelja, tistih kazen, s kterimi Bog to pregreho tukaj in tam v večnosti tepe: sam imaš oči, le poglej okoli sebe, in vidil boš žalostnih zgledov dovolj, ki te keršanske treznosti učijo; imaš ušesa, le poslušaj, kaj se od tega in unega govori, kaj je ta in uni v pijanosti storil, kako je ta in uni v kratkem še premožen, spoštovan in terdnega zdravja, — pa odkar je pijančevati začel, vse — premoženje, dobro ime, pa tudi zdravje dušno in telesno zapravil; kako mnogi je že po nesrečnem pijančevanji ob pamet prišel in žalosten, nesrečen konec storil!
O pijanost, ti pregreh košata mati! Kako zlo je toraj treba se te bati! Izmed mnogih žalostnih zgledov te verste naj ti bo naslednji v pomislik ponuden:
Pred nekimi leti jc stal pred sodniki nek mož z zarudelim obličjem tako merzel in tup, kakor da bi vse to, česar je bil tožen, in kar so nad njim sklenili, njega zadevalo ne bilo. Bil je ta mož ranocelnik, v nekem Austrianskem selu. Ko je v ta kraj prišel, je zneslo njegovo premoženje okoli deset tisuč goldinarjev; pa kakor človeku rado gre, kateri dušne moči in serca nima, da bi se čez zoperne zadeve tega živlenja povzdignuti in o nesreči
tolažiti vedel, se je tudi temu ranocelniku godilo. Žalost zavolj neke nesreče, ki je njegovo rodovino zadela, je že delj časa na njegovem sercu glodala; iše jo z vinom potolažiti in zadušiti, — začne pijančevati, in iz navade •— pijanec postane! Njegovo lepo premoženje sc je zmeram bolj zmanjševalo in vkup lezlo tako, da je zadnič vse zapravil, in še dva tavžent goldinarjev dolga storil. Boljšega človeka na svetu, gorečejega domoljuba in večega prijatelja ubogih, katerim je brezplačilno pomoč delil, boš težko najšel, kakor je ta ranocelnik v treznem stanu bil; v pijanosti pa je bil ko spremenjen. Drugače ves miren in pohleven mož je bil, kedar mu jc bilo vino v glavi, ccl razsajavec; sc jc kregal in preperal, nobenega ni pri miru pustil, zmerjal Boga in cesarja, deržavo in vlado je dolžil, da ste mu nja nesreče krivi. In ta vinska besnost ga jc pred sodbo pripeljala. Pred sodniki od vsiga tega, česar jc tožen, nič nc ve, in terdi, da so ga priče le iz sovražtva tožile. Sodniški predsednik ga v praša, kaj in koliko da pije? tožene pa mu odgovori: „Jaz le slabo vino pijem, dobrega pri nas tako dobiti ni. Če ga tri maslico spijem, sim čisto proč". — In tako je tudi bilo. Pijančvanje ga je čisto vgonobilo; vse dušne in telesne moči mu skazilo, ter ga po spoznavi zdravnikov do žalostne bolezni pripeljajo, ki se »pijanska blodnica ali bcsnica" imenuje, ktere znanja so: ako se pijane na vsih udih trese, nobenega upanja nima, in zdaj te, zdaj une strašne prikazni vidi, kar mu silno veliko terplenje dela in ga celo ob vso pamet spravi. Ob pamet! — oh nesreča! — ob naj drajši blago! kaj pa za dušo, za ubogo dušo bo ?
Te nesreče, ljubi Bog! me vari! Zato le pijančevati nikar!
1». Cizcj.
LAKOMNOSTI SE VARUJ.
Povest z tekočega stoletja.
Modri Sirah pravi v 10. p. 10. v.: „Nič ni krivičnišega, kakor denar ljubiti, ker taki ima tudi svojo dušo na prodaj, ker je v svojem živlenji svoje oserčje vun vergel". Te besede povcd6, da ne smemo denarja ljubiti, ker s to ljubeznijo Bogu krivico delamo, ki sam je vse naše ljubezni vreden, in taki človek bi celo svojo dušo prodal, ako bi se dala prodati, kakor druge reči: on dela torej krivico svoji duši; pa tudi telesu jo stori, ker si s tem ali bolezen nažene, ali pa vendar vso svojo žlahno moč svojega oserčja vun izmeče in tako telo slabi. Dobra reč je denar, in velik pripomoček za vse ljudi, ker za denar se vse dobi, česar kdo potrebuje, in ni potreba kupovati ali kup za kup dajati, kakor je bilo od začetka, in je še zdaj pri zamurcih, kjer se blago za blago daje in za nekaj steldeninc vol kupi.
Gregor A., sin nekega gostača ali osebevnika je od mladega služil za pastirja in potlcr za hlapca, in ker ni vsega zapravil, ni v pivnico hodil, ne na prelepo obleko obernil, ampak raji prihranil, si je nekaj denarcev pridobil. Ker pa ni hotel služiti, pa ga tudi niso kaj prosili, je bil sam svoj, ter je hodil na dan delati, kdor ga jc prosil. Nihče ni kaj slabega od njega govoril, drugega spola se jc ogibal, nikomur nič zmikal, navadno v cerkev hodil in veči del malo besedi imel. V njegovi okolici je bilo veliko hoste; je torej nagovoril zdaj enega zdaj drugega, 'da je kaj hoste posekal, požgal in laz napravil, kaj ajde ali krompirja vsjati, in jc za
to kaj delal. Po zimi pa je predel, ali kaki koš naredil, ali kako orodje, tako da ni bil nikdar brez dčla.
Za svoj živež je malo potreboval, davkov ni imel, bolj revno je oblečen bil, pa tudi nikomur ni nič dal; šc posodil je nerad, ker ni hotel ljudem naznaniti, da kaj ima.
Zadne Ičta svojega živlenja je bil pri svojem bratu v stanovanji s svojo sestro, ktere dva sta oba osebevnikovala, brat pa je bil tudi oženjen in ti so bili prav mirni in tihi ljudje, da jim ni bilo kaj reči, ne le zato, ker gostač mora pri svojemu gospodarju ponižen in krotek biti, ampak nekaj od nature in pobožnosti. Bili so vsi pri petdesetih letih. Gregor A. v skerbi za svoje živlenje ni zaupal, da bi mu kdo kaj dal, ako bi sam ne imel, akoravno brat in sestra nista bila clo prazna, in nc tako terda, da bi mu ne pomagala, je torej svoj denar, ko ga veliko ni mogel imeti (in vohemija ne obstoji v kakem številu, ampak v ljubezni denarja) nesel v gojzd, in ga je tam skril, da bi mu ga kdo ne vkradel. Ali ga je kdo vidil, kam ga je djal, ali se je komu naklučilo, da ga jc našel in — vzel, in Gregor tje pridši svojega zaklade ni našel, morebiti pa tudi zgrešil kraj, kamor ga je djal, ali mu je Bog spomin smešal, kar jc tudi verjeti, ker ljudje v okolici so bili pravični, ne zavidni ali lakomni, in od nikogar ni bilo slišati, da bi potler kaj prida denarja imel. Gregor si jc pa to tako k scrcu gnal, in le to tedihoval in jokajo pravil: „Kaj bom zdaj začel?" Od samih skerbi ni mogel spati, ne kaj pametnega delati, njegove oči so bilo plašne, ni mogel jesti, njegove lica so močno opadle, 011 ni poslušal, kar so mu doma pravili, ne kar so mu prijatelji, sosedje povedali, da bi ga kaj potolažili; začelo 11111 jc ob um iti, na telesu pa je opešal in je na zadnje zbolel in sc ulegel. Ljudje so ga nagovarjali, da bi mu po gospoda šli, pa ni vedel kaj reči, gledal jih je debelo; ni bilo moč ga potolažiti in zadnič so ga mogli v sveto olje djati, in potem je umeri. Prav pravi sv. Pavel v 1. listu do Timoteja G, 10. 11.: „Koren vsega hudega je lakomnost, od ktere posedeni so sc nekteri v velike nadloge zapletli. Ti pa, o človek božji, varuj se tega, in derži se pravice!"
L. D.
«
IX.
OČE UMIRAJOČI.
Oče Vaclav je zbolel, in njegova bolezen sc jc s vsakim dnevom bolj slmj sevala, tako da jc bližno smert previditi zamogel. Enega jutra, ko je že solnce lepo izzagor prisijalo, ga naenkrat velika slabost prepade, njegove oči so se skalile, njegove ustnice so obledele. Ciril, Vojtck in Ludmila — otroci njegovi stoj6 okoli postelje umirajočega očeta in neutolažno jočejo, med tim ko mati merzel put iz njegovega čela briše. Vsak zdihlej, sc jim je zdelo, bo zadnji. Kar se mu naenkrat zboljša. Po dolgem prestavku se na postelji nekoliko povzdigne, in odpre svoje usta, da bi od svojih otročičev slovo vzel, ter jim posledne nauke in opomine dal. S slabim, tresočim glasom jim govori: „Ljubi otroci! poglejte zdaj svojo mater, kako mi iz čela put otera; ona je meni in vam mnogo dobrega storila; spoštujte in ljubite njo in nikdar ftc žalite z ne-pokoršino njenega serca. Ne pozabite nikdar na to: Očetov blagoslov stavi otrokom hiše, matoma kletev jih pa podera. — Vi ste ubogi, kakor sim jaz ubog bil; pa Bog me ni zapustil; 011 tudi vas zapustil ne bo, ako ga le vi ne zapustite. Blagoslov in milost njegova bode z vami. — Ne jokajte tako žalostno za meno; saj je tam gori boljši in večno živlenje; tam sc bomo zopet vidili. — Zaslišite samo šc zadnje besede moje, in vtisnite si jih globoko v serce. Cirilu, najstaršemu sinu jc rekel: „Moj sin, ti si scer dobrega serca in pokoren, toda nagel, ali vedi, da človek v jezi nc dela kar je dobro pred Bogom. Pomni posledne besede očeta svojega, kdarkoli te jeza napadala bode". — Mlajšemu sinu, Vojteku je rekel: „Tudi ti si dober, ali lehkomiselni, in v lehk^miselnosti doprinese človek dostikrat več hudega, kakor v naglosti. Spomni Drobt. za leto 1859 111 1860.	11
se na smertno uro, ki jc tvojemu očetu zdaj toliko težka, kedar koli se te lehkomiselnost lotiti hoče". — „In ti mila Ludmilkal tudi od tebe se ne morem brez opomina ločiti. Ti nimaš scer hudobnih bratov, ali ti si nezadovoljna s svojim stanom. To te stori nevošljivo do tvojega bližnega, nehvaležno do Gospod Boga in nesrečno do samo sebe. Le pomni: Mnogi jc ubog pri mnogem premoženju in mnogi bogat pri svojem ubožtvu".
Ko jim je oče to govoril, se otroci na glas ihtijo, goreče solze se jim po lici valijo, in sveto mu obljubijo, nja poslednih opominov nikdar pozabiti. Zdaj še ljubeznivo vsakemu svojo roko podd. Potem jih blagoslovi s sv. križem. Še nekaj hoče reči, ali ni bilo ga več zastopiti, jezik mu je bil svojo službo odrekel. Oči so odrevenele, tel6 je oterpnilo. — Njegove zadnje besede so otrokom pri vsaki skušnjavi k hudim strastim žive pred oči stopile. Spoštovali so mater svojo, skerbeli in trudili se za njo, in polaj-ševali ji njene dni do konca in še zdaj spoštujejo grob svojih staršev z lepim živlcnjcm in z molitvijo, ki jo za nje opravljajo.
P. Cizej.
X.
MATIJA,
ali
smert pravičnega.
Po 'pervi maši v Šent-Jurji na G. grcd6 pobožni farani iz cerkve. Le sem ter tje se je kaka posamesna oseba na kakem grobu kleč6 vidila, ki jc molila in solze po prezgodaj umerlih točila. In ravno zdaj so tudi gospod fajmošter iz cerkve prišli.
Neka priletna dninarca se jim približa, jih častito pozdravlja, rekoč: „Matija mc je poslal. Kakor se čuti, javalne, da bi on še novega leta dočakal, ob vso moč je prišel, za-nj se prav bojim, poslal mc je k njim častiti gospod fajmošter, ker želi, preden sc
iz tega svčta loči s popotnico sv. zakramentov pokrepčan biti, in tolažbo božje besede od njih, prečastiti gospod! zaslišati".
»Danes, preden sim šla od doma, sim mu zgodovino od starega Simeona iz zgodeb novega zakona brala, in zdaj pa v eno-mer na tihoma moli: Zdaj pa, o Gospod! loči v miru svojega služabnika, kakor si rekel, ker so vidile moje oči zveličanje, ki si ga vsem narodom pripravil; luč v razsvetlenje nevernikov in v slavo svojega ljudstva izraelskega."
„Saj sim ga še ni davnej vidil", odgovori fajmošter, „kedaj je tako oslabil?"
„Od polnoči", je Liza odgovorila, „on pravi, da skoraj prav čuti, kako se mu smert približuje. Res, verjeti ni, kako je pobožni starček v božjo voljo vdan in mirnega serca. Stala sim zjutraj poleg njegove postelje, in ko se je izbud.il, mi jc roko podal, in rekel": „Lepo te prosim, Liza! Odpri odprl enmalo okno, rad bi vidil še enkrat jutranjo zarjo. Ocl danes, kakor čutim, jo ne bom več vidil. Jutri o ti dobi, bom — ako Bog hoče — že pri svojem Gospodu v nebesih, kjer bom lepšo jutranjo zarjo vse drugači od tega sveta gledal; po kteri imam neizrečene želje". —
Na to ga poprašam, ako se smerti ne boji ? — in 011 mi na to odreče: „Ljuba moja Liza, kako moreš kaj takega misliti! Saj jih štejem že blizo 90 let; ali se pregovora ne opomniš: »Blagor mertvim, ki v Gospodu zaspi, odpočijejo se svojih del", zakaj bi se jc neki jaz bal? — Jezus, moj nebeški Gospod in Zveličar mi bo na pomoč pristopil, in jaz jo bom lahko premagal; va-nj verujem in upam, 011 me gotovo tudi ob smertni uri ne bo zapustil, in me bo po svoji neskončni milosti v nebesa vzel, kakor je vsim pobožnim sam zagotovil".
»Vidijo, gospod fajmošter, to Matijcvo govorjenje me je tako razveselilo in pokrepčalo, da sim z njim vred molila, in mu po tem, ker me je prosil, brala zgodbo Simconovo. — Ko sim do njegove smerti dospela, od ktere v zgodbah svetih ni nič posebnega zaznamovanega — pregovori Matija vesel": „0 gotovo je pobožni sivček, kakor vsak, kdor ima prosto včst, lahko in mirno v Gospodu zaspal. In če bi bila midva poleg njegove smertne postelje nazočna, gotovo bi bila vidila, da se jo v duhu vesel iz tega svetil
11 *
ločil. Verjemi mi, ljuba Liza! ravno tako želim tudi jaz ta svet zapustiti in s Kristusom živeti!" —
„Tako je moj Matija govoril in solza pravega poželjenja na uni svčt sc mu je z očesa proti nebesii povzdignjenega uderla."
»Resnično, ljuba moja!" so fajmošter na to odgovorili, „se bo tudi on v miru ločil iz tega sveti; že od svoje mladosti sim ga poznal, on me je otroka še pestoval, in mi pogostoma povesti iz Zgodeb svetih rad pripovedoval. Ravno tako častivreden se mi jc zdel, kakor stari očak Abraham, kterega je vseskoz v misel jemal. Kakor pravični Job se je vedno hudega ogibal in le dobro delal. Nisim ga vidil nikdar marčljivega, ali da bi bil kedaj čez osodo svojega stanu godernjal. V naj britkejših časih je večidel le svete pesmice p61 ali pa molil. — Zdaj se ne bova delj mudila. Vi idite potolaženi domu, in recite Matiju, da bom kmali kmali prišel, in tistega prinesel, v kterem je zdravje, živlenje in zveličanje."
Fajmošter se v cerkev vernejo in nes6 bolnemu Matiju popotnico preden umerje; ko za sv. obhajilo zvon zapoje, priteče obilo obilo pobožnega ljudstva v cerkev Gospoda nebes in zemlje. Tudi šolska mladost se pridruži in prelepo prepeva: „Pridite Jc meni vi vsi, hi ste v nadlogah in težavah i. t. d.u Do hiše bolnega Matija pridši, stopijo gospod fajmošter v sobo častitljivega starčka in ga blagoslovijo, rekoč: »Gospod s tabo, tvojem duhom, in s vsimi, ki prebivajo v hiši tvoji!" — Starček se sklone in pregovori: »Hvala Gospodu, ki je moje poslednje želje uslišal! Toda nisim vreden, da moj Gospod in Zveličar Jezus Kristus k meni pride!" —
S kesanimi solzami se zdaj Matija svojih grehov obtoži. In častiti duhovnik mu z neizrečeno milostjo in ljubeznijo nebeškega Od-rešenika prav živo pred oči postavijo, in potem, ko ga v imenu Jezusovem grehov oproste, in včro, ljubezen, upanje in želje do Jezusa Kristusa v sercu prižgejo, ga obhajajo in v sveto olje denejo.
»Oh visoko častiti gospod fajmošter!" pregovori starček, »vse mojo bolečine so mi naenkrat odlegle, čutim sc neizrečeno okrep-Čanega! Ja, ker imam svojega Zveličarja pod svojo streho — in ker sim ž njim sklenjen, zdaj še le resnično spoznam, da niso sanje nc, ampak resnica gola: tamkaj — na unem svetu pri Jezusu Kristusu — bom novo leto praznoval, pretočeno noč sim bil tam."
„Kako to mislite?" ga gospod fajmošter pobarajo milo, in oči va-nj vprejo.
„Bil sim tam bil", jim Matija pravi, „v prijetnih sanjah nebeških. Godilo se mi je kakor nekdaj aposteljnu Pavlu, zamaknil sim sc bil v nebesa izveličanih duhov. Zdelo sc mi je, da letim v razsvitljcni podobi med svitlimi zvezdami." Mož obncmaga dalje govoriti. Duhovnik ga prime za roko rekši: „Kdor srečno ta svet premaga, bo vsega tega deležen, kar ste v nebeških sanjah vidili; zakaj Gospod nebeški pravi, jaz bom njegov Oče, in on bode moj sin".
„Duhovni oče! pomagajte mi, da srečno premagam vse", faj-moštra oslabljeni starček zaprosi, „in venec dosežem večnega živlenja. Smert, kako sladka si slabim in neomoglim dušam. Hiti mi o Gospod na pomoč priti, in sprejmi mojo ubogo dušo v večno veselje!"
Gospod fajmošter na to spregovori: „Bog bodi s teboj, in prejmi, kar ti je obljubljenega od začetka sveta. Idi pobožni in zvesti hlapec v večno veselje, bil si z malim zvest, oblagodaril te bo Bog z velikim, pojdi v večno veselje svojega Gospoda".
Vidilo se je, kakor da bi so žarek nebeške luči zabliskal iz njegovih oči, on sc sklone, roke sklene poln hvaležnosti in v Boga zamišljen.
Fajmošter proti njemu obernjeni rečejo: „Oe sc tudi gore premaknejo in liribje ponižajo, milost moja nc bo nehala, in zaveza mojega miru nima konca, govori Gospod, naš Bog". — čez nekoliko časa pravi Matija: „Molite, molite še enkrat gospod oče z menoj!" Fajmošter se še bolj k postelji približajo in začnejo moliti: „Čast in hvala tebi o Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki si v meni obudil živo željo zdaj prestopiti iz tega sveta v večno živlenje, in deležnik biti večnega veselja v nebesih. — Obvaroval si me od mladosti do sive starosti, ohranil si mi dolgo živlenje, zato te hvalim iz celega svojega serca za vse dobro, kar sim od mladih let do sedaj iz tvojih rok prejel. Zdaj pa, o Gospod, sprejmi mojo dušo, da gre v miru k svojim očakom, truplo - pa v zemljo počivat do sodnega dne. O preljubi Oče usmiljenja, no štej mi v greh, kar sim na tem svetu hudega doprinesel, bodi mi milostljiv po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen".
»Kristus je moje živlenje, umreti moj zaslužek!" povzdigne
starček svoj glas. — „In zdaj pa še poslednjo besedo obernem na Vas duhovni oče in se Vam zahvalim za Vašo prijaznost in ljubezen, ki ste mi jo skazovali celi čas, tudi zato, da ste me danes obiskali. Gospod nebeški Vam bo, kar vam jaz ne zamorem, obilo povernil. Bog vam daj še mnogo let živeti v prid človeštvu, tamkaj gori pa večno zveličanje." Zdaj se jame starčku glas krušiti, govor mu zastaja in slab in spehan na blazino ovehne. Fajmoštra solzo zalij6, in molijo tako le: »Bog daj, da bi bila tudi moja smert enaka temu pravičnemu, moja zadnja ura naj bo njemu enaka, ki se je ravno zdaj iz tega sveta ločil! — V miru naj počiva, in sv6ti naj mu luč nebeška!"
In pobožnega Matija je zmanjkalo, šel je k svojemu Očetu; milo in prijazno je bilo njegovo mertvo truplo. Ko so gospod fajmošter za ranjkega odmolili, primejo Lizo prijazno za roko in pravijo: „Bil sim že pri veliko umirajočih, toda nisim še nikoli nobenega s takim veseljem se iz tega sveta ločiti vidil, kakor tvojega zvestega Matija".
„On je tudi vselej in zvesto po božji besedi živel", jim žalostna Liza odgovori. »Noben večer ni opustil, da bi ne bil Zgodeb svetih ali hoje za Kristusom, bral; vidilo se jc že iz njegove pobožnosti in pa iz veselega njegovega obličja, kako iskren in poln živlenja je vse, kar je bral, si tudi v svoje serce vtisnil."
»Evangeljske bukve so bile njegov naj dražji zaklad; bile so mu bistri viri." »Edin izrek Gospodov mi je ljubši, kakor bukve celega sveta", je dostikrat rekel. »Spoznam ves preprost s sv. Petrom: Gospod, kam sc hočemo podati, ti si beseda večnega živlenja 1" —
„Ja, bil je on v resnici pravi kristjan", so fajmošter besedo povzeli, »poln vere, ljubezni in zaupanja v Boga, nosil je nebesa v svojem sercu, potem je pa tudi tako lahko sklenil; želje pri Gospodu biti, so mu strah pred smertjo premagale. Dobro mu gre sedaj, draga Lizal On je prestal, in duša njegova jc pri Bogu, v kraji izvoljenih! — S tem te ljuba moja tolažim. Tudi pri tebi se jc dan nagnil; prosi tedaj prav serčno svojega Gospoda, da pri tebi ostane. Bodi v včri stanovitna in potolažena, v nebesih pri Očetu ga boš vidila in vekoma pri njem ostala!"
„Ja in Amen!" spregovori Liza vsa v nebeško veselje zamaknjena, prime za roko umerlega Matija. „Gospod Jezus! naj se zgodi po tvoji besedi — v tvojo voljo se vdam", oveline čez mertvo truplo ranjkega Matija, in ko bi trenil, tudi nje zmanjka. Duh nje se loči od telesa in gre tudi h Gospodu v nebeško veselje. In obadva počivata v enem grobu in čakata dni vstajenja od mertvih.
Na smertni postelji se najgotoviši razodeva abotnost takih, ki po posvetnih rečih segajo, in se ne zmenijo za besedo božjo. Gotovo je to prava modrost živlenja, ki od konca ostane, in to je pravi pot do večnega veselja! —
Kosmač.
XI.
BORNEGA ROKODELA PRIDNI OTROCI.
Neki znani prijatelj otrok je imel to posebno navado, vsaki dan zarano zjutraj pod milim nebom se sprehajati. Ta navada mu je od malih nog ostala, in ni od nje odstopil, naj je bilo vreme kakoršno rado; ničesar ga ni ustavilo, ne dež, nc vročina, ne sneg, ne mraz, da bi sc ne bil saj kake ure v prostem zraku sprehodil. Kake lepe knige preberati, mnogotere resnice in občno koristne reči premišljevati, je bilo tudi na sprehodu njegovo delo.
Enega zimskega dneva, — ravno v grudnu leta 1799 jc bilo, ko tega neutrudnega moža sprehod v neko gosto šumo ali hosto pripelja. Zamišljen gre mož naprej, kar si zajde in stezo čeloma zgreši. Hudi sever pa brije ojstro in tuli po gojzdu. Si nekoliko odpočiniti in pred neprijaznim severjem okovariti se, si poiše zavetja, v kar mu skala služi, za ktero sc utruden usede. Ne sedi dolgo, kar zasliši ne daleč proč mile otroške glase, kojih željno in z velikim veseljem poslušati jame. — „Jakcc!" zakliče milih glasov eden — in zmerom nepokojnej in žalostnej postaja: „oh
—	Jakec! kje si vendar. Pojd', pojd', ljubi brat — mi pomagat!"
—	„Sim že tu", odgovori drugi glas nekaj dalej v goši. —
Mož se tihoma bliža in skoz brezlistno germovje kmalo zagleda malo deklico, ki suhe od burje polomljene in raztrošene veje po snegu okoli pobera. Bavliasta jopica in kratka pisana jankica komaj nekoliko čez kolena je bila obleka nježnega dekliča v hudej zimi. Glavo ovival ji je tanek, raztergan robec. Plečica na pol nage zakrivali so njej rudečkasti lasje. Nožicc v sneg zagreznjenc so ji raztergane nogovicc le malo grele. Pri vsem tem je deklice le malo za mraz porajtalo; tako skerbno je bilo pri delu. Zdaj poveže Ančika, tako je bilo deklici ime —- vso nabrano suhotino v butaro, jo dene pod pazho in gre na tisto stran, od kodar jc Jakecov glas slišala. Ko pa Jakeca le šc ne vidi, in tudi nič ne sliši, postane nepokojna in ga začne zopet klicati. Zdaj prisope od Ančike nekoliko stareji brat iz germovja s težko vejo na rami. —• „Poglcj, poglej Ančika", ji Jakec naproti kliče, „kako debelo in košato vejo sim tam spodaj najšel! Voda jo je seboj prinesla, in jaz sim ji jo srečno otel. Zdaj jc že moja." — „Oh, Jakec!" mu Ančika pravi, „si se pač zlo spehal!" — „Ites da, prav zlo sim se spehal! Voda bi me bila skoraj seboj potegnila. Pa vse to nič ne dene, da le vejo imam." Tako govoril je mali gojzdni vitez. „Pojd' sem", ga občutna sestra zakliče, „pojd' sem, da ti čelo obrišem, ker si ves puten; in kakšne so tvoje roke!" Pri teh besedah obriše svojemu bratu čelo in lepo osnaži nja clo zmerz-njene roke. Na to sc vnovič dela poprimeta. Zvezovala sta namreč veje v butare. Veči ko je butara, veči je njuno veselje. „Še to vcjco", pravi Ančika. „Šc uno suho tam!" kliče Jakec. Tako napravita zadnič breme tako težko, da ga ne moreta vzdignuti in na sani spraviti. To jima je spet nove skerbi in pa žalost pri-zadjalo. „Je vendar škoda", zdihne mala Ančika, kolikorkrat koli si prizadevata vzdigniti, pa ne moreta. „Oh res, vendar kaj škoda; toliko sva nabrala, zdaj pa domu spraviti ne moreva!" zdihuje Jakcc. „Kaj nama je začeti", ga Ančika vpraša. „Jaz pač ne vem, kaj nama jc zdaj početi", ji žalosten Jakec odgovori, ter si s sapo napol zmerzlc roke ogreva. „Kako utruden sim", ji tožuje, in se na vejo usede. „Tudi jaz sim kaj slaba", joče deklice in v sneg kine. — „Če pa lepe derva, ki sva jih nabrala, tukaj pustiti moreva, se najni bolani oče 110 bodo mogli
zajter greti", spregovori zopet Jakec in po sili vstane. — „Jaz jim pa juhe nc bom mogla skuhati", mu žalostna sestra pravi, in posilile so jo solze, ki ji ena za drugo kot biseri debele po ru-dečih licih k a pijejo. Ko tako zelihuje in joče, zasliši neko šumenje v hosti. Plaho sc na tisto stran ozre, in z vpertimi očmi tiho gleda. In glej I dobrotljivi Bog, ki zdihleje in solze ubogih in za-pušenih sirot -šteje in jih ne zapusti, ter jim o pravem času pomoč pošlje, in jim že večkrat tukaj na zemlji solzo obriše, se je tudi na mile zdihleje tih dobrih in pridnih otrok, Jakeca in An-čike ozerl, ter jima je žalost v veselje spremenil. Mož namreč, ki je za skalo v zavetji počival in vse te ljubeznive pogovore Jakeca in Ančike slišal, se o tem ginjenega serca vzdigne iz svojega zavetja in sc otrokoma poln serčnega pomilovanja mirno bliža. Z obličjem, na kterem se mu od daleč žlahno — dobrotljivo serce razodeva, pristopi k njima, ter ju prijazno nasmehljaje ogovori, rekoč: „Le potolažita se, otročiča! in mirna bodita: vama bom že jaz pomagal. Vse, kar sta tak pridno in skerbno nabrala, vse to bomo lepo domu spravili, da bota potem svojemu revnemu očetu lahko hišico ogrela in juho skuhala". S tirni besedami zgrabi dober mož breme nabranih elerv, ter jih hipoma na sani zavali; na verli posadi tudi šibko deklice. Preden sc pa k domu ober-nejo, ne pozabi usmiljen mož, da še nekoliko zajterka v aržetu ima, misli si, da bo dobro, lačna otroka poprej nekoliko okrepčati; razdeli jima toraj kar pri sebi glešta. Dobremu in velikodušnemu možu pa sc serce taja veselja, ko siroteja vidi, kako željno kosilce povživati, in kako se neznanega dobrotnika svojega •— za nebeško prikazen sta ga imela — zadosti nagledati ne moreta. — Na to pravi fantu: „No Jakec! le pripreži se pred sani in kaži mi pot k vajnemu domu, jaz bom pa od zadaj tišal". Zreče, — in sani že urno derčijo kot tica po zraku k veselju osrečenih otrok po vglajeni stezi navdol proti lepej ravnini, ki se je iz gojzda pridšemu pred očmi razprostrila. Tukaj stoji majhna vas, kojo otročiča svojemu dobrotniku vsa vesela s pcrstoin kažeta. Mož pa iz tega sklene, da tukaj v tej vasi mora otročičev dom biti. Začne ju toraj izpraševati, kaj oče in mati doma delajo, kako so jima godi i. t. d.
Z žalostjo mu povesta, da že matere več nimata, da so jima že pred šestimi leti umerli. „Oče", sta djala, „so po maternej smerti za naji skerbeli, z delom svojih rok naji živeli; alj kaj bo zanaprej z nama, ker so nama oče zboleli, in ne morejo ne sebi, ne nama več pomagati. Midva sva še slaba, in tudi ne vema, ka-mo bi se obemila, da bi pomoč najdla; in če nama oče umer-jejo! ... se solzna proti svojemu dobrotniku obemeta, kakor bi pomoč le od njega zaupala. „Vodita, da v nebesih čez vse dobrega Očeta imata, ki pridnih otrok nikoli nc zapusti; skerbel bo tudi za vaji, če mu zvesto služita", jima mož utolažljivo reče; kar sani pred bomo hišico obstojijo, bil jo tukaj očetov dom. Otroka hitita z dobrotnikom k očetu in pripovedujeta, kaj jima je dobrega storil, tudi zajterka dal i. t. d., kar je veliko tolažilo za bolnega očeta, ki se hvaležno na neznanega dobrotnika ozre. Mož, ki sc je med tem lahko prepričal od resnične revšinc tih zapušenih sirot, — in da ga je po tem potu Bog sam njim pomočnika in rešitelja poslal, pristopi zdaj sodeležno k bolnikovi postelji, ga vpraša za njegovo bolezen, ga tolaži z besedo in djanjem; da mu namreč denarjev, ter mu obljubi tudi zdravnika v mestu oskerbeti. Na to se ti žlahui dobrotnik poslovi in gre blagoslovljen od očeta, poljublen od otrok in blagrovan v svoji lastni vesti zavolj dela milosti, ki ga je tej zapušeni rodovini skazal. S pomočjo zdravnika je otrokoma skerbnega očeta še ohranil, pa tudi sam je njima drugi oče postal, ne lc samo s tim žlahnim delom, marveč s poznejo skerbjo za nju lepo izrejo in blagor. — Bravcc! ti se pa iz tega učiš, koliko dobro delo, — kaj žlahnega in clo nebeškega jc, ubogim pomagati, posebno takim ubogim, ki se beračiti sramujejo, in ubožtvo na skrivnem ter-pijo. Takih priložnost dobro storiti se menda tudi tebi ne manjka; le dobrotijiv bodi in rad se usmiljen skaži; zakaj sv. Duh govori: „.Blagor mosu, ki se ubogega in reveža usmili, ob hudem dnevu ga bode rešil Gospod"; in Jezus pravi: „Bodite usmiljeni, kakor jc usmiljen vaš Oce v nebesih/" —
P. tizej.
D.
»Yl	8
11 M8U
ali
zlate jagode v srcbernili posodah.
V prilikah učiti jc bilo žc modrim starodavnih časov navadno. Modrijan Pitagora jc svojo nauke v samih podobah razlagal.
M. Wittmann.
MORSKA NOGA.
(Poleg Albana Stolc-a.)
Sleherna okolica ima dve soseski. V cnej soseski ti zdaj bivaš, v drugo se bodeš pa nekoliko poznej preselil. V pervi soseski sosedje precej prostora potrebujejo, in dasiravno ga nekteri že zlo na obilno imajo, se jim vendar le še pretesno dozdeva; v drugi ga je pa, kolikor je človek dolg in širok, vsakemu dovolj. V pervi vasi hiša, če je le hiši podobna, že po več sto goldinarjev velja; v drugi pa za šestnajst grošev hišo dobiš, ki ti je nikoli popravljati treba ne bo. V pervi sc čuje mnogo šuma in tru-ša, ljudje gor in dol hodijo, vozovi derdrajo, gajžle pokajo, dimniki se kadijo, v časih sc še pijanci v kaki kerčmi stepo; v drugi pa je vse tiho in mirno, ni dima ne dimnika; alj namest dimnika pa križ nad vsakoj strehoj, gomiloj, stoji. Se že tudi najde, da kakemu županu ali štacunarju, ali kakemu drugemu plemenitemu ali pa nja otroku namest križa pa težek kamen nad glavoj stoji — meni sicer to nič mar; če so le drugač keršansko živeli, jim kamen ne bo teže delal in jim tudi vstati branil ne bo, naj bi ravno do sodnega dne tamkaj stal; angelj varh ga bo že še za časa odvalil. Pa od enega grobnega kamena, kakoršnega še nikolj videl nisi, ti hočem povedati, ki bi pač marsikteremu vtcgnil o vstajenju in sodbi hudo hudo spotiko delati.
Misli si na štiri ogle obrezan grobni kamen na gomili že umerlega moža. Na pervi strani bereš ta le napis: „Mož, ki pod toj gomiloj počiva, je na zemlji clo malo dobrega včinil, in tudi
to malo lo zato, da bi ga hvala doletela, ali da bi sc sramoti vmaknil, ali ker ga je pomoči potreben revež ravno pri dobri volji zadčl, ali ker se je obilnega povračila nadjal". Na drugi strani stoji: „On je v svojem živlenji preklinjal, kakor bi orehe razsipal, zabavljal, zmerjal, psoval, legal, zavidal, nečistosti ves gorel; je bližnega v nesreči videl, mu je serce zaigralo; jedci je, da se je putil, delati pa mu je merzelo, in še veliko drugega pa malo prida ongavil; grehov njegovih velikih in malih je bilo kakor listja in trave". Na tretji strani se bere: „Ga jo kdo razžalil, ali če se mu je le dozdevalo, da se mu krivica godi, se je že rotil, raz-žalnika svojega v dno pekla preklel; ako le mogel, jc sovražniku škodo trikrat povernil, to bilo jc za nja rajsko veselje, videti pa, da mu je sreča potegnila, peklenska muka; dni, tedne, mesce clo lčta je jeza v njegovem oserčju vrela kakor smola v razbelenein kotlu, in ko jc polagoma se sama naveličala že, jc še le iztlela". In na četerti strani čitaš: „On je vsak dan molil: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpustimo svojim dolžnikom".
Zdaj pa še enkrat in prav pazno vse štiri napise preberi, in potem mi, ali prav za prav, sam sebi odgovovi: kje bo duša njegova, kdor si takega grobnega kamena zaslužil je? Ti praviš, da tega nc veš; pa nekoliko sc ti vendar le dozdevati more. Da, ne le dozdevati, marveč za gotovo lehko veš, da njegova duša pri Tistemu biti ne more, ki je v pregrozovito skelečih mukah na križu zasramovan, pa svoje preklinjevavce in morivce pri Očetu izgovarjal in tako priserčno za nje molil, naj jim Bog milostljiv bode. To bi bilo pač čudno in prečudno, ko bi en tak, ki jc od Zvcli-čarja ravno nasprot na zemlji ravnal, pa zdaj pri njem v nebesah bil, in bi se mu ravno tako prilegalo, kakor čemi saji poleg božičnega snega. Le kar brez ovinkov izreči, kakor si misliš, namreč, da se bo duši ovega moža tak nekako godilo, kakor je vsak dan molil; da mu naj namreč Bog njegove grehe ravno tako odpusti, kakor je on svojim sovražnikom navadno odpušal.
Pa še eno prašanje je, ki ti bolj za nohte gre, ki ti, tak rekoč, nož na serce nastavi. Tovcj mi le prav po pravici: ali bi se nc smel tudi tebi, kedar umeri bodeš, taki štirivoglat kamen postaviti z enakimi napisi? in v napisih bi ne bilo nobene laži, clo
nobene lažice? Jeli zdaj veš, kamo pes taco moli? Če si pa morda po natori glave okorne in pičlih zrajtalov, ti kar na ravnost povem in razodenem skrivnost in pomen omenjenega grobnega kamena in njegovih napisov, namreč: ako nc odpustiš vselej, kedar koli ti drugi kaj žalega store, berž in v resnici, ti tudi Bog ne enega greha, tudi nc enega pregreška odpustil ne bo; ampak ti boš za vse grehe, velike in male, clo za vsako nepotrebno besedo svoj račun slišal in plačevati moral; Bog hotel, da bi imel s čem! Kakor dolgo v sovražtvi živiš, sam sebe zakolneš in obsodiš, ko-likorkrat sv. Očenaš moliš. Z vsakem Očenašem terjaš od Boga, naj ti sovražen bo zadel žalenja, ki mu ga storiš. Da, če celo leto do kakega človeka serd v svojem serci rediš, ti tudi celo lčto ne v cerkvo, ne k spovedi hoditi, ne moliti treba ni: kajti bi bilo zastonj in drugega nič, kakor potrata dragega časa. Ako namreč enega samega človeka sovražiš, sovražiš tudi Boga, ki je tega človeka stvaril in v svoji očetni ljubezni ničesar bolj, kakor njegove sreče nc želi; sovražiš tudi Zveličarja, ki je za njega kerv in živlenje dal; in vse tvoje žebranje in cerkovanje drugega ni, kakor zasmehovanje Narvišjega, ravno kakor bi mu samih piškovih orehov v dar ponudil, in njemu ravno tak prijetno, kakor šest tednov star merlič tvojemu nosu, ali pajsje tulenje tvojim ušesom.
Sladko jedro, žlahen duh in prijetno donenje tvojega žebranja in cerkovanja, da bo Bogu prijetno in mu nc bo gnusoba, mora biti ljubezen v tvojem serci in pa pokoršina. Ti pa ravno ljubezni nimaš, ker svojega bližnega sovražiš, in nimaš pokoršiile, ker ne dopolniš, kar je Gospod zapovedal malo poprej, prejden sc je od svojih ljubih poslovil, rekoč: „Novo zapoved vam dam, da sc med seboj ljubite"; in kar jc že poprej djal: „Ako svoj dar že do altarja prineseš in se spomniš, da tvoj brat kaj zoper tebe ima, popusti ondi svoj dar, spravi se poprej s svojim bratom, potem pridi in daruj svoj dar". Še clo moč svetega zakramenta se te ne prime, ali se nad teboj razgubi, dokler je tvoja duša sovražnega so-pulia napojena. Spovej se še tako čisto, prejmi še toliko križev svete odveze, zadobi poveril še popolnoma odpustkov kolikor se da; ako pa svojega serca tako vžemal nisi, da je tudi zadna ka-plica serda iz njega pritekla; in naj bi bila pritekla, in ti bi
bil tuili svojemu nasprotniku v prijazno spravo roko podal, pa bi te poznej zopet zgrevalo, in ti bi ogenj poprejšnega sovražtva zopet v svojem serci vpihal, si izpibal tudi iz svoje duše spoved in pokoro, in vsa druhal tvojih grehov se v njo zopet urijo in vgne-zdi. In ne le, da zakrament svojo zdravilno moč za te zgubi, marveč se ti tudi v strup spremeni; kakor Iškarjot povžiješ tudi ti angeljski kruh sam sebi v pogublenje.
Je že vse prav, morda porečeš; pa človek je pač Človek; kaj morem zato, če mi jeza znotraj kipi,.vre in sverši kakor voda na kepi živega apna! In če ljudje tudi ne jenjajo, in človeka ven in ven dražijo in žokajo kakor muhasti fantalini priklenjenega cucka, ne morem drugači, da zaščutam in zardegatim. — Fcj, sram to bodi! pojdi sc solit, lažnivi opravlivec! sc ve da moraš drugače, toda nočeš, ker imaš zanikamo, velo dušo, ki se pri vsaki sapici jeze in serditosti že zmezi in zavihra, kakor stara zapušena paj-čevina na vetri, namesti da bi si kaj sile prizadjala in se ji sepčno vstavljala. Svojega naj hujega sovražnika, ki ti večo krivico dela, kakor vsi ljudje, kojim sc tako zlobuješ, ravno v sebi, v svojem oserčju prikritega imaš, in šc prav nježno z njim ongaviš. Ta sovražnik je tvoja preobčutljiva, jeznovita togota, ktera se od vsake zoperne besede hitro vname kakor smodnik od kresala in kamena, ter tebe in po tebi druge tolikokrat smodi in žge. Na to sovražno coparnico, svojo togoto, pazi s skerbnem očesom, zgrabi jo, izsii-vaj, izžlepaj jo prek praga, kolikorkrat na duri tvojega serca po-terka, ali sc skrivaj prikrasti hoče. Praznoverci so včasih na hišne ali hlcvne duri morsko nogo zarisali, in morebiti jo še zdaj, da bi kaka coparnica njim ali pa živini česa začarati ne mogla; tudi jaz ti hočem tako morsko nogo pokazati, pri kteri pa ni čisto nobene praznovere, in ktere se tudi pri spovedi obtožiti treba ni; ktera pa, ako jo na duri svojega serca zarišeš, vražjo coparnico togoto gotovo odpodi. Pokazal ti jo bom, toda obljubiti mi moraš, ali prav za prav nc meni, kajti jaz bi še nc vedel za to, ampak obljubi ljubemu Bogu, ki vse ve in v tvoje serce vidi, in pred ktc-rem ravno zdaj stojiš, sediš, ali (če si bolan) ležiš; obljubi mu le, te lepo prosim, ljuba duša! obljubi mu, s to čudno morsko nogo zaznamjevati sam sebe vsak dan svojega živlenja. Glej, clo lehko
je to, pa silno silno dobro za tebe, tvojo rodbino, sosesko, žlahto, za tvoje prijatle in znance in za vse skupaj. Glej, tako le se ta reč napravi:
Če hudič prikobaca in ti tako le šepta: „to je preveč, kar je uni ali ta črez tebe rekel ali rekla; ali: tega bi jaz nc ter-pel, kratko nikar; jaz bi mu že dal, kar tožil bi ga; ali: glej ga le, zlodja, to imaš za zahvalo, bi bil pač nore, ko bi še komu kaj storil, saj so vsi sleparji i. t. d."; če tako hudič svoj ušiv kožuh ob tebe čoha in vse, kar jc bilo in ni bilo, zopet zbrodi in sproži, naj bi te razkačil in ti jezo, ki jc že do malega iztlela zopet vpi-hal: idi in moli en Očcnaš za svojega sovražnika in za sebe, naj vama Rog obema milostljiv bo in obema v nebesa pomaga, in naj Bog poprej, ker bi drugače vajna v nebohoja vendar le na dol ne pa na gor deržala, tebi pomaga, sovrašniku iz celega, celega serca odpustiti, sovražniku pa, da svojo krivico spozna in se poboljša. In če se potem, ki si to molitvico pred svojem Očetom, in svojega sovražnika Očetom, kolikor si mogel, ginjeno in pobožno od-molil, in se šc le kadi v tvoji duši, in se ti še ni ohladilo; moli še en Očenaš ali kako drugo enako molitvico, in moli tako dolgo in nc jenjaj, dokler se serda čemi oblaki čisto nc raztegnejo in se popolnoma ne razjasni, dokler solnce priljudnosti v tvojo dušo ne zasveti in se maverca miru nc prikaže. In če sc ti pojutrišnem ali čez osem dni, ko se ti tvoj sovražnik v misel vzemc, ali ko ga ravno srečaš in te on stransko pogleda, znotraj zopet meziti začne in star serd v tvojem oserčju zarezi kakor čmern pes pod pečoj: treši ga zopet s tistoj morskoj nogoj po glavi, tako da vtihne. Glej to te premnoge sitnosti obvarovalo in ti sladkega miru za živlenje in za zadno uro pridobilo bo. To se bo tvoji duši, kedar bode uboga sirota iz trupla vunkaj bežati morala, bolj prilegalo, jo bolj hladilo, kakor žegnana voda in vošena sveča. Stori le to, in vstreži se tako meni in sebi in 'svojemu sovražniku in ljubemu Gospod Bogu kakor hitro se bo dalo in ti bo priložno. Za del priložnosti si nič ne bodi v skerbi; lehko, da jo že imaš. Le pretresaj nekoliko čutleje svojega serca in pa okoljšine, v kterih bivaš, in pomisli, ali z nikomur v očitnem sovražtvi ne živiš, ali ti skrivaj do njega ne merzi. Berž ko ne, da bo kaj takega; morda še ni dolgo, Drobt. za leto 1859 in 1SG0.	12
kar sta sc s sosedom ali s sosedoj sporekla ali sporekle, ker so njegove svinje tvoj travnik razrile, ali ker je on vodo na svoj travnik napeljal, ali ker mu je vol pri oranji prek tvojega mejnika stopil, ali ker so sosedne kokoši pri tvojih zobale, ali ker je tvoj otrok sosedovimu kako igračo vzel, un pa tvojega zla-sal, ali mu nogo nastavil, da je padel; ali ti je z bratom ali sestroj pri razpisili za rajnem očetom kaj naskriž prišlo, tako da jima že pol leta blizo hiše ne greš, onadva pa tebi ne i. t. d. Kaj ne, da bo kaj takega? Hajdi! dragi brate, ljuba sestrica, poskusi in pokaži, da se s sovražtvom v resnici nočeš pečati več. Nič se ne obotavljaj, položi vse na stran, in ko bi se bil ravno v kerčmo namenil, odloži za zdaj, saj ti kerčma ne odide, ter pojdi in moli kar zdaj za vaju obd, za sovražnika in sebe, za sebe in sovražnika. In še nekaj: stopi hudobi, ki te moti in šunta, da tega nikar, na vrat, zgrabi jo in verži jo vun prek praga in za njoj zakleni vrata svojega serca, t. j. premagaj se in idi sam k svojemu sovražniku v hišo, ako pa to nikakor mogoče ni, postavim zadel daljine, ga pa pervo dobo ko se srečata, prijazno ogovori in mu roko podaj. Ako vselej, kedar koli zoper koga, ali kdo zoper tebe kaj ima, tako storil boš, potem boš lehko in brez vse hinavšine molil: »Odpusti nam naše dolgč, kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikom"; in to te bo jako tolažilo v tvoji zadnji uri, ko se bo že mračilo pred tvojimi očmi, in prav rad bi jaz takrat na tvojem mesti bil; kajti se boš v ljubezni tega svetd ločil: »Ljubezen pa pokrije veliko število grehov".
Šeliel.
II.
VISOKA SLUŽBA.
Lepo in veselo živeli so na svoji pristavi bogaboječi starši z edinim sinom svojim. Bil jc ti prav zali mladenč in kaj blagega serca, — prava podoba nedolžnosti čiste. Zadovoljno so živeli od dela svojih pridnih rok in Bogu z resničnim sercom zvesto služili; za to jih je Bog tudi v vsem blagoslovil, sosebno pa v nadepol-nem sinu, ki je bil njih veselje in njihove starosti upanje sladko.
Enega jutra pride neki mož božji, — kakor popotnik iz daljnih krajev bil jc oblečen in kakor Svetnik častitljiv, — stopi v hišo pred starše in začne govoriti:
„To noč", tako jim pripoveduje mož božji, „to noč mi je bilo v sanjah razodeto: da se bo skoz to deželo peljal velik in mogočen kralj, ki je edin v svitlosti. In vašej hiši bo ta sreča došla, da vas bo ta veličasten kralj obiskal, ter vam veliko milost ska-zal, ker bo pri vas naj drajše, kar imate, v sebi prijeten dar sprejel. Nad vašim sinom namreč bo dopadenje najšel, ga seboj vzel in k velikej časti ga bo povzdignili. Dal mu bo kaj lepo, zlatd liskeče oblačilo, ter ga pred svoj zlati sedež med perve služavnike svoje postavil bo. Tukaj bo vaš sin naj veči, naj lepši srečo naj-dil, in v veselem vživanji te sreče tudi vas, ljubi starši, pred obličjem pravičnega in milostljivega kralja pozabil ne bo. Nobena potreba, nobena sila in žalost ga več stiskala ne bo; zakaj tam v deželi, kamur pojde, je obilo bogastva, in vse, kar le serce želi, bo imel. Že stoji prcbivalnica za njega pripravljena, in kedar Gospodov glas klicati slišite, tedaj se spomnite, da je že blizo čas, o kterem se bode vse to zgodilo." — To izgovori ptuji mož in odide;
12*
starši pa se komaj zavejo veselja nad veliko njih sinu obljubljeno srečo in nad milostjo, katero jim je namenil mogočni in dobrotljivi kralj skazati. Vse se zdaj marljivo dela poprime, in hiša, ako ravno ni bilo v njej kake posebne nesnage najti, je hipoma vsa še bolj osnažena in ozaljšana, — vse je v naj lepšem redu, — pripravljeno za sprijemo toliko visokega gosta. Pripravili so starši svojemu sinu tudi novo obleko, da bi zamogel pred milostljivega vladarja spodobno stopiti in v njegovih očeh dopadenje najti.
Tretja noč po tem se že približuje, in na nebu se prikažejo černi, strašni oblaki, ki se eden nad drugim šumeče dervijo — hudo, hudo vreme se vname — bližej in bližej in zmirom strašneje buči gromenje, in švigajo bliski, ki so černo noč v beli dan spremenili. Zdaj pokleknejo pobožni starši v svoji hišici, katero jim luč iz lampice milo razsvitljuje; v sredi med njimi kleči tudi zali mladeneč, njih edini blagi sin. Vsi enega serca roke povzdigovajc molijo, da bi Bog to hudo uro prevzdignul, da bi se to vreme brez škode in njih kraju k dobremu razšlo: kar se, ko bi trenil, strašno zabliska, blisk se v hipu zavije, v hišico plane in edinega sina v sredi omedlelih staršev umori. — Ko se starši zopet zavejo in svojega edinega serčno ljubljenega sina mertvega zagledajo, jamejo zdihovati, jokati in tarnati, da ni bilo konca; vzamejo žalobno obleko, in clo neutolažljivi spremijo svojega mertvega ljubljenca k pokopališču nad toliko nesrečo, ki jih je zadela, ki jim je edino upanje na zemlji in močno podporo v starosti vzela. —
Zdaj stopi mož božji zopet v njih hišo in jim reče: „Kaj se jokate in žalujete tak neutožljivo? Ali se ni vse zgodilo, kar sim vam veselega napovedal? Ali ni Bog sam, kateri tam gori v nebesih kraljuje, ki je zmed vsih pozemeljskih kraljev naj mogočnejši, prišel k vam na gostijo, ter je vašega sina k vživanju neskončno-večnega zveličanja zaklical? Kaj še zdihujete dalej? Proč z ža-lobnim oblačilom in veselite se luči božjega veličastva, v katero je srečen vaš sin iz pozemeljskih rev zaklican". — Zdaj se razjasni staršem duša, zapopadli so besede nebeškega poslanca: njih tožbe so potihnile, njih solze se osušile, njih žalost pa se je v mirno veselje spremenila; pokleknili so, hvalili in molili Njega, kateri je svojim otrokom oznaniti dal:
„Nobeno oko ni vidilo, nobeno uho slišalo, in serce nobenega ni občutilo, kaj je Bog pripravil tistim, kteri Njega ljubijo
P. Cizej.
m.
BOJ Z JARCOI.
N. N. tergovec se pelja enkrat nad žrelom strašnega morja in ž njim na barki 300 lepili ovc, ki so bile njegova lastnina in nje mislil v Benetkah za drage dnarje razprodati. Barka od prijetnega veterca gnana se ko otročja zibika ulda, in plava varno in pohlevno naravnano pot. Tergovec od dolgočasnosti premagan zadremlje. Se posadi na stolico pri svojej čredi in z glavoj kima. Jarec, ki je bil tudi med ovcami, to viditi, si misli: Aha, glej ga! ta se hoče z menoj poskusiti, in že se pripravlja na boj. Postavi se blizo gospoda svojega, stopi malo naprej in se pomekne zopet nazaj, se čedno pripravlja, da bi huje terknil v svojega mislečega zoprotivnika. Se postavi na zadnice, nagne in zdigne roglasto kečko, kakor vidi starjat svojega lastnika — in puf — terkne s terdoj bučoj v glavo tergovca, tako da se ta na znak prek stolice za-siple na tl£, in se vi da, prebudi. Gospodarja pa ta prevzetna nepoštenost hudo razčemeri, kerv mu je vrela po žilah. V svojem čemeru popade nepametno stvar in zamahne v morje. Ali glej! ovce, ki to vidijo, ziskačejo z vso silo ena za drugoj za jarcom v morje in se potopijo.
Starši ljubi! grete vi v greh, grejo tudi vaši otroci za vami; je vaša pot proti peklu, bodo šli tudi taj vaši otroci; ste vi pobožni in pridni, bodo storili tudi vaše dcca taki; hodite raje v cerkvo, kakor v kerčme in na plese, bodo hodili tudi vaši otroci radi k božjim službam; zakaj kakor se solnčuica (solnčna roža) obrača za solncom, tako se živlenje vaših o trik obrača polek vašega živlenja.	Fr. Šrol.
IV.
BASNI.
(Po latinskem spisal J. Vari.)
1.
Merkur in podobar.
Stari Rimljani so bili malikovavci. Imeli in častili so mnogo zmišlenih bogov ali malikov. Med temi je bil Jupiter bog nebčs, in kralj bogov in ljudi, in Juno, njegova žena, je bila kraljica bogov, Merkur pa njih p6sel in bog zgovorstva, kupcov in popotnikov. Od teh treh malikov je znana nasledna basin:
Merkur, radoveden zvediti, koliko da pri ljudeh velja, sc podii iz nebčs na zemljo, ter stopi ko popotnik v hišo nekega podo-barja. Tu so bile naprodaj podobe malikov in toraj tudi podobe Merkurja, Jupitra in Junc. Samo se mu smeja, ko vidi radovednež samega s6 v podobi, in bolj ko se ogleduje, bolj sam sebi do-pade, zadnjič celo misli, da bi znal pri ljudčh več ko Jupiter ali Juno veljati. Saj sim, si misli, tudi jaz bog, in ker sim posel nebeški, se ne more brez mene nič zgoditi, in to je gotovo znamnje posebne veljave. Verh tega, modruje na dalje, sim tudi bog kupcov, toraj bog bogastva, in zato brez dvombe nar ljubši ljudem. Se tega prepričati, vpraša zdaj podobarja, koliko da Jupitra ceni? In ko sliši cčno, in hitro tudi za Juno pobara, ter zvč, da je perva podoba cenejši od druge, si misli: z mojo bo vse drugače, moja bo gotovo oboje prekosila, bo naj dražji. V takih sladkih sanjah popraša zdaj podobarja, koliko da bi pa za podobo Merkurjevo
imeti hotel? Podobar pogleda vprašavca, pogleda podobe, ter reče: „Ako ti dve tukaj vzamete, vam Merkurjevo rad naveržem".
Malo velja, kdor le sebe hvalit zna.
2.
Merkuca (opica) in delfin.
Merkuce, kakor je sploh znano, so po truplu med vsimi živalmi človeku naj podobniši. Delfin je riba, bo pa tudi štironoga-tim živalim prištevali. Hiter je bolj od vsih drugih žival, hitreši ko ptica ali pušica. Nobena rib bi mu ne mogla uiti, ko bi ne bil tako stvarjen, da je le znak leži plen zgrabiti v stanu. Mladičev, ktere doji, ima po enega, včasih tudi po dva. Skočiti zna tako, da večkrat na eni strani barke vkviško plane, in visoko nad barko na drugi plati spet v morje šine. Pravijo, da ga godba veseli, in da človeka rad ima. Na to se opira sledeča basin:
Na neki barki so imeli merkuco. Ko plava ta barka na širokem morju, jstane grozovitni vihar. Veter brije in tuli, prevlečeno s černosivemi oblaki je nebo, grom germi, strile švigajo sem ter tje in treskati je jelo, da je vse trepetalo. Morje se peni valovi se vzdvigujejo in kopičijo v vedno divješem plesu, ter premetavajo barko ko lahno sehlad. Ne dolgo, in barka zadine na skalo, in glej, pri ti priči se razdrobi, in vse, kar je bilo živega na nji, požre požrešno valovje. Merkuca plava, kakor že more in zna, ker gre ji za živlenje. V takej sili pridervi delfin, vidi ubogo žival, ter si jo, misleč da je človek, na herbet naloži, in z njo prot sloveči barkostaji Pirej sterll. Med potjo jo vpraša delfin, kdo in kaj da je, in merkuca mu laže in laže, da je imenitnega visoko-žlahnega stanu. Ko prideta v barkostajo, in ravno ko je delfin na tem, merkuco, rešeno grozne smerti, na suho postaviti, jo še vpraša rešitelj, ali le ve, kje in kdo da je Pirej? Merkuca mini, da jo vpraša za kakega slavnega moža, ter mu hitro odgovori in pravi: O kako bi tega ne vedila, bi Pireja ne poznala, saj nisva le samo si znana, sva si celo tudi v rodu. Delfin, ko to sliši, spozna merkuco nesramno lažnjico, spozna pa tudi zdaj še le, da
ni človek, ampak zver. Ves razkačen puhne z merkuco iz morja prot nčbu, in treši lažnjivko nazaj v globočino morja.
Kdor plete rad lažč, z lažmi sam'ga se ujč.
3.
Vrana in lastovka.
Vrana živi po lčtu in po zimi in vsaki čas v naših krajih, ter si ostane vedno enaka. Lastovka, lepa, urna ptičica, gnezdi po hišah, na zimo pa se poda v daljne, toplejši kraje, ter se verne, oznanovaje ljubo, drago pomlad, v tem času nazaj v domovino po-lčtno, ker zopet svojega starega gnezda se polastivši vali. Nektere lastovk pa ostanejo vedno v domačiji, to da se na zimo poskri-jejo trumama poleg r6k in virtov. Namažejo si z oljem njim lastnem perje, potem pa ena pri drugi gosto nadrenjane nekako oter-pnejo in se šc le na spomlad spet prehude. Kraj prezimovanja za-pustivši se vernejo vesele nazaj k znanim svojim gnezdom. Lastovke ne ostanejo tedaj ves čas v naših krajih, in ktere ostanejo, prezinhjo poskrite v stanu oterpnjenosti, z ktere jih še le spomladansko solnce prebudi, med tem ko se vrane nikakor ne spremine in domačije nikoli ne zapusti. To pojasnuje basin, ki se tako-lo glasi:
Lastovka in vrana ste se prepirale med sabo, ktera da jc lepši in veči veljave. Po dolgem pričkanju odvernc vrana ter pravi: Kaj se boš toliko s svojo lepoto bahala, ker te v lčtu le nekoliko časa terpi, med tem, ko si jaz vedno enaka ostanem, in vse Ičto veselo v domačiji živim?
Dolga sreča ali prednost ima od kratke veči vrednost — torej : rajsko tamkaj osrečenje je neskončno veči cene ko kratko tu-kajšne živlenje.
4.
Pohid in škorpjon.
Škorpjon se šteje mecl merčese. Na vides, ako ga bolj po verhu in naglo pogledaš, se vidi, kakor da bi bil kak rakek, pa
zlo bi sc goljufal, ako bi ga v roke vzel in z njim neskerbno ko z rakom ravnal. Rak te bo bolj ali manj uščenil, ako mu perst v škarje ali ščipavnice pomoliš; škorpjon pak te zna hudo, tudi nevarno pičiti, ker zlo strupena žival je ta merčes. •— Od njega je ta-le basin:
Nek pobiČ je lovil kobilice na polju. Veselo se je, skakaje kmalo za to, kmalo za uno, z njimi po travi tcmljal. Marsktero je ujel, marsktera mu je pa tudi ušla. Med kobilcami je lazil pa tudi škorpjon. Pobič, ko ga ugleda, misli, da je kobilica, in že stega ročico po njem, ker sc mu ta oglasi, ter mu žuga, rekoč: Glej rep, s kterem te bom vpičil, ako ne odjenjaš od mene, in lovil, neumnež, ne boš več potem kobilic.
Hočeš se nevarnosti ogniti, jo moraš prej poznati sc učiti.
5.
Žab i.
Bila je velika suša in grozno pomanjkanje vode. Zevajoče po vodi se napravite dve žabi na pot, pa nikjer je ne najdete toliko, da bi si bile svojo hudo žejo ogasile. Greste z doline v dolino, ter pridete do neke šterne, ki je bila zlo globoka, pa do polovice polna zaželjene vode. llajdi, pravi perva, hitro v šterno, vode je dosti, in žije bo konec. Počasi, ji odverne tovaršica, vodo sicer vidvi, clo nje pa le ne smeve. Kdo nama bo branil, zakliče nepremišljeno perva? Aj, pravi modro druga, brani nama ravno vidno nobeden, in brez truda sve hitro v šterni, vendar kako bove pa iz nje prišle, ker je iz vode do verha visočina tolika? Perva spozna, da ima druga prav, in zapustivše kraj nevarnosti poskakujete naprej.
Hočeš kakega se dela podstopiti, dobro prej prevdari, ali bo konec tudi prav in hasnoviti.
Svita dobrega ne zaničuj, slušaj vselej ga in ga spoštuj.
Poba in kuhar.
Neki kuhar se je medel v kuhinji in kuhal. Dvoje fantalinov stoji blizo njega, ter ga gleda jedila pripravljat. Zamišljen v svoje opravila ne porajta kuhar posebno paglavcov, kterih eden skrivše kos mesa iz lonca zmakne, in ga tiho tovaršu poda. Hitro skrije ta ukradeno meso, in gleda spet ko poprej meni nič tebi nič mirno s svojem tovaršem kuharja, ki se je neprenehama s kuho pečal. Kmalo vendar pogreši kuhar meso, in ker zunaj teh dveh pobali-nov žive duše v kuhnji bilo ni, si je bil svest, da mu ni nihče drugi mesa vzel, ko onadva. Prime jih toraj in terja zmaknjeno meso nazaj. Ali pobalina, vsa zvita in spačena, jameta prisegati, in se priduševati, ter s vso resnobo terditi, da sta nedolžna. Ta, ki je meso ukradel, terdi in prisega, da ga nima, in drugi, ki ga je skril, spričuje in se priduša, da ga ni vzel; kuhar pa, ki vidi zvitost in spačenost pobov, jima odvcrne, ju iz kuhnje zapodivši, rekoč: „Mcne išeta vidva s krivo prisego in zvijačami svoje nedolžnosti prepričati, ter me nalagati, ali Bogu vsegavednemu in povsod pričejočemu svoje krade zakriti nc bota mogla".
Bog vse vidi, vse vč, pred Njim, človek! nisi v stanu prikriti tudi naj manjšega pregreška ne. Bodi toraj sovražnik vse napčno-sti, vsega Bogu zopernega vedenja v mislih in željah, v besedi in djanju, prijatelj pa in delavec vsega keršansko-dobrega, ter živi tako, da boš ob smertnem času pred vsegavednem sodnikom obstati zamogel. Zakaj mi vsi, pravi apostelj, se moramo pokazati pred sodnjim stolam Kristusovem, cla prejme slehern v svojem telesu, kakor je storil, ali dobro ali hudo. (II. Kor. 5, 10.)
E.
Ogledale
šolo in domačo rejo otr6k.
Više ko vsakega malarja, vise ko vsakega podobarja in vsakega te verste umetnika ga cenim; ki ve serca mladine prav vravnati.
Sv. Janez Zlatofist.
I.
SVETI KRIŽ V ŠOLI.
V keršanski šoli je podoba sv. Križa pervi in naj lepši kinč, ki očitno kaže in nc taji, da se šolska mladina ne uči samo pisati in brati, marveč kar veliko več vcljd, prav po keršansko živeti, terpeti in umreti po izgledi Jezusovem. Sv. Križ kaže, da je šola posvečena soseda svete veže božje (cerkve), ktera je keršanske šole skerbna mati, kojo vlada in blagoslovi, da se šola v svojem nauki ne zajde in ne oslabi. Sv. cerkev je bila šoli vselej dobra mati; oh, naj bi šola bila cerkvi tudi ravno tak zvesta in hvaležna hčer! Vsakdo, ki v šolo stopi, bodi si kmet alj gospod, star alj mlad, učitelj alj učenic, pomni naj, britko razpelo zagledaje, važnih Jezusovih bes6d: „Glejte, da ne zaničujete kterega tih malih! ker povem vam, da njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, M je v nebesih(Mat. 18, 10.) Spoštovaje naj se učitelj na podobo križanega Jezusa ozira, kedar deca podučeva, ter ne pozabi, kako milo in pohlevno, ponižno in poteipežljivo je božji detoljub Jezus otroke h sebi vabil, jih objemal in blagoslovil. Pač bi gerdo bilo in pa za jokati, če bi učitelj sirovo in neprijazno otroke v šolo sprejemal, z njimi divjal in jih pogubljal, ktere Bog toliko ljubi, da jim svoje angele varhe da. Iz križa Jezus hudobnemu učeniku veli: „Kdor pohujša kterega tih malih, ki v me verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat, in bi se potopil v globoČino morja". (Mat. 18, 6.)
Pa tudi šolcom naj bo podoba svetega Križa vedno odperta knjiga, ki jih uči Jezusa goreče ljubiti skoz posnemo njegovega
živlenja v Nazareti doma, kjer je bil svojim staršem pokorn; sv. Križ otroke uči posnemati mladenča Jezusa, ki je dvanajst let star v Jeruzalem hodil z Marijo in z sv. Jožefom Bogu očitno služit. Pred podobo križanega Jezusa naj mladina v šoli prav pogosto svojih dolžnost trojno obljubo ponovi:
1.	Lepo vbogati kakor Jezus, ki je bil svojim staršem vsigdar pokora. (Luk. 2, 51.)
2.	Veselo radi moliti, v cerkvi, v šoli in tudi domžl, naj se otroško, še za vse dobro mehko serce h Bogu povzdiga, od ko-jega vse dobro pride, in ki jim dobrega Duha dd, kteri ga prosijo. (Luk. 11, 13.)
3.	Se pridno učiti in po nauki čedno zaderžati, kakti usmileni Jezus, ki je rastil v modrosti in starosti, in v gnadi pri Bogu in pri ljudeh. (Luk. 2, 52.)
Vse to sv. Križ v šoli očividno veli; naj se torej vsi, ki v šolo pridejo alj odidejo, svetemu Križu spodobno priklonijo, in ga pozdravijo priserčno, rekoč: »Hvalen bodi Jezus Kristus/"
Slomšek.
II.
ZA VSE, KI IMAJO PRI CERKVAH OPRAVITI.
Za letos čem od cerkvenih križev, od orgelj, od turnske ure in od zvonov nekaj opomniti. Križi (banderi), ki jih pri procesijah nosijo, in so zgol za cerkveno rabo, morajo biti v podobi križa. Ruta, naj si bo iz svile alj iz volne tkana, ne sme za deržaj (štango), ampak na drugo paljco mora biti pripneta, počez der-žaja obešena na ravnost dolj visi, ne pa postransko, kakor pri vo-
jaških zastavah (štandarteh). Vpletla se je tudi že v naše kraje razvada, da za učence, za nektere bratovšine in za pogrebe po vojaško ponarejene zastave imajo, na deržaj namreč pribita ruta kakor trivoglati robec preč vihra (farflja). Vsak bander pri procesijah mora biti križ, torej se po Slovenskem banderji sploh le križi imenujejo, postavim: mali križ, veči križ, rudeči, beli križ i. t. d. Po vojaško ponarejeni banderji so za cerkveno rabo clo prepovedani. Rituale Rom. pravi: „Prseferatur, ubi fuerit consvetudo, vexillum sacris imaginibus insignitum, non tamen factum militari seu triangulari forma". To se po našem reče: Koder je navada, naj se naprej nese križ z znamnjem svetih podob, ne sme pa po vojaško na tri vogle biti.
Cerkveni križi silno važne reči pomenijo, a) Nas opominajo, da se pri procesijah kakor mogočna vojska okolj nebeškega vojvoda Jezusa Kristusa združimo, za čast božjo in za svojo zveličanje zoper vidne in nevidne protivnike se bojevati, b) Nas opominajo na Jezusovo mogočno zmago greha, hudiča in judovske terme na dan njegovega častitega vstajenja, c) Nas križi tudi opominajo, kako na čudno vižo da je naša sveta vera po toljkim trudi in terplenji apostelnov, mučeneov in učenikov jude, malikovavce in kervoželjne sovražnike zmagala.
Ravno to nas uči tudi molitev, ktera se pri blagoslovu kri-žev moli, rekoč: „Gospod Jezus Kristus, kterega cerkev je kakor taborišč v vojski vredena, blagoslovi le ta križ, da o Bog! vsi tvoji bojevavci skozi priprošnjo svetega I. (varha, patrona) svoje vidne in nevidne sovražnike v sedajnem času premagati in po zmagi v nebesih slovesno radovati zamoremo".
Kdaj da so začeli pri procesijah križe nositi, ni za gotovo znano. Učeni zgodovinar Euzebi meni, da že ob času cesarja Konstantina, ki je po svojem spreobernenji ukazal, naj bo na vsih zastavah cesarske armade znamnje križa, ker v znamnji sv. Križa je sovražnika, ki je dosti močnejši bil, premagal, in po tem sveto keršansko cerkev osvobodil. Ker je po besedah sv. Pavla (I. Kor. 9, 26., Filip. 1, 30.) kristjan vojšaku, in živlenje vojski podobno, so kristjani berž ko ne si križe napravili, in pri procesijah kot vojšaki Kristusovi nosili jih.
Vsak križ ima navadno na obeh straneh podobo Svetnika alj Svetnice na platno malano. Kedar se nov križ omisli, sc naj vendar tudi izobražen in izurcn malar (slikar) poiše, akoravno mu je več za plačati, samo da se le podoba naredi, ktera kristjana k pobožnosti budi, in ga ne sili v smeh. Vidil sim na nekim križi podobo cesarja Konstantina v zgodbi, ko se mu kratko pred kerva-vem vdarom s sovražnikom na nebi križ prikaže z besedami: „V tem znamnji boš zmagal", okolj cesarja stojijo vojšaki z visokimi kosmatimi klobuki medvedovih kož, kakoršne so nckdajni grena-dirji nosili, v rokah pukše s bajonctami, in spredi dva miniha ka-
pucinarja z roženkranci--vsega tega pa ob času Konstantina
ni bilo, ampak so reči poznejših časov.
Okolj podobe je sviljnata alj volnata, večidel rudeča tkavina prišita, ki nekaj ped! memo podobe visi, in ima zobce alj franže po straneh in na koncu prišite. Kedar se nov križ omisli, naj se izbere tkavina obstoječe barve, naj se ne gleda na kake krajcarje, samo da blago dalje terpi.
Poskcrbeti je tudi, da se zvezda za verh križa pri poštenem in znajdenein pasarji narediti da, naj bo brez nepotrebnih čačkarij dobro in scer pri ognji pozlačena alj vsaj dobro posrebernjena, ker vsaka druga reč berž svitlobo zgubi. Varovati pa je tudi treba, da se na Božjega Telesa dan na zvezdo, še manj pa na podobo alj na tkavino žive cvetlice ne obešajo in pripenjajo, ker po takih vencih zlatnina, srebernina pa tudi malarija, posebno pa rudeča platnina kmalo ob svitlobo in živo barvo pride. Za križe so naj boljši ponarejeni suhi brajdeljci alj venci.
Ko bi se pripetilo, da bi med procesijo deževalo, in se križ zmočil, se ne sme na solnci, ampak le v senci sušiti, ker solnce živo barvo (farbo) kmalo stemni. Kedar križ dalej časa v cerkvi stoji, je dobro, da se čopki (cofelni), zlasti če so težki, preč vze-mejo, sicer preveč vlečejo, bander se ravno tam hudo nategne, in sčasama naterga. Naj boljše je, da čopki na posebnih k pildu pri-šitih trakih visijo.
Kedar se ima križ h kteri drugi cerkvi prenesiti alj shraniti, se ne sme od zgorej, kjer je bander na preklo (štango) pripnet, zavijati, ampak odzdol. Kar memo pikla (table) visi, se mora čez
podobi pogerniti, in od spodne strani lepo rahlo zavijati. Če od zgoraj zavijati začneš, bodo tiste železne ročke (kljuke), za ktere križ pri deržaji visi, v kratkem malarijo razpraskale, alj clo tablo prederle.
Zvezda sc mora iz deržaja sneti, in posebej na suhem shraniti.
Ker so debeli deržaji pretežki, tanjki pa se radi vsločijo, je naj boljše, da se z ene deske dve latice vžgate, in ena drugi nasproti obernene dobro zlimate, in po tem še na okroglo lepo ostrugate.
Od orgelj.
Dajte najpoprej povedati, kdaj da so orgije znajdene bile. V sv. pismi sc bere (I. Mojz. 4, 21.), da jc Jubal, sin Lamchov že orgeljce delal, pa menda take, kakoršne pastirji imajo z terstovih cevi sostavljcne. Sčasoma so veče cevi sostavljali, in na nje že v stari zavezi v Judovskem tempelni piskali. Orgije za cerkev so neki tudi najpoprej v jutrovih deželah imeli. Cesar Mihael Bizantinski je Dragotinu (Kari) okolj leta 805 po Kristusovem rojstvi poslal velike orgije, kterih jc cesar Dragotin v Ahni na Nemškem v veliki cerkvi postaviti dal, in od tiste dobe so orgije posebno v škofijskih in miniških cerkvah svojo veljavo dobile. Nekterim so močno dopadle, in jih niso mogli dosti prehvaliti, nekterim pa niso kaj všeče bile. Že ob času sv. Bernarda (okolj leta 1450) sc je neki pobožen opat potožil, da imajo orgije prehud glas; Tridcn-tinski zbor je clo posebno postavo dal (Sess. 22.), varvati se, da na orgijah nc bodo posvetne in preokrogle vižc delali. In papež Benedikt XIV. (1749) so vsim škofom po keršanskem svetu ojstro naročili, da ne smejo v cerkvi posvetne in godčevske glasbe ter- , peti. Alj žalibog! le prepogosto sc še po deželi slišijo organisti, ki take viže delajo, kakor da bi od hudega duha obsedeni hotli brumne rnoljcc iz cerkve preganjati. Že več let .se v Rimi zavolj cerkvene godbe posvetujejo, in sklenjeno je že, da orgije ne smejo drugega opravila imeti, kakor k petju prilagati, in petje vižati; torej j c tudi čisto nepotrebno tako veliko število pisal in glasov.
Drobt. za leto 1859 in 1860.	13
Nekteri red pišal za drugo ni, kakor da brezvedni organisti smešne komedije na nje delajo. Toljko naj bo regišter, koljko jih je za prilaganje k petju potreba, in scer k večemu 12. Tiste pastirske žvižke, tičjo cvilenje, hoboe, gosli, posavna, boben, kukovca in taka nepotrebna ropotija naj gre rakom žvižgat, ne v cerkvi pohujšanje delat.
Kdor hoče dobre orgije imeti, naj skušenega mojstra dobi, ne pa mojstraskaza, — naj bodo pišale večidel iz čistega angleškega cina, in lc malo lesenih naj bo, ker les v mokrih cerkvah se rad napije, v gorkim pa se zopet osuši, ter tako pišala svoj glas pre-minja, cinasta pa ne. Dobro bi bilo, ko bi vsak organist znal orgije vsaksebi vzeti in prah od pišalj odpravljati. Tudi jc potreba, da so orgije dobro zaperte, sicer malopridni fantini pišalc pokradlo, kar se marskedaj zgodi. Kedar jc gorko vreme, in ni vetra, se naj okna pri orgijah odpr6, da mokrota prejde, in se prah laglej od pišal odbriše.
Dandanašcn silno lično orgije izdelujejo, le preblizo ena k drugi so pišale nataknjene, in se godi, da ena drugo v glasi moti. V tesno omaro veliko sto pišal stlačijo, da je ena drugi na poti, in tako tesno, da se z roko blizo ne more, kedar jc kaj naglo popraviti sila; —• vsaka reč naj svojo pravo mero ima! Čujte še, kakšne orgije da so spervega po sveti imeli. V Vintonu na Angleškem so imeli orgije, v kterih ni več kot 400 pišal bilo, pa 26 mehov, kterih je 70 krepkih mož vzdigovalo. Dandanašcn za 5000 pišal sam človek lahko dosti vetra dela.
Ure,
kakoršnih imamo v turnih, pravijo zgodovinarji, da so okolj leta 1000 po Kristusovem rojstvi znajdcnc. Se vč, da delo spervega ni bilo tako prilično in vse tako po redi, kakor dandanašcn. Bere se, da jc neki minili Gerbert, ki je pozneje za papeža izvoljen Silvester II. imenovan bil, dolgo dolgo let skušal, in potem saj uro naredil, ktera ni le čas dneva kazala, ampak je tudi na zvon alj na železno štango razmerjen čas napovedovala. Vendar so ure spervega po sveti šc bile bele vrane, lc redko kje v kakem sa-
mostanu so jih imeli, ki so bile pa silno obavtno izdelane. Še le konec 14. veka so jih po večih mestih začeli delati, alj v cerkvenih stolpih jih imajo še le h koncu 17. veka.
Ako ravno je silno težko dobro uro narediti, ker morajo biti zobje na kolesih na las zvesto razmerjem, mora terdo železo, marsikaj z jekla pa tudi z medenine izdelanega biti; vendar za nobeno reč toljko mojstroskazov ni kakor za ure delati. Vsak pastir se že podstopi uro narediti, alj jo vsaj popravljati; torej je toljko malopridnih ur po sveti. Kedar sc hoče nova ura omisliti, naj se poprej zvest in pošten urar pozvč, ki delo ume in ni kak golju-fen pijanec, kteremu se samo po glavi uar raje verti, kolesa njegovih ur pa rade le zastajajo. Če urar ni pošten, te na vsako vižo opehari, pogodi sc ž njim, kakorkolj hočeš. Ako se počez za uro pogodiš,. ti bo uro šibko in z mehkega železa izdelal, — se pogodiš ž njem na pezo (vago), ti bo valerje z močnega železnega kositarja napravil, votlino s svincom nalil alj clo s svižam nasipal, voder iz debelih šin vlitega železa postavil, da bo le veliko peze, in tako ti bo uro, po goldinarji funt zamazal, ki njega komaj 10 krajcarjev stane.
Mazati se ure veliko nc smejo, dobro izdelana ura gre brez mazila; več pa ko se ura maže, poprej bo obstala, ker sc prah na mažo prime in se naredi hujši kot smola. Če je pa ura enkrat hudo zasmolena, se mora saksebi vzeti, v močnim lugi vsako kolo izkuhati, in potem z ojstrimi kartačami odergati. Ako hočeš uro dobro gleštat, jo moraš vsaki dan vselej ravno v tisti dobi naviti, kakor poprejšen dan, nikdar pa takrat, kedar ima skorej biti, alj pa kedar že bije. Kmalo po tem, ko poldan odbije, jo navijati je naj boljši.
Naj se okolj in čez uro tudi lesena omara naredi, deske se naj ena druge terdo tišijo, da prah skozi ne pride in tudi veter skozi ne piha. Ako ni omare, bo naenkrat vsa prašna, in če šc clo na uro dežuje in sneži, bo naj boljša ura v kratkem se pokvarila. Naj omara čez uro tudi vedno zaklenjena bo, da nepo-redni fantini do ure ne morejo, in če je kedaj ura zastala, naj jo zopet tak človek v pravi red spravi, ki to reč dobro ume, zakaj ura se rada pokaži, kedar se naprej alj nazaj devlje.
13 *
Zvonovi.
V lanskih Drobtincah stran 213—215 so čast. gosp. M. P. v mični povesti /najdbo zvonov popisali, in imam samo to povedati , naj, bi se tisto klenkanje alj drobno zvonenje, ktero se mi prav otročja igrača zdi in naj več zvonov pobije, skoraj opustilo. Neki učeni in brumni duhoven iz nemških deželj, slišati večerni-cam pred velikim Svetkam na drobno zvoniti, me vpraša: kaj da tako zvonenje pomeni? in ko mu povem, da večernicam juteršnega praznika tako zvonijo, smehlaje dalje vpraša: Ali je juteršni praznik samo za otroke, ker tako po otročje zvonijo?
Slavnoznani zvonar Anton Samasa mi je povedal, da naj več zvonov se po slovenskih krajih vbije, ker še zmiraj tisto drobnenje imajo, ktero zvonovom naj več škodje. Lahko umemo, zakaj da se takrat naj več zvonov vbije, kedar na drobno zvonijo (klenkajo), ker takrat se le na eno plat bije. Naj bi se torej mežnarjem in fantom, ki vsi sploh neizrečeno veselje imajo, prav dolgo tudi po celi uri zvoniti, na ojstro prepovedalo, o sobotah za večernice in o nedelah za juternico nc več kot 15, o večih praznikih pa 20 minut na drobno zvoniti. Pri procesijah pa naj se tako zvoni, da zvonovi tečejo, ne pa lc samo na eno plat zvona vdarjati. V ne-kterih krajih je navada, kedar kak bogatin umerje, in če se me-žnarju še posebej kaj plača, da sc mu po celi uri na drobno zvoni, in vse sorte vižice se delajo, kakor da bi hotli s tem kaj veselega naznaniti. Take baharije nikar ne terpeti, ampak merliču sc naj zvoni, kakor se spodobi.
Komur je zvonenje izročeno, mora večkrat pogledati, alj sc goš žc ni nategnila, za ktero tem' olj visi; ako se goš zlo nategne, pride kembelj prenisko, preveč na rob bije, in ker je rob zvona žc tenek, ga lahko izkerha alj clo ubije.
Kako da pa imajo strežeti (ministrahti) pri daritvi sv. maše in tudi pri procesijah zvoniti, so čast. gosp. Fr. Košar že v lanskih Drobtincah stran 301—307 obširno — tak umljivo — in lepo razložili, da je truda vredno za duhovnike, ta sostavek vsako leto nar manj enkrat vsim naprej brati, ki kolj k sveti maši streči želijo.
II koncu imam še opomniti, da tisti, ki zvonijo, naj premislijo, da zvonovi so reč blagoslovljena, so torej k povzdigi časti božjo, ne pa za igračo alj komedijo. Naj še premislijo, da stolp (turn) sliši h cerkvi, in da tudi v turni se mora človek spodobno in pobožno zaderžati — ne duhana paliti, ker to jo nevarnost ognja — ne vina alj žganjice piti, ker to jc nespodobno. Godi se pa vendar v nekterih krajih, da na vernih duš po noči v turnih pi-jančvajo; — nikolj pa sc ne sme v turnih storiti, kar sliši za plot. Z eno besedo: v cerkvi — okolj cerkve — in pri cerkvi, se ima vse tako goditi, da jc cerkvi primerno, in tako kakor cerkev uči in zapoveduje.
Jož. Ilašnik.
III.
POT LUČI NAPROT.
Marsikaj v poduk.
Kraljevi prerok David pravi v 13. ps.: „Djal je neumnež v svojem serci: ni Boga". Da, le hudobno, popačeno serce Boga taji, ker si želi, da bi ga nc bilo pravičnega sodnika in strahovavca hudobnežev; alj pamet pa vsakemu, tudi neumnežu, naj bi za njo le gluh ne bil, glasno govori: „jc Bog". In star Rimljan Ciceron, neznabog in modrian pravi, da „ni še bilo naroda tako neobtesa-nega, ki bi se mu ne bilo saj količkaj dozdevalo, da mora biti najvišje bitje (Bog)". Zatorej sc sme rečti, da vse stvari, ki podobo božjo na sebi imajo, vsi ljudje eno najvišje bitje, enega Boga spoznajo; toda izmed vsih 1100 miljonov ljudi, ki na naši zemlji prebivajo, jih je morda komej 225 miljonov, ki so dospeli velike sreče, da spoznajo trojnoedinega ali edinotrojnega Boga, t. j. da so kristjani. Razun teh živi na zemlji okoli 4 miljonov in 500,000 Židov
ali judov, 155 miljonov mohamedancov in 6G5 miljonov pa 500,000 neznabogov, ki po svojih včrskih domišljavah zopet v jezer in jezer veroobčinj razpadajo, po tem, ko si so ali ogenj, ali solnce, ali luno, ali zvezde, ali kako drugo stvar v boga izvolili in ga častč. Veči del neznabogov ali malikovavcov prebiva v Azji in Afriki, med njimi ljudstva nebrojne množine, od kterih veroznan-stva pa le malo, ali clo nič ne vemo.
V severno-zahodni Evropi se je najprej Britanija s sv. evan-geljam soznanila; pravijo, da bila je že za kralja Lucja, leta 176 po rojstvi Kristusovem kristjansko kraljestvo. Veliko Škotcov se je leta 201, ko je njih kralj Donald I. s svojo rodbino sv. cvan-gelj sprejel, pokristjanilo, in 432 je sv. Patrici pridgoval na Irskem. Te tri dežele, Britanija (tudi Anglia), Škotsko in Irsko so dan da-našen v eno kraljestvo, Angleško ali Velko-Britanjsko združene, pa tudi takrat že so se pod imenom Britanija vso tri zapopadale. ! Leta 596 je bil iz Rima od papeža Gregorja Velikega opat Au-guštin s 40 menihi v te dežele poslan sv. evangelj oznanovat. To se je takole zgodilo: Gregor, nekoliko poprej še ne papež, ampak menih nekega samostana, gre enega dne po tergu rimskega mesta, ter vidi tamkaj naprodaj nekaj mladenčev iz Anglije, ki so bili čudno lepo postave (takrat so namreč s sužnjimi še barantali). Gregorja miče, se verlim mladenčem bližati in jim mama ponuditi. Praša jih torej: Od kod ste? (po latinski: cujus terrao estis?) Odgovorijo mu: Angličani. Gregor: Pač prav, kajti postave so an- ! geljske, in takim se spodobi biti sodedičem angeljov (bene, nam angelicam habent faciem et tales angelorum decet esse cohaere-des). Iz ktere deržave? Odgov.: Deira. Gregor: Prav tako, jeze božje rešeni (de ira Dei eruti). Kako se vašemu kralju pravi? Odgov.: Elle. Gregor: Da, Alleluja naj prepeva se (alleluja opor-tet cantari). In s tem je izustil Gregor svoj terden sklep, verle Angličane pokristjaniti in angele nebeške iz njih narediti. In ko v papeža izvoljen sam ne more k njim podati sc, pošle pa v kratkem tje sv. Auguština opata in pa 40 menihov z njim, od kterih se je vsa Britanija skorej sv. evangelja navzela, in od tod je nja luč po sv. Bonifacju in Svibcrtu, ki sta bila angleška meniha, na nemško prisvetila, zato sc tadva tudi apostola Nemcov imenujeta.
Ko je leta 312 Konstantin Veliki pokristjanil se in keršansko včro v svojem cesarstvi deržavno vero razklicati dal, so so hitro začeli množiti nje spoznovavci po vsih južnih deželah takratnega rimskega cesarstva, na Gerškem, Taljanskem, Španskem in Portu-gižkem.
Na Francozkem bilo je keršanstvo okoli 496 po kralju Klod-viku vpeljano, pa še le potem v šestem, sedmem in osmem stoletji po Irskih misjonaijih po vsem kraljestvi razprostirano. Sicer pripoveduje sveta legenda od svetih Lacarja, brata Marije in Marte, in pa Dionizija Areopagita, ki sta že v pervem stoletju na Francozkem škofa bila; po tem takem je tudi žc keršanstva v pervem stoletju tamkaj moralo nekaj biti; toda le nekaj, le posamezni sadeži sem ter tje vsajeni, ki pa so se le sčasama vkoreninili, in v šestem, sedmem in osmem stoletji še le svoje veje razprostirali po vsem današnem Francozkem, paganstvo pa zadušili. —- Succija in Flandrija ste se pokristjanile leta G43. -- Dancom je zasvetila luč sv. evangelja leta 827 po njihovem kralju Haroldu, ki sc je na Irskem, kamor je s svojimi vojsknimi trumami prišel, z njoj soznanil. V Norvegiji in Izlandiji je keršanstvo okoli leta 1000 vpeljano bilo in v Švedji pa med desetem in enajstem stoletjam.
Med slovenskimi narodi se je keršanska vera že v pervem stoletji lepo zeleniti jela, ko sta sv. Mohor in Fortunat, apostola Slovencov, nje seme donesla iz slavnega Ogleja in ga zasadila v njivo slovensko; alj kaj, ko so paganski narodi o velikem presel-vanji v petem stoletji kakor trope divjih svinj mlado setvo razrili in zopet zaterli. Še le sv. Rupert, škof Solnogradški je ob začetku sedmega stoletja našem krajem sv. včre luč vnovič prižgal. — Bolj izhodnim in severnim Slovanom bila sta brata sv. Ciril in Metud apostola, ki sta najpoprej Bulgare pokristjanila. Kakor sv. evangelist Lukež je bil tudi sv. Metud izobrazitelski umetalnik, in ta umetalnost je nja apostolsko delo jako pospešila. Ko dojde leta 863 do Bogora, kralja Bulgarskega, mu ta naroči v njegovo dvorano kaj strašnega izobraziti, tako, da bo vsakega groza obšla, kdorkoli bo sliko vidil. Strašne podobe so se namreč očesu nevkrotnega kralja, ki je sirovo, na pol divje pagansko ljudstvo vladaril, naj bolj prilegale. Sv. umetalnik naredi tedaj kralju po-
dobo posledne sodbo, Jezusa na veličastnem prestolu v sredi angelov serditega sodnika, pred sodnem stolom pa vse ljudi zbrane, ki trepetajo čakajo svoje obsodbe. Vse je bilo tako živo in ognjeno slikano, da jc človeka svet strah obletel podobo viditi. In zares, ko kralj dodelano podobo pervi zagleda, se tudi pervi prestraši, in slišati od strašne sodbe božje, nc moro gnadi božji dalje se vstavljati, ter se da Mctudu v keršanski veri podučiti in kerstiti. Po izgledu Bogora se je tudi Bulgarov veliko pokristjanilo in kerstiti dalo. Kralj Bogor napoti sporočnike z darami v Rim k sv. očetu papežu Nikolau I., in stopi po nauku sv. Metuda v edinost in clružtvo svete cerkve rimsko-katoličanske. Papež mu pošlejo pismo polno zdravih naukov, pa tudi dva škofa, kralja in njegove podložne v sveti veri poterditi. *)
Od tod sta šla apostolska moža na Moravsko, kjer je mogočen Svatopluk kraljeval, in na Češko, kjer je Borivoj vojvoda bil, ter sta tudi tam vtemelila keršanstvo, kerstivši glavarje in veliko podložnikov njihovih, leta 894.
Za velkokneza Sviatoslava 1. 940 so se Rusi pokristjanili, za Mijecislava I. 1. 992 pa Poljci in Vogli.
Na Poruskcm je paganstvo vladalo do leta 1227, dokler so sčasama nemški vitezi prevladali, in z lučjo sv. evangelja temo paganstva pregnali. Lituania je 1. 1386 keršanstvo sprijela.
Duhovniki jezuitarskega reda, ki so tudi današnega dne še nevtrudni oznanovavci sv. evangelja med neznabogi in divjimi narodi, so 1. 1575 na Kitajskem keršanstvo vpeljali, potem ko jim je kakih 30 let poprej sv. Frančišk Saver tak rekoč pot tjekaj pokazal. Iz Rima tjekaj poslani jezuiti so jih tam jezerokrat jezer pokristjanili, ki pa so potem večidel za vero marterniško smert storili. Leta 1692 se jezuiti ncizreklivim nevarnostim nasproti zopet napotijo v Kitajsko keršanstvo vpeljevat; in že so nekoliko keršanskih občinj vtemelili; toda 1. 1724 so morali zopet bežati; alj seme keršanstva od njih zasajeno žene vendar nekoliko kali in se zeleni.
Na Gerškcm bilo jc keršanstvo, kterega so Turki 1. 1453 z
*) Drobtincc 1S5B.
mečem in ognjem do malega Čisto pokončali in zaterli, 1. lG28iz novega zopet vpeljano.
Da v kratkem povem: zdaj jc seme besede božje po vsili delih svctd že raztrošeno; od pet- in šestnajstega stoletja tudi že v Afriki, in sicer v Guineji, Angoli in Kongu.
V	šestnajstem stoletju je keršanstvo po Ameriki jelo blagoslov svoj razprostirati, tako tudi v juterni Indji. Po nevtrudnem pogumu katolških misjonarjev jc ravno v sedajnem stoletju edino-zveličavni nauk po vsem znanem svetu že razoznanjen, in če dalje več se jih njemu vklanja.
Bog hotel, da bi bila skoraj „ena čeda in eden pastir, in da bi vsi jeziki spoznali, da je Jezus Kristus v časti svojega Očeta!"
Šeliel.
Jeziki, v kolikih se govori na srefi.
Med 1100 miljoni ljudi, ki jih naša zemlja redi (goji), pravijo, da je zdaj 3004 raznih narečij in podnarečij, ki razpadajo v 937 azijatskih, 587 evropejskih, 270 afrikanskih in 1024 ameri-kanskih. Gotovo pa je, da jezer in jezer narečij, sosebno notrajne Afrike clo nc poznamo.
V	Evropi je 13 narodskih narečij: Gcrško, Latinsko, kojemu so Talijansko, Francozko, Špansko, Portugižko, Valaško in Grau-bindsko, Romansko otroci in vnuki; Nemško, kteremu v žlaliti so: Angležko, Šotsko, Dansko, Švedsko, Izlandsko; Slavjansko, narečje izhodne, deloma tudi srednje Evrope in premnogih otrok mati, namreč: Ruskega, Poljskega, Češkega, Moravskcga, Ilirskega, Slovenskega i. t. d.; Velško in Biskajsko v Španji; Irsko na Irskem; Tartarslco; Staro-Ilirsko; Jacigsko; Kaucinsko na severnem Vogcrskcm; in Finsko. Turško je neka Tartarska zmes.
Prevodi (prestave) sv. pisma.
Sv. pismo se zdaj že skoraj po vsem svčti v vsih poglavitnih jezikih čita. Originalni jeziki sv. pisma so: Hebrejski, Ara-
mejski in Gerški. Vulgata se zove sv. pismo od sv. Jeronima ISta 405 polatinšeno, kojega je katolška cerkev v Tridentinskem zboru 27. maja 1546 autentiškega spoznala, in to je bilo leta 1462 že pervokrat tiskano. Ponemšeno je bilo pervokrat 1466 v Štras-burgi. V španskem jeziku bilo je sv. pismo tiskano leta 1478, v angležkem 1535, v francozkcm 1535, v švedskem 1541, v danskem 1550, v holandskem 1560, v ruskem 1581, v vogerskem 1589, v poljskem 1596, v novogerškem 1638, v turškem 1666, v irskem 1685, v portugižkem 1748, v manskem, na otoku Manks med Irskoj in Angležkoj, kjer samosvoj jezik govori, 1771, v tal-janskem 1776, v bengalskem 1801, v tartarskem 1813, v per-zijanskem 1815, v poglavitnem narečji afrikanskih zamoreov 1816 in v kitajskem 1820. Angležke družtva sv. pisma so sveto pismo v 200 raznih narečjih in podnarečjih, ruske pa v 30, ki jih ruski narodi govori, natiskati dali, toda opomniti se mora, da se zanesti ni, da bi bila v tih mnogih iztisih svetega pisma, ki jih imenovane družtva izdajajo, istinita božja beseda, marveč je v njih mnogo pokvarjenega, s krivoverskem strupom natrošenega; zato-raj imajo katolški pastirji popolnoma prav, ki ovčice svoje pred takemi popačenimi sv. pismi svarijo.
Šehel.
I0Ž RESNICE,
ali:
Varjite otrok legati!
Leganje pri otrocih je izvir veliko hudega, kar že znani prigovor: „Kdor rad laže, tudi rad krade", sploh poterdi in tropo žalostnih nasledkov pokaže. Ne terdim s tem, da vsi, kateri lažejo, tudi kradejo, vendar pa rečem, da laž pri otroku je zlo huda stran, posebno če je legati že privajeno. I)a so že mali otroci k leganju nagnjeni, pride od hudega, ktero po prirojenem zlo (po-erbanem grehu) v človeku tiči; toraj ne morejo starši in vsi drugi oskerbniki, katerim so otroci izročeni in z njim opraviti imajo, nikoli zadosti previdni in skerbni biti, kar to slabo stran njih otr6k zadene. Koliko hudega bi jih po tem oteli, koliki zaklad resničnosti, tolažbe in serčnega veselja bi otrokom in sebi s tem pripravili 1 Bog daj, da bi v tej reči storili, kakor Kardias, mož Resnice, med pervimi kristjani!
Živel je Kardias s svojem unukom 10 let starim otrokom o pervih časih keršanstva, ko so kristjane zavolj Jezusove sv. vere preganjali, v vedni nevarnosti ob svoje živlenje priti. Bil je mož visoke starosti — že devetdesetkrat je vidil spomladanske rože ocvesti in le redki lasi so mu belo glavo pokrivali. Moč njegove duše pa je bila še mladiška, in obličje njegovo je bilo ko mladenča prijazno. Zvesto in ojstro je živel po naukih Jezusa Kristusa, kateri je na zemljo prišel rešit človeški rod, kateri je z britkim terplenjem in grenko smertjo na križi svoje božje poslanje
od nebeškega Očeta zaresničil in poterdil. Bogaboječnost in do-brotljivost ste bile vidne znainnja nja pobožnega živlenja. Pred vsem pa se je resnice zvesto deržal in laž kakor kugo sovražil.
Enega dnč, ko ravno sam v hiši sedi in svete bukve prcbera, priskaklja njegov unuk v hišo k priletnemu dedu, ga za roko poprime in mu hiti eno za drugim praviti: „So že šli, so že šli,— jih ni več tukaj, ste že rešeni". Starček pa se začudi in vpraša: „Kdo je šel? koga ni več tukaj? Jaz to ne zastopim, kaj praviš, povej mi, kdo so ti, od kterih govoriš?" — Zdaj jc jel dečko pripovedovati: „Možjc z orožjem so prišli k našim vratam in so za vas prašali. Zlo strašno so gledali in čisto divji so bili; za to sim mislil, da so sovražniki kristjanov, da vas hočejo kakor toliko drugih odpeljati in vam kaj zalega storiti. Za to sim jim rekel, da vas ni doma, da ste šli v tempel Boga kristjanov molit. Verjeli so mi in srečno odšli; jaz pa se veselim, da sim vas rešil". — „Sin! zakaj nisi resnice govoril?" ga Kardias z ojstro resnobo, ki se mu iz obličja vidi, posvari. „Tc nisim zmirom učil, dane smeš nikdar od resnice odstopiti? Zakaj si me tako razžalil? Ta je perva laž v tvojem živlcnji; pa z njo si verjetnost za vselej zgubil; pri-hodnič ti ne bo nobeden več verjel." — Fantič to slišati, se prestraši, prosi odpušanja in milo joče. „Oh!" je djal, „nikoli bi ne bil lažnjive besede govoril, tudi danes ne, pa, ker vas toliko ljubim in sc za vaše živlenje bojim, sim mislil vas nevarnosti oteti, in to me je k laži napeljalo." — Zdaj ga starček prijazno takole poduči: „Nikdar več, ljubi moj! ne zgovori kake laži v celem svojem živlenji nikdar več! Ne ljubezen, ne strah, nc upanje te ne sme premotiti, da bi le eno samo laž zgovoril. Resnica nas Bogu naj podobniši stori, nas pa tudi naj bližej k njemu pripelja, laž pa nas naj dalej od Boga odverne, ker božjo podobo v nas pokvari in ognusi; laž je od začetka naj veči hudo. — Bog je resnica, in kdor resnico zataji, Boga zataji. Resnica je naj veči, naj svetejši dar, ki ga je Bog človeku podelil. Kdor pa laž govori, se zoper Boga in človeka hudo pregreši. — Pravični zaničuje laž-njivo besedo za to, ker je greh. Oh! varji se, moje dete! varji vsake tudi naj manjši laži, za to, ker je velika pregreha. Boljše jc v kako nesrečo pasti in jo pošteno terpeti, kakor pa si z lažmi
iz nje pomagati". — S solznimi očmi obljubi zdaj fantek svojemu staremu dSdu, da si bo njegove besede globoko v serce vtisnul in jih nikdar pozabil; zakaj — kakor svojega očeta serčno je ljubil starčeka. — Kardias pa sc obcrne in jame na glas k Bogu moliti. Ko odmoli, vstane, gre od doma in, kamur,pride, oznanuje z velikim veseljem Gospoda, rekoč: „Jezus Kristus, božji Sin je resnica in živlenje; kajti od smerti jc vstal, in živi v teh, ki njega želijo". Toda služabnik božji ne oznanuje dolgo Kristutovega nauka; preganjavci — od cesarja poslani — hitro pridejo, ga zgrabijo in k smerti peljajo. „Gospod! odpusti jim", je po Jezusovem zgledu molil za svoje sovražnike, „zakaj ne ved6, kaj delajo". Potem svojo glavo mirno položi pod meč rabeljna in vesel prelije svojo kerv za sveto Jezusovo vero. Njih veliko pa, ko so ga vidili tako serčno in stanovitno umreti, so verni postali in Boga kristjanov v včri in resnici molili. Tel6 služabnika božjega pa so pobožni kristjani pokopali in na njegov grob kamen z napisom postavili: Mož, iz kterega ust nikolj ni bilo laži, Kardias z imenom tukaj blažen leži!
P. Cizoj.
V.
NEKOLIKO SLOVENSKEGA PRAVOPISA. *)
Mladina, ki danes ali jutri svoje misli, želje in potrebe drugim pismeno naznaniti želi, se ni zadostila prihodnim potrebam, . ako sc v šoli lc samo poveršno pisati nauči, ampak ona si more prisvojiti nauke, po katerih se to pravilno zgodi. —
*) Da nam za našo slovenske šole manjka knjižice, ki bi v domači lahko umevni besedi po mogočnosti natanko razlagevala nauk o slovenskem pravopisu, tega, mislim, mi ne bo tajil noben učenik, kterimu jc kaj
Svoje misli, želje im potrebe drugem pismeno pravilno naznaniti podučuje nas znanje in vednost pravopisa. —• Vednost pravopisa nam razklada nauke, kako gre
a)	besede s pravim čerkam pisati;
b)	besede na konc verstic po zlogih razdeliti; in
c)	poslužiti se pravilno raznih ločnic. —
A.
Pravila, pisati slovenske besede po natančnih slovniških postavah ali zakonih niso ne obširne ne težke. —
Poglavitni nauk slovenskega pravopisa je: ne piši besed z več, ne z manj in tudi ne z drugimi čerkami, kakor jih v čistem ustnem govoru slišiš. — Tako n. p. se piše Bog, ne pa Boh; — sneg, ne pa sneh; — kreg, ne pakreh; — prag, ne pa prah; — breg, ne pa breh; — led, ne pa let; — obraz, ne pa obras i. t. d., (ker po Slovenskem v raznih krajih tudi nektere besede razno izgovarjajo, naj si sledni učitelj prizadeva, napake svojega kraja spoznati in soznaniti potem mladino z pravilnem izrekovanjem besed. Ta opomba velja za vse pod čerko A. navedene pravila.)
Eno čerko imamo Slovenci, ktero pri govorjenju navadno rabimo, pri pisanju pa v drugo spreminjamo. — Čerka v je, in spreminja se v Z. —
Nar bolj navadno spreminjamo v v l:
1. Pri besedah, ki se skončajo na av, postavim: žgav, kav,
mar, da bi njegovi učenci kdaj sami pravilno kaj zapisati znali. S to knjižico naj bilo pri vsakem pravilu sklenjeno tudi nekoliko izgledov, kar naj bi služilo, posebno našim mladim ueenikom za vodilo k lastni sostavi raznih pripravnih narekov (Dictando - Aufgaben.) Da si učeniki zlasti o začetku njih delovanja v šolskem vinogradu o ti zadevi ne pomagajo sami lohka, vem iz prepričanja. Za svojo šolo sim si osnoval in sostavil po raznih slovnicah pričujoče vodila; — bilo bi pač, se ve, še tu in tam kaka opomba in več izgledov pristaviti, vendar pa ponudim sostavek bratoljubno sodelovcam svojem, dokler kako bolj izverstno in pomankljivosti prosto delce živi potrebi v okom ne pride.
Jož. Lcvičnik,
učenik v Železnikih.
brav, dav, živav, bav (bavu) i. t. d. Tu se ima končnica av spremeniti pri pisanju v končnico al. — (Tukaj učenik lahko sostavi stavke: Kmet je laz požgav [al]. — Letos zgodaj po poljih kav [al] poganja. — Šolar je izvcrstno brav [al]. — Dober Bog nam bo vsega dav [al], česar potrebujemo. — Ovca je domača živav [al]. — Malopridni otrok se je šibe bav [al] i. t. d.) —
Opomba. Pri tem pravilu pa moremo vendar zapomniti in vediti, da moramo nekterim besedam pri pisanju postaviti končnico al, ki jih pri govorjenju skončujemo na ov, postavim: oma-zov, mahov, tesov, kesov, zgrajov, skakov, posvetvov, pestvov, rezov, delov, streljov, goljfov, pisov, iusov, kopov, kloftov, vbogov, nehov, oropov i. t. d. — (Vsako tih besed naj skuša učenik v en stavek vplesti, post.: Ako se boš z ogljam igrov [al]v se boš vma-zov [al]. — Tesar je že več hlodov otesov [al]. — Šolar je svojo nalogo dobro napisov [al]. — Ali nc boš vbogov [alj? — Gerdo me je ta Človek goljfov [al] i. t. d.) —
2.	Pri besedah, ki se skončajo na ev, post.: cev, vesev, bev, plevev, pev, začev, zajev, prejev, prijev, klev i. t. d. — Te besede dobijo pri pisanju končnico el. (Izgledi: Vedno sem vesev [el].
—	Zid je lepo bev [el]. — Na njivah letos zlo plevev [el] raste.
—	Vojskovodja jc sovražnike za herbtam zajev [el] in jih popolnoma pokončov [al] i. t. d.)
Opomba. Pri tem pravilu moremo posebno zapomniti, da nekatere besede dobijo tudi končnico el, ki se pri govorjenju skon-Čujejo na u, post.: vatu, želju, prijatu, tepu, oru, kozu, reku, merzu, pogoru i. t. d. — (Izgledi: En vatu [el] sukna potrebujem. — Slišim, da me je moj prijatu [el] iskav [al]. — Oru [el] je ropna ptica. — Merzu [el] veter brije. — Celi terg je pogoru [el] i. t. d.) —
3.	Pri besedah, ki se skončajo na iv, post.: rodiv, kadiv, po-div, gnjiv, piv, biv, sušiv, smodiv, loviv, častiv i. t. d. Te besede dobijo pri pisanju končnico il. — (Izgledi: Na sv. večer se je rodiv [il] Jezus, zveličar sveta. — Krompir je letos le v malo krajih gnjiv [il]. — Kje si biv [il]? — Seno sc nam je slabo sušiv [il] i. t. d.)
Opomba. Končnica il se pa piše tudi še pri mnogih bese-
dali, ki se skončajo pri govorjenju na u, post.: vidu, čudu, govoru, sunu, snubu, tulu, zmoču, grabu, pobelil, osmodu, polomu, ljubu, vstrelu, skupu, pokvaril, vmoru i. t. d. (Izgledi: Ali si vidu [ilj lepo zvezdo? — Govoru [il] je od tega in unega. — Pes je celo noč tulu [il] in lajov [al]. —• Dež me je skoz in skoz premoču [il]. — Zidar nam je vso hišo pobelu [il]. — Lovec je zajca vstrelu [il] i. t. d.) —
4.	Pri besedah, ki se skončajo na ov, post.: ov, sov, stov, vov, kov, fežov i. t. d. Te besede dobijo pri pisanju končnico ol. (Izgledi: ov [ol-piva] je zdrava in dobra pijača. — Sov [ol] je dvojna, morska in kamnitna. — Stov [ol] se jc polomu [il]. — Vov [ol] je domača živav [alj i. t. d.)
Opomba. Besede: vbov, vgnov, pobov, zašov (kako obleko) dobijo pri pisanju končnico il; — prišov, šov, zašov (od pravega pota) dobijo končnico el; vmrov, zavrov (kol6 navzdol), podrov dobijo končnico crl i. t. d. (Izgledi: Pastir je padu [el] čez robe in se do mertvega vbov [il]. — Šivar mi je zašov [il] suknjo in plajšč. — Prijatu [el] me je prišov [el] obiskat. — V tamnem gojzdu si je zašov [el]. — Kristus je vmrov [crl] na križu za grehe sveta. — Zid je biv [il] tako slabo narejen, da se jc ves noter do dna podrov [crl) i. t. d.)
5.	Pri besedab, ki se skončajo na uv; post.: zapluv, pripluv, prihruv, čuv i. t. d. Te besede dobijo končnico ul. (Izgledi: Vo-dotoč [bajar — Rinnsal] sc je ves z ledam zapluv [ul]. — Strašni piš je prihruv [ul]. — Ali si že čuv [ul] znamenito novico? — i. t. d.)--
V sredi besed se tudi včasih v v l spremeni, in sicer pred nekaterem tihnicam; post.: povž, kavno, sivno, pogovtniti, tovsto, povn, dovg, tovčti, movčati, povli, vovk, jevka, vovna i. t. d. (Izgledi: Povž [lž] sc prišteva v versto laznin. — Sivno [In] merzu [el] veter brije. — Moj dovg [lg] me zlo skerbi. — Movčati [lč] je velikokrat bolje kakor govoriti. — Vovk [lk] je nar bolj divja in kervoželjna zver naših krajev. — Iz vovne Lin] sc dela sukno i. t. d.)
Vselej sc pa vendar v ne spremeni konc besed pri pisanju v l, ampak se beseda v časih zapiše, kakor se zgovori; postavim
pri besedah: červ, berv, lojev, drev (pod noč — na večer), nov, senfjav, hlev, gobov, mertev, blagoslov, prav, cerkev i. t. d. — Ako ne vemo, bi li zapisali na konc besede v ali l, zategnimo zadnji zlog besede na e ali i. — Beseda se pri zategovanju zadnjega zloga na e ali i prestavi vselej iz edinega v dvojstvo ali množno število. (Izgledi: Berv jc podčrta; — množ. štv.: bervi so poderte. — Hlev je nov; — dvoj. štv.: hleva sta nova; — mn. št.: hlevi so novi. — Cerkev je lepa; — mn. št.: cerkve so lepe.) —
V	navadnem govorjenju večkrat nekterih glasnic nc izgovorimo, ampak jih pogoltnjemo. — Tudi pri pisanju včasih glasnice pogoltnjeni o in sicer pri pesmih, kakor tudi pri pregovorih, ki so po pevski meri vstrojeni. — Pogolteno čerko zaznamvamo ali nadomestimo pri pisanju z vejico, ktero postavljamo na mesto pogoltnjene čerke zgoraj prot desni roki. — Posebno rado pogoltu-jemo čerko i pri besedah si, mi, U, ti, — (Izgledi. [S pogoltam]: Ali s' ga vidu [il]? [Z napolnjenim pogoltam]: Ali si ga vidu [il]. — M' je pravu [il] to in uno; — mi jc pravil to in uno. — On je človek, k' misli, da so vsi ljudje dobri; — on je človek, ki misli, da so vsi ljudje dobri. — Ali t' je res reku [el], da ima denarja kot listja in trave? — ali ti je res reku [el], da ima denarja kot listja in trave? i. t. d.) —
V	slovenskem jeziku se poslužimo pisanja velikih čerk: 1) V začetku vsakega stavka; 2) po vsaki piki; 3) v začetku vsake verste v pesmih in pregovorih; 4) v besedi Bog, kakor tudi pri lastnih imenih ljudi, narodov, gora, rek, gradov, mest, tergov, vasi, dežela i. t. d.; 5) po dvopičju, kedar besede ali govor kakega drugega napeljemo; G) po vprašaju in klicaju, kedar piko namestujeta; 7) mestimena v pismih, ako sc na tega vračajo, kte-remu pišemo. — Drugač se v slovenščini vse besede z malim čer-kami pišejo. —■
B.
Ako hočemo besede pri pisanju prav razdeliti, se mora to storiti ravno tako, kakor se v dobrem govorjenju sliši, to jc: Drobt. za leto 1859 in 1860.	H
vzemi vse čerlce, ki se z enem odpertjcm ust na enkrat zgovo-rijo, k enem zlogu. — Koljkor je v besedi glasnic, toljko ima tudi zlogov. — (Izgledi: Lu-ka, Ne-ža, Ma-ri-ja, Jer-nej, Ju-ri, Pe-ter, Franc, Jo-žcf, Lu-blja-na, Sa-va, Tri-glav, Ye-le-so-vo, Gor-ni-grad, Bra-slo-če i. t. d.)
C.
Ločnice razdelimo v tri razrede; namreč:
1.	v take, ki cele stavke med saboj, in dele stavkev enega od drugega ločijo;
2.	v one, ki nadomestujejo zavijanje človeškega glasu; in
3.	še v nekatere, ki so pa manj važne.
Ločnica, ki loči ccle stavke enega od drugega, je pika (.); dele stavkev pa ločijo: dvopičje (:), nadpičje (;) in vejica (,). —
Piko (.) postavimo na konc vsakega stavka. — Stavek imenujemo versto besed, ki so potrebne, da se djanje kakega človeka ali stvari popolnoma naznani. — (Izgledi: Vse, karkolj nas na zemlji obdaja, jc Bog z nič vstvaril. — Danes imamo prav prijetni dan. — Človeka naj prijetniši čas so mladostne lita. — Nedolžno obličje je mladine naj lepši kinč. i. t. d.)
Dvopičje (:) postavljamo za stavkam ali govoram sicer skon-čanem, za katerem pa še en stavek sledi, ki pervega razjasni in razlaga. — Dvopičje postavljamo tudi pred besede kakega drugega. — (Izgledi: Neki imenitni pagan piše: Sebi orješ, sebi se-ješ, sebi boš tudi žel. — Srečali so me: Andrej, Jaka in Janez. •— Kristus veli: Blagor mirnim, ker oni bodo otroci božji imenovani. — Pregovor pravi: Rana ura, zlata ura. —
Nadpičje (;) postavljamo posebno med oddelke podaljšanih stavkov. Podaljšane stavke začenjamo navadno z besedam: zakaj, samo da, ali, kajti, za vse, vendar, daljej, i. t. d — Nadpičje se postavi tudi med dva sebi nasprotna izreka. — (Izgledi: Mnogo si od Boga prejel; za vse mu bodi hvaležen. — Dobro se ti bo pri onem gospodu godilo; samo da vbogati boš mogel. — Škoda je za tega človeka; kajti bil jc blaga duša. — Zdravnik je vse mogoče zdravila rabil; vendar ni zamogel bolnika smerti oteti. —
Hvaležnost jo vsem ljudem ljuba; nehvaležnost pa ves svčt čerti.
—	Za pridnega in marljivega delavca sc ljudje pulijo; za lenuha pa nihče ne mara i. t. d.)
Vejico (,) devamo v sredi govora med besede, kjer se le malo z glasam preneha; daljej med imena, priloge, glagole, kedar jih več zaporedoma sledi. — (Izgledi: Jernej, Juri, Peter in Franc so moji bratje. — Šolar jc priden, miren, ponižen in bogaboječ.
—	Fantalin jc vpil, zgrajal, skakal, se pretepal in šc mnogo drugih nespodobnost vganjal. —)
Zavijanje človeškega glasu nadomestujeta: vprašaj (?) in klicaj (!). -
Vprašaj (?) se postavi na konc vsakega pravega vprašanja. — (Izgledi: Kje si bil? — Kaj počenjaš? — Kam hočeš pa zdaj iti? — Koljko časa si se učil? — Ali bo v nedeljo žegnanje pri vas? i. t. d.)
Klicaj (!) se postavi, kedar se kdo pokliče, ogovori, se nad čim začudi, nad kom zavpije ali kaj prav čversto povč i. t. d. — (Izgledi: Oče! — Metka! — Minka! — Priserčni prijatelj! — Dragi moj! — Mili pobratin! — Oj, sprelepi kraj! — Joj, kako krasno in veličastno! — Daj mi že enkrat mir! — Zadnjikrat te opominjam! — Kratko malo ti tega ne dovolim! i. t. d.)
Manj važne, vendar pa za vediti potrebne ločnice so: ve-zaj (-), všesica („ "), pomišljaj (—) in oklep (o). —
Vezaj veže zloge v besede, ter sc postavi na konc verste, ako ne zamoremo cele besede napisati. — (Izgledi: Že-Ic-znikc; — do-mo-vi-na; — Šta-jer-sko; — Go-ro-tan.)
Všesica se postavijo, kedar se besede kakega drugega človeka v naš govor uverstijo. — (Izgledi: Na vprašanje moje mi je odgovoril: „lles je, da imam denar, alj dati ga nočem". — Ko sim ga srečal, sc mi krog vratu oklene, ter reče: „Iz serca se radujem, da te zopet zdravega vidim". — Opominjal sim ga k po-terplcnju, pa mi je odvernil: „Oj, moj ljubi, ti ne veš, kako mi je hudo".)
PomiŠIjaj postavljamo, kedar smo komu kaki nauk delili; ali če smo kterega kaj svarili; tudi če kteremu protimo, pa besede popolnoma zgovoriti nočemo. — (Izgledi: Vbogaj, moj ljubi; —
saj veš, da bo vse le edino tebi k pridu.--Le tako naredi,
kakor sim ti svetoval, in boš vidil, da bo prav.--Ako še
enkrat kaj takega od tebe zvem, tak —--! — Le urno se
poberi, če ne--! — Kaj ti mi boš jezkal? — le eno še reci,
in---! —)
Olrfcp uverstuje kake stranske besede v stavek, ktere so k boljši razumljivosti govorjenega potrebne. — (Izgledi: Iz Železnikov do Ljubljane (navadne dalje 7 ur) sva se privozila v 3 urah. — Dobro sim jo opravil: kupil sim pšenico na sonmju po 2/gl. (v žitnicah je bila skoz in skoz po 2 gl. 20 kr.) — Ko v sobo stopim, kaj stori prederznež? —• skoz okno skoči na dvor (dobre 2 sežnja visoko). —
Od naglasa.
V govorjenju se večkrat zgodi, da se pri izrekovanju nekte-rih glasnic bolj dolgo pomudimo, kakor pri nekterih, to je: nektere bolj urno izgovarjamo, druge pa bolj potegujemo. To imenujemo naglas zlogov. Da to izgovarjanje v pisanju razločimo, imamo dvoje posebnih znaminj, ktere naglasnice imenujemo. —
En naglas je težek ali dolgi in ga stavimo na vse glasnice, kedar jih potegnemo. Zaznama sc nad čerko z naprej ležečo vejico ('), post.: včdcž, vrata, pos6da, kožuhar, previdnost, poter-plčnje, grede, gredo, sejanje, pojo, leže i. t. d. — (Izgledi: Vsaka reč mu je znana; on jc res pravi vedež. — Zapodil ga je skoz vrata. — Previdnost božja ga jc rešila nevarnosti. — Pojo, pojo zvonovi. — Drugi teden imamo sejanje i. t. d. —)
Drugi naglas je kratek ali ojster in ga stavimo nad glasnice, ki sc kratko izgovarjajo. Zaznamovamo ga z nazaj ležečo vejico f). — Post.: brat, ropot, kupec, sit, germ. (Izgledi: Brat gre jagode brat. [V tem stavku sta težki in ojster naglas.] — V hiši jc vedno velik ropot. — Kupec ima nek celi kupec zlata. — Hvala Bogu, najedel sim se, da sim sit, — Sit jc domačo orodje. — V vertu imam velik germ zalih cvetlic i. t. d.)
S tem skončam majhno in ponjankljivo delce; — naj bi se ga v obširnejši meri polotilo kmalo kako bolj izverstno in skušeno pero, česar iz serca želji:
Pisatelj.
VI.
JEZIKOSLOVJE.
Nekaj v čiščenje in olikovanje slovenskega govora.
Ker namenjene so verle „Droltinceu tudi slovenskim učiteljem in učencom, bi bilo prav, ko bi prizadevale si čistiti, oliko-vati pa plemeniti tudr materinščino, milo Slovenščino, ker po ker-šanskem nauku je materinščina pervi predmet, ki ga je treba razlagati učeči se mladini. Tudi bi „Drobtince" v temu zamogle tim več, ko so zcl6 razširjene po slavonskem svetu ter dohajajo v roke mnogih rodoljubih čitateljev.
V toti namen naj služijo tudi sledeči pomenki:
Jugo- in iztočni Slavcni navadno pisarijo bolj pravilno ko mi Slovenci. Bili so ter so tudi dan današnji bolj ločeni pa oddaljeni od Nemcov in Nemščine, tedaj se je ohranil bolj čist njih govor. Mi Slovenci smo pa zakovani terdo v okovih Nemščine, ter se jc znebiti ne moremo slovenski pisajoči: ker vedno le prebiramo nemške bukve in časopise ter prestavljamo lc iz nemškega. Todajmo se v duhu v domovino sorodnih bratov slavonskih; učimo se nekoliko nam najbližnjega horvaškega in serbskega jezika, potem ruskega in rusinskega (ktera serbskemu sta toliko prilična), za tim slovaškega, ki je most do češkega in poljskega. Zvediti utegnemo, da v svojem jezikoslovju zaostali smo močno za bratomi slavonskimi, da se truditi moramo jako, da dosežemo, kar uni že imajo, pravi govor slavensli. Res je, da včasih so le malenkosti, vendar
iz malih stvari izvirajo velike, in iz majhnih vreleov in prit6kov narašajo široke reke in jčzera.
Da izmed važnejih stvari navodim le nekoliko bolj poznatili, omenjam sledečih:
1.	Razlikovati je treba, iz od s in so, pa nikdar ne pokraj-šano pisati samo z (uči davnej že v jezikoslovju dovedeni gosp. Matija Maj ar.) Iz pomenja toliko kolikor raz, narazen, nemški cut$, latinski c ali cx; s ali so pomenja naproti vkup, nemški mit ali fant m t, latinski cum, postavim: I zložiti pomenja razlo-ziti, razpostaviti; složiti se pa pravi vkup položiti, sostaviti, tedaj se rabi za nemški ^crfajTcit", latinski componere. Kako napačno torej in nepravilno je na naslovili knjig, postavim: „Pesme, kmetovanje i. t. d. zložil N. N., namesto: složil (ucrfa^t, jufcuttmeitge* fdjriebcu). Takih nepravilnih naslovov nahajamo povsodi.
Iz ravno tega pomena gre pisati: Sbor, Scrfaminliiucj, ber Sf)or; sbor išče, SSerfammfmtgčort, b a č @f)or; sboriti, sbornica,
sbornik (ne pa: zbor, zbornica.....) Tedaj gre pisati pravilno:
Obertnijslca sbornica, tergovaška sbornica (®ett>er6e=, jpanbfiutgg* fant mer), kajti vkup pridejo soberejo ali sberejo se obertniki ali tergovci, da se pogovarjajo in posvetujejo i. t, d. Tedaj tudi: »Kmetijski, deržavni sbor (SSerfammrititg,3Mfci«tmcitfuitft) ne: zbor. Zbor, zbornica i. t. d. nc pomenja ničesar; kjer im& pa pomenjati SSaf)!, Slu^ltta^f, fflabfcr, mora stati: Izbor, izbornilc.
Vem dobro, da nekteri pisatelji razlikujejo evfonišhi pa eti-mologiski pravopis, ter da pravijo, da v slovu „sbor" s mehko se izrekuje kakor z, tedaj se ima tudi tako pisati, namreč „zboru. Toti gospodje sc motijo sami sebe: kajti če prav izrekujemo, iz-rekujemo vselej in vedno ojstro „sbor, sbornica1', tedaj gre tudi pisati tak6. Dalje je že davno pravilo, da ima se pisati očesom, izrekovati vušesom.
Ravno tak6 sc ima pisati pravilno: Jecliniti ali sjediniti (ne: zjediniti); sbirati, sbirlca (ne: zbirati, zbirka); slaga, slagati, složiti, sbijati, sbiti, sbrati i. t. d.
2.	Mnogokrat beremo v slovenskih bukvah in listih: „S sinom, s sestro, s svojim nožem, z zajcem i. t. d. Kakšino gerdoglasje (Kakophonia)! Kdor tak6 piše, piše le očesom, ne pa da bi se
izrekovalo lahk6. Naj poskuša to brati na glas; gotovo ga zaboli v zobč. Kaj bi bilo, ko bi take in enake neprijetno se tikajoče slovke in slova popravili ter pisali po Serbsko: sa sinom, sa se-stroj, ali pa še bolj razlikovaje: so sinom, so zajcem, sa sestroj, sa zemljoj i. t. d.? To bi se dalo vsaj izrekovati.
3.	Pisajoč vedno v pervem sklonu „oče" namesto pravilnega „očau kažemo, da nismo brali ter da ne beremo bukev, kterih so pisali Kopitar, Vuk Štefanovič in Jakob Grimm: preveljavni možje v jezikoslovnih predmetih. „Oča" je pervi sklon (Nominativ, ber SSater); „oce" je peti sklon (vokativ ali klicavnik, o SBater!) Razlikovati se ima oboje. (Obširneje govorili o tem predmetu smo v Celovškem „Prijatlu" leta 1855 na 293. strani.)
4.	Naj bi se vpeljal in rabil pravilno peti sklon (vokativ ali klicavnik.) Izgledi: Oca, bev SSater; oče, SBater, o SSater! rog, baS jportt; rože, o £orn! junak, ber jpelb; junače, o Jpelbl človek, ber aWenfcf>; človeče, o SHenfd)! jarec, beržBocf; jarče, o 33ocf! mesec, ber SOJonb; meseče, o Stfottb! (Lej <Serbifd)e (Srammatif »o« 3afob
©rintrn, p. 4—10.)
Tudi prosto ljudstvo naše razlikuje pervi pa peti sklon imčn pravilno in vedno, govoreč postavim: Oca so prišli, oca delajo; ljubi oce, dovoljito . . . ; sin, brat jc tukaj; čuj sine, brate. Blaž pride; Blaže, kje si? i. t. d.
5.	V slovenskih bukvah in časopisih nahaja se vedno „bra-vecu, za nemško „?efer". Beremo postavim „ Povemo častitim brav-com", »povabimo častite bravce..." i. t. d. Hrovati se nam gotovo smejajo, pa tudi bolj omikani Krajnci, ker vcd6, da »bravec" pomenuje — ©cf)ttmn. Zakaj bi ne rabili lepe besede „Čitatelj?■" To imajo in razumejo Krajnci in Jugoslavjani sploh.
G. Da namesto nemškega slova „bie 2(cltern/; se ima pisati „porodnikiu (ne pa gerdo zastarano »starši") smo dokazali v »Novicah" leta 1857 na 219. strani.
7. Napačno in nepravilno stoji za nemške besede m d), flaifertfjum" po slovenski »kraljestvo, cesarstvo". Kraljestvo prav za prav: lcraljcstvo jc $omgčttutrbe; cesarstvo, $mfemurbe. „$6nig r e i rf)'; jc kraljevina, $aifertf)itm carcvina. Jugoslaveni to vedno in pravilno razlikujeju v svojih spisih.
8. Velika napaka v slovenskem pisanju je tudi poslovljenje priloga „alt". Skorej povsod in vedno za slovo ^alt" stavljajo pi-satelji „star, a, o", češ, vsaj pomenuje toti prilog to v slovenskem, kar „att" v nemškem. Temu vendar ni tak6.
Ko se govori ali piše od priletnega človeka, od priletne stvari, je prav prilog „star, stara, staro", postavim: Star mož, stara žena, staro vino; stari oča, stareji brat, najstareja hči, prestara mati i. t. d.
Kedar pomenuje slovo „aU" pa ljudi ali stvari neMajnih, minulih, preteklih, davnih časov, ter se tudi v Nemščini prestavljati dade prilogom ^emalig, tw<]cuic)cn" i. t. d., mora se rabiti prilog daven ali nekdajn, prejšen, poprejšen, minul ali pretekel. Tedaj je pravilno le, če govorimo ali pišemo: Nekdajni Greki, Rimljani, Slovani; davni klasiki; davni (minuli, nekdajni) časi, ne pa: Stari Greki, stari Slovani, stari klasiki i. t. d. vsaj tako pisanje ni lo-giško. Starih Grekov, Rimcov in Slovanov je še dan današnji, neMajnih ni več. Stari klasiki bi bili ter so taki, ki so doživeli mnogo let ali dosegli veliko starost; mnogo davnih ali neMajnih klasikov pak ni ostarelo, temoč odumerli so mladi alj u najboljih l£tih, postavim: Horaei, Virgili. Stari, to je, priletni klasiki so živeli še ni davno, postavim: Gothe, Humboldt.
Poglejmo nekoliko v najnoveje spise. V teh beremo: „0 božanstvih ognja pri starih Slovanih". (Logiško-pravilno bi bilo: O božanstvih ognja davnih ali neMajnih Slovanov. — „Stari Norenci so častili božanstvo Hom..." (Nekdajni ali starodavni Norenci...) — „Stari Slovenci so po zimi gostije obhajali." (Menda so jih obhajali ne le stari, tudi mladi; tedaj bi jaz rekel: Davni ali ne-kdajni Slovenci so ...) — „Stari arjanski narodi so si trojni oginj mislili..." (to mislili so nekdajni arjanski narodi.) — „Stari Iliri so bili Ibersko pleme." „Stari Panonci so bili Iliri." (Nekdajni Iliri, nekdajni Panonci...) „ Stare ljudstva so poznale sedem planetov." (Davni ali nekdajni narodi poznali so ...) „Stari Slovenci so praznovali praznik sončnega boga." (Nekdajni Slovenci so...)
Ne bilo bi konca, ko bi navoditi hoteli več izgledov, u kterih napačno in nelogiško rabijo pisatelji prilog „star."
V teh in enakih rečeh in izrazih grešijo vsaki dan pisatelji našinci; nahajajo sc pak verh tega — kar je sila žalostno — taki nepravilni izrazi clo v berilih, šolski mladeži namenjenih! Take berila bi mogle posebno pravilno in Čisto slovenski spisane biti, posebno kar pravojns in slog zadeva: ker on6 imajo služiti v temelj lepega in pravilnega govora slovenskega. Kimski naučitelj leposlovja Kvintilian in francozki spisovatelj Villaume terdita, da je treba, da mladina koj od zibelji naj se napeljuje Jc Čistemu govorjenju materinščine.
Mi ne namenjamo se, s temi opazkami žaliti častitljivih pisateljev, ker dobro vemo, da spisovanje slovenskih sostavkov in knjig Y obče je težavna in nehvaležna tlaka; mi poganjamo sc le za čistoto in pravilnost pisanja slovenskega. Zatorej opominjamo ko-nečno: Dokler pisatelji slovenski ne bojo po DavnoslovenšČini in po drugih slavjansJcih narečjih ozirali se, ter iz njih ne zajemali, kar jc bolj slavjansJcega v njih, tako dolgo nc bo viditi zarje lepega pravilnega govora v slovenskih spisih.
J. š.
i (hi*«! eili ii«..,	® ^v« Alto« $ (i ,j / j|
' 'S!f ......... ' ■	" i	' • J .i " Jtfti W -.r'';,]^. ; .U,,
' H1' ' '	' : : . .V	,	. ■
JJSI »ttckp tttmvoia .01«« si Mtirrzf <m4<mq	idi|8F
r iJfŠB.'« <»«** » T i : jirsfct*
. . . >, . 46	******	,-i .-'-m .-•: . • »Vft
■ :(. MibMha. .»dni ... > " . ■ ' -i M rim^-t i)" i'- -Iv.«* J - , m- : • .. , ;; : :jipd ni *<>i/u*m	•• ^fttvffi&pcfe	t.-. ',/a t ...?•.»
r:\ <•( Mliiunj L-.,	j ■r.	,t ... ■ , „
- ■i <HiU'H1«n|i	^.iNflRmi« *i«MHf Mim^n «i'«t£fttft
' •• *	f.-. N| ta	tsfcf*®
fe**^ « a 1 »i iijftis«	<•■
■ ■■ m i ' fc* kh» .dim / itov. »a*	i '


p,
Ničesar ni, da bi človeka bolj odtergovalo zem\ji in povzdigovalo ga proti nebesam, ko svete pesmi. Dobro je, pravi sv. Bernard, poveličevati Boga 8 svetimi hvalnicami. Ako nas pridiga živi in krepča, nas sveto petje serči in razveseljuje. V svetih pesmih išejo žalostne duše tolaženja, vtrudene serca polajševanja, mlačni začetka k sveti gorečnosti, grešniki budila k pokori.
II u g u e t (v knjigi o češenju Marije D.)
I.
posebno za sv. večer.
1.	V prekrasni svitlobi se žari nebo, Na hlevec se vtrinjajo zvezde svitlo In jaslice solnce nebeško zlati,
Kder Jezus, Sin božji, na svžt se rodi.
2.	Glej Dete že v štalici Betlehemski
V	plenice povito, od mraza ječi; —
Oh to je moj Jezus, moj Stvarnik, moj Bog, Ki grešno zemljo bo odrešil nadlog.
3.	Ves reven na slami moj Jezus leži, Svet Jožef z Marijo pri njemu bedi, Pastirci klečijo, ga mol'jo lepo,
V	oblakih pa angclci sladko pojo.
4.	Nedolžen pastirček je jagne objel,
V	dar ljubemu Jezusu nesel vesel;
Še drugi je suknico svojo podal, (mu daroval,) In tretji lep venček v naročje podal.
5.	Pokleknimo kakor pastirci tud' mi, Nesimo vsi Jezusu svoje dari; Prepevajmo ljubi kristjani! glasno, Kar angelci božji nad štal'co pojo.
C. Molimo: o Jezus! kaj moraš terpet', V nadloge in križe si prišel na svčt! Že v jaslicah mraza in revš'ne medliš, Enkrat pa za nas boš povzdignen na križ.
7.	Kaj čemo pa dati mi Tebi za dar, Ker Ti ne dopade blago in ne dnar; Po naših dušicah naj bolj hrepeniš. — In moje serce le, o Jezus! želiš.
8.	Tak na! moje serce, o Jczušek moj! Pad Tebi ga dam, oh naj sedež bo Tvoj! Oh naj bo nedolžno, ko Tvoje serce, — O Jezus! nikar ne pozabi na-me!
Jožef Virk.
II.
PESEM
od naj slajšega Jezusovega serca.
1. O duša, Jezus sercu Zapoj ljubezni dar, In serčnemu ljubljencu Bod' zvesta vsekedar. Vsi: Časti, slavi se naj , U vsaki čas, vselaj Presveto serce Jezus Vsikdar, na vekomaj.
2.	O serce za me sterto 'z prevel'ke milosti, In s sulico prederto Zavolj me grešnosti.
Vsi: Časti, i. t. d.
3.	Kak milo si točilo Za me vod6 in kri, Kak čudo podelilo Na križi milosti.
Vsi: Časti, i. t. d.
4.	O Jezus! eno prosim, Le eno si želim: Vbcžišče da pred hudim U sercu tvem dobim.
Vsi: Časti, i. t. d.
5.	Umlj mi dušo mojo
S kervjo serca svoj'gA; Nevesto 'zvoli si jo, Ljubljen'c ser cd moj'ga!
Vsi: Časti, i. t. d.
6.	Kak tvoj' je krotko serce Ponižno in čisto,
Tak tudi moje serce Naj vsakokrat le bo.
Vsi: Časti, i. t. d.
7.	Sovražim vse nagibe, Ki svSt le veseli:
In ljubim Jezus tebe, Teb' bije le sercč.
Vsi: Časti, i. t. d.
8.	O Jezus! v ranah tvojih Mi duša mir dobi,
V nevoljah, mukah svojih Še to na svit kriči:
Vsi: Časti, i. t. d.
9.	Posvitno vse ko gine, Me čaka smert še le, H'čem klicat' vmirajoč še: O Jezus ! ljubim te!
Vsi: Časti, i. t. d.
J. Pavalcc.
Pesem od naj svelejšega Martinega serca.
1.	Povzdignimo, kristjani! Na čast Marije glas; Naj serce nje se hvali, Ki vedno ljubi nas.
Vsi: Časti, slavi se naj U vsaki čas, vselaj Sladko serci Marije Vsikdar, na vekomaj.
2.	Kak' ljubeznivo bije Deviško to serce,
In milost na nas lije, Svi grešne rejence. Vsi: Časti, i. t. d.
3.	Serci lepi ponižno! Obvar' pred grehi nas; Odvern' priložnost bližno, Ti varuh verni naš.
Vsi: Časti, i. t. d.
4.	Serci ljubezni polno Marija nam pokaž';
Se nas spomini voljno, In bodi nam tolaž.
Vsi: Časti, i. t. d.
5.	Kako v tem svetem sercu Divji terplenja meč,
Pri kterega ljubljencu Dobrot dobim naj več.
Vsi: Častf, i. t. d.
6.	VeseFmo se kristjani, Če tud' smo grešniki; Marija saj nas brani, Smo nje branjeniki.
Vsi: Časti, i. t. d.
7.	O mati ljubezniva, Nebes kraljica ti! Tvoj' serce, dobrotljiva! Naj počastimo mi.
Vsi: Časti, i. t. d
8.	V serci nas svoje sprejmi, O mati milosti!
Usliši, ker smo revni, Nas v smertni britkosti.
Vsi: Časti, i. t. d.
J. Pavalee.
Drobt. za leto 1859 in 18GO.
15
III.
PESEM
t čast presladkega imena Jezusa.
1.	O Jezus! prosim Te, Ogrej moje serce! Da za Te le gori, In vekomaj časti Presladko Tvoje ime.
2.	O Jezus! bodi moj Jaz pa učenec Tvoj! Da zvesto ljubim Te, Zapiši mi v serce Presladko Tvoje ime!
3.	O Jezus! o sladkost!
Moj Bog, moj brat in gost Si moje duše jed;. In slajši je, ko med, Presladko Tvoje ime.
4.	O Jezus! moj pastir Si moje sreče vir! V težavah mojih dni Tolažbo mi deli Presladko Tvoje ime.
5.	O Jezus! še moj up, Kedar pregrehe strup Mi dušo vmoril je;
Z Očetom spravi me Presladko Tvoje ime.
6.	O Jezus! moja moč, Kdar pride smertna noč; Oh daj izgovorit',
Mi vredno počastit' Presladko Tvoje ime.
7.	O Jezus! gnad studenc In vseh svetnikov vene! V nebesih duši daj Častiti vekomaj Presladko Tvoje ime!
Jožef Virk.
IV.
POD JEZUSOV KRIŽ!
V ljubezni goreči Kalvarja bliši
In vtrinja se v žarkih presvete kervi;
O blažena gora,
Zvcličanja zora,
Postala si ti
Za verne ljudi.
2.	Na gori pa znamnje kraljevo stoji, Pobarvano s sragami resne kervi; Daj križ, ti presvcti,
Se meni objeti, Drevo vseh dreves, Ključ svetih nebds!
3.	Na križu pribit pa moj Jezus visi, On večna ljubezen za mene terpi, 'Z ljubezni če vmreti,
'Z ljubezni odpreti D d rane svoj 6 Za grehe mojč.
4.	Pod Tvoj križ o Jezus! zdaj skesan hitim, Na večno pri tebi ostati želim;
Le Tvoj hočem biti, Za Teboj hoditi Obljubim zvesto, Da pridem v nebo.
Jožef Virk.
/
MARIA POMOČNICA.
(Poleg sv. Janeza Zlatoustnilca f 407.)
1.	No bogate med ženami, ne premožne, Božji Sin za mater si izvoli,
Nego tisto srečno v ženskem spoli, Ki jo kinčajo vse čednosti pobožne, Ki za voljo čistosti slovela In za to nam Jezusa spočela, K tej presveti in prečisti materi, Prosit pojdimo pomoči grešniki.
2.	Deklice! ki čistost' lilje vam cvetcjo, K materi Gospoda pribežite
Se iz serca ji priporočite, Da pod svoje vedne milosti odejo Vašo, oh! neprecenljivo doto Serca vselej čistega lepoto, Vaš naj dražji, imenitniši zaklad Vzeme ona mila, prečastita mat'!
3.	CJujte ljubi bratje! čudež preveliki Bila zinirom jc Maria d'vica, Mila zemlje in nebes kraljica.
Kaj enakega le njeni slavni diki, K' je ž njo celo stvarstvo napolnila, Kaka doba sveta je rodila? Kar le zemlja in pa nebo obstoji Stvari prav nijenc tako svete ni.
4.	Ne preroki, ne apostoli, ne tudi Mučeniki, stari ne očaki,
Ne angeli, ne nebes pervaki, Ne oblasti neprešteti udi, Sladkopevci tud' ne Serafimi Alj pa veličanski Kerubimi, Stvar nijena visi in častnejši ni, Kakor ona božja mati, dekla, hči!
5.	Ona Sina tistega je srečna mati, Ki je večni Sin Boga Očeta, Kterega Gospoda vsega sveta Angeli in ljudstvo morajo spoznati. Človek čuj! če moreš zapopasti, Imenitniši, ko vse oblasti,
Ki jih srečni raj u sebi jma, Je Maria mat' brez vsega madeža!
6.	S strahom, z grozo svoj obraz si ogrinuje Vsih oblasti blaženih kerdelo
Pred obličjem božjim, — alj veselo Pa Maria d'vica sinu svojemu daruje, Kar človeškega se je rodilo, Zraven ga pa tudi prosi milo, Da bi nam ubogim grešnikom odvzel Težo grehov, in obvarval nas vseh rev.
7.	Bodi zato nam češena o devica! Ti nebesa naše, ljuba mati, Deklica prečista, sedež zlati,
Svete cerkve kinč in naša pomočnica, Slave naše blažena posoda Prosi, prosi! Jezusa Gospoda, Sina svojega preljub'ga vsaki čas, Da nam prizanese in se vsmili nas!
In posebno kedar pride dan plačila,
In bo naše misli, djanje, dela
Ostra sodba Jezusa zadela,
Takrat prosi, o Maria 1 mat' premila,
Da nas vzeme milostiv v nebesa.
Božji Sin, sad tvojega telesa,
K' mu z Očetom, s svetim Duhom hod' oblast,
Večna hvala, in pa neizkončna čast!
Kovačič.
vi.
SALVE REGINA,
ali
Češe 11 a si Kraljica.
1.	Češena bodi Kraljica,
O Maria! Sladkost in upanje sveta
Salve Regina! Radujte Kcrubi, Zapojte Serafi: Bod' češena vekomaj O Kraljica, roža Maria!
2.	O Mila! k Tebi vpijemo,
O Maria! V dolini solz zdihujemo,
Salve Regina! Radujte i. t. d.
3.	O Mati polna milosti,
O Maria! Oberni k nam svoje oči,
Salve Regina! Radujte i. t. d.
4.	Oh Jezusa nam vživat' daj,
O Maria! Častiti Tebe v svetem raj'!
Salve Regina! Radujte Kerubi, Zapojte Serafi: Bod' češena vekomaj, O Kraljica, roža Maria!
Jožef
VII.
SLADKEGA IMENA MARIE.
1.	Sveto! — sveto! — Je Maria Tvoje ime! Naj svetejša hči Očeta, Mati Sina božjega,
Si brez madeža spočeta Nevesta svet'ga Duha! Sveto, sveto, sveto je O Maria, Tvoje ime!
2.	Sladko! — sladko! Je Maria, Tvoje ime!
Vse sladkosti rajska zarja Vtrinja v serce moje se, Kedar jezik izgovarja Tvoje sveto, sladko me. Sladko, sladko, sladko je, O Maria, Tvoje ime!
3.	Lepo! — lepo! — Je Maria, Tvoje ime! Lepši siješ, ko danica, Up, veselje vseh rodov! Solncem venčana Kraljica Si lepota angelov! Lepo, lepo, lepo je
O Maria, Tvoje ime!
4.	Ljubo! — ljubo! — Je Maria, Tvoje ime!
Ti si gnad in naše sreče Ljubomili vodotok; Vir ljubezni božje teče Na zemljo iz tvojih rok. Ljubo, ljubo, ljubo je O Maria, Tvoje ime!
5.	Močno! — močno ! •— Je Maria, Tvoje ime! Vsi sovražniki zbežijo, Omedli vsa moč pekla, Ko zakličem na Marijo, Mater Sina božjega. Močno, močno, močno je O Maria, Tvoje ime!
6.	Milo! — milo! — Je Maria, Tvoje ime! Ti si vselej Mati mila, Upanje popotnikov,
Ti si vseh sirot vodil j a, Pribežal'še grešnikov. Milo, milo, milo jc O Maria, Tvoje ime!
7. Srečno! — srečno ! — Je Maria, Tvoje ime! Daj nam srečno, ljuba Mati! Tukaj za Teboj hodit', Tam pa večno prepevati, Tebe z Jezusom častit': Srečno, srečno, srečno je O Maria, Tvoje ime!
Jožef Virk.
VIII.
0 ŠMARNICAH slavo Marije na Kalobji 1858.
1. Maria, Maria, O ljubljena Mat'! Kaj hočem Ti dete Za šmarnice dat'? Vse bisere zemlje, Srebrti in zlat6 'Z ljubezni zapletel Bi v krono Tvojo: Pa biser naj lepši Ti sama si le; — Maria, Maria, Ozri se na me!
2.	Maria, Maria,
O ljubljena Mat'! Kaj hočem Ti dete Za šmarnice dat"? Po pisanih vertih Bi rad se podal, Vse rože cveteče Ti v venec nabral; Pa roža naj lepši Ti sama si le, Maria, Maria Ozri se na me!
3.	Maria, Maria,
O ljubljena Mat'! Kaj hočem Ti dete Za šmarnice dat'? Glej biserna zarja Zlati vse gore, Ž nje svit bom osnoval Krog Tvoje glave; Pa zarja naj lepši Ti sama si le, Maria, Maria Ozri se na me!
4.	Maria, Maria,
O ljubljena Mat'! Kaj hočem Ti dete Za šmarnice dat'? Po zvezdah na nebi Obračam oko, Rad ž njimi bi venčal Podobo Tvojo; Pa zvezda naj lepši Ti sama si le,
Maria, Maria Ozri se na me!
Maria, Maria, O ljubljena Mat'! Kaj hočem Ti dete Za šmarnice dat'? Kar najdem v nebesih, Na zemlji stvari, Vse, vse so preslabe Za Tvoje dari; Ker Mati clo božja Ti sama si le, Maria, Maria Ozri se na me!
Maria, Maria, O ljubljena Mat'! Kaj hočem Ti dete Za šmarnice dat'? Ves skesan, o Mati! Pokleknem pred Te, Oh prosim Te: vzemi Otroško serce! Alj slabo in revno Je moje sercč! Maria, Maria Ozri se na me!
PESEM
od Device Marije na Sladki-gori. *)
1.	Oj Sladka-gora, kak vesela
Si tote svete dneve ti! Ko lepo si vsa razcvetela,
Ko krog in krog povsod doni Pobožnih pesem sladki glas ■— Oj kakšni je to sveti čas?
2.	Oj Sladka-gora, kaj pomeni
Ta truma ljudi v toti čas? Kaj je pri Materi ljubljeni, Povejte meni prosim vas; Da so na gori od vsih stran Pobožni romari zebran'.
3.	Od bistre Mure, tihe Save
Na Sladko-goro vse beži, Od lepih bregov močne Drave Na Sladko-goro vse hiti — Kaj le na Sladki-gori je, Da ta želi vsako serce ? —
i. Oj lep spomin se tu obhaja, Da že sto let minulo je;
*) Spomin stoletnega obstanka Marijine cerkve na Sladki-gori od do osme nedelje po binkoštih leta 1851 slovesno obliajan.
Kar Mati božja gnade daja, Časti v ti lepi cerkvi se, Ker minulo je že sto let, Kar je zaklad gnad tu odprct.
5. V čast svete Margarite bila Naj preje cerkva zidana, Zato podoba kaže mila:
Kako serce Mariji da. — Alj Sladko-goro Bog si zbral, Zato ji drugo varh'njo dal.
G. Sladko Devico Sladka-gora Kraljico vsili svetnikov je Oj lepšo, ko juterna zora — Dobila za patron'jo je — Marijo trošt vsih grešnikov, — Marijo radost romarov.
7.	In od te dobe povsod znana
Je Sladke-gore božja pot, Kder se deli nebeška mana
In studenec je vsih dobrot; Ker se Devica prečista Skazujc zmiraj vsmilena.
8.	Bolenim ljubo zdravje sprosi,
In grešnikom poboljšanje, V žalostne serca ona nosi Mir sladki in zaupanje; Oj Sladka-gora sladko je Prebivat' tu kraj Marije!
9.	Oj farmani vi Sladko-gorski,
Poročite se lepo dnes Mariji svetli zvezdi morski,
Da sveti Vam ta do nebes, Živlenja ladjo srečno naj Pripelje v zaželeni kraj.
10.	Vi romari pa Sladke-gore
Nikar nje ne pozabite, K njoj hod'te radi, ki premore Pri svojem božjem Sinu vse; K njoj se podajte vsaki čas, Kdar kakšna žalost stiska Vas.
11.	Ti pa Marija božja mati!
Oj vsmili se ubogih nas, Da bomo mogli te obstati,
Kdar nas trobente strašni glas Iz grobov klical k sodbi de, — Oj te Marija vsmili se!
X.
PESEM
od Device Marije na Sladki-goi
1.	Prečista Devica Nebeška kraljica
Glej mileno nas! Da hvalno pomnili, Kar brumni storili, Dvigujemo glas.
2.	Kristjani poznali In zdavn' obisk'vali
So Sladko-goro, Ker cerkvica svete Device Marjete Je stala lepo.
3.	Alj cerkvico malo Predela kaj zalo
Pobožnosti mar; In Te ji Devica Nebeška kraljica Daruje altar.
4.	Zdaj stoto je leto Kar delo je sveto
Zgotovilo se, Tud danes raduje In k Tebi dviguje Se naše serce.
5. Od sleherne strani Tečejo kristjani
Te tukaj častit, Si revnim v nadlogi Sirotici vbogi Tolažba in škit.
G. O blažena mati Naj slava stokrati Dans Tebi vela! Na Sladki naj Gori Teb' juterni zori Čast vedna se d&.
7. Ak' jezer let mine Čez hribe doline
Klic naj bo tako: »Marijo častiti „Mi hočemo iti „Na Sladko-gor6."
8. PreČista Devica Nebeška kraljica
Glej mileno nas! Spomin ponoviti In Tebe častiti Dvigujemo glas.
XI.
SLOVO OD IARIA-CELJ.
1.	Vse prepeva, veseluje,
Do nebes radost doni; — Moja duša le žaluje, Serce v solzah sc topi; Ker slovesna ura bije, Da ločiti od Marije Moram se, podat' nazaj, Zapustiti sveti kraj.
2.	Prišel sim vesel, ko dete K Materi v Maria-Celj, Pel Marii pesme svete Ves nadušen rajskih želj; Še lc prišel, že jemati Moram slovo, ljuba Mati! Križem svet' od Tebe grem, Alj še pridem sem, nc vem.
3.	Če Maria! Tebi v lice Denes gledam zadnokrat, Slcdnič tečejo solzicc
Mi na cvetje Tvojih trat; Drobt. za leto 1859 ia 1860.
Oh tak padem k Tvojim nogam, Še enkrat izdehnem: z Bogam! Srečno! gnadepolni kraj, Vse radosti sladek raj!
4.	Ti Maria! pa ohrani Me v ljubezni Materni,
Stoj v nadlogah mi na strani Po vseh potih mojih dni! Moja ljuba Mati bodi,
V	sveti raj me dete vodi; Da Te večno tam častim, Nikdar več nc zapustim.
5.	O Maria! tudi vsmili Zvestih varhov se doma,
V	dneh živlenja, v smertni sili Prosi za-nje Jezusa!
Starše, brate in scstricc, Rajnih romarjev dušice Izročim Ti, Mati! zdaj, Ti jim svoj svet žegen daj!
C. Zdaj pa zvoni zazvonite Milo-žalostno slovo, Vroče solze se rosite Zadnjokrat na to zemljo! — Ti pa z Jezusom Maria! Bodi moja tovaršija! Klical Te bom na pomoč, Kedar pride smertna noč.
Jožef Virk.
PESEI
od svetega Tomaža,
jiatrona ... «ke fare.
1.	Kaj danes se obhaja,
In glas zvonov doni? Veselje vse navdaja
V cerkvi......ski? —
Spomin se tvoj praznuje, Apostelj svet' Tomaž, God tvoj se posvečuje, Preljub' patron ti naš!
2.	Nevera tvoja gnala
Jc žive vere kal, Lepo jc ta pognala,
Nji v dar si sebe dal. Po svetu šel razširat'
Med ljudstvo s' jo Tomaž, Malikov laž razdirat', Preljub' patron ti naš!
3.	Si videl Partijane,
Podaš v Mčdjo se; Perzjane in Hirkane Učiti žene te,
Tud' daljna Indija
Tc sliši svet Tomaž, Sliš' nauk Jezusa, Preljub' patron ti naš!
Vžigal si okoli
Med ajdi luč svitlo, Po hribih in po polji
Si kazal pot v nebo. Dušil si poln serčnosti
Neverstvo svet' Tomaž, Nagibal vse k svetosti, Trcljub' patron ti naš!
Vklad keršanstva stavil
Si v sred' neverstva tmln, Od Križan'ga jim pravil, K' je večni božji Sin; Skrivnosti vere skladal
Si ljudstvom svet' Tomaž, Jih v serca njih pokladal Preljub' patron ti naš!
Ko solnca zarja zlata
K' žari na nebnem plan', Ko solnčne svitlc vrata
Njegovi vshod naznan', Si sladki up, si želje
Oživljal, svet' Tomaž, V nebeščanov veselje, Preljub' patron ti naš!
Ljubezen, k' dobro hoče,
In za Boga gori, Ki hud'ga nikdar noče, Vsa v Bogu z Bogom ž'vi,
Si vnemal sviti o žarno, Kazavši, svet' Tomaž, V nebesa pot jim varno, Preljub' patron ti naš!
8.	To troje: vSro sveto,
Presladko upanje, Ljubezen čisto vneto,
Ljudem v zveličanje, Si ko drcv6 cvetoče
Usajal, svet' Tomaž, S sadom večne sreče, Preljub' patron ti naš!
9.	Da troje to ohran'mo
Si v sercu tudi mi, Se skerbno greha bran'mo,
Ter vsak sveto živi Nam sprosi pred Očetom Nebeškim, svet Tomaž, Bod' hramba nam pred svetom, Preljub' patron ti naši
10.	Presveta vera kaže
Naj pot nam gor v neb6, Keršanski up, k' nc laže,
Naj nas krepča zat6, Da se ljubezen scveta
Nam v djanje, svet' Tomaž, Po tvoji vsa posneta, Preljub' patron ti naš.
11.	Vse troje naj v nebesa
Nas k Bogu pripelja, Živiš kder prost telesa, Sad sveti mučenstva;
To pros'mo, da nam sprosiš
Pri Bogu, svet' Tomaž, K' nam večnost srečno vošiš, Preljub' patron ti naš!
Molitev.
12. In ti, Gospod! dodeli, Da god obhajamo Le-ta tii zbran' veseli,
Ter vredni se stor'mo, Priprošnja da podpčra Tomaža svet'ga nas, Ter vodi vse nas včra, Ko njega vsaki čas.
Juri Vari.
XIII.
PESEI
o blagoslovljeniii novega oltarja, prižnice in nove pre-malane farne cerkve na Piljštajui.
1. Vse veselje razodeva Dans po fari riljštajnski, Strel od hribov se odmeva, Godbe vbrane glas doni; Kak trijančijo zvonovi, Orgle božjo čast poj6, Petja sladkega glasovi Se dvigujejo v neb6.
2.	Le raduj se fara zvesta Svoje cerkve krasne vse; Glej ko kinčana nevesta
V	novem lišpu vtrinja se! Kakor zarja ljubezniva Zemljo in nebo zlati, Tako cerkve kras razliva Se po fari Piljštajnski.
3.	Nov' oltar svet'ga Mihela Se ko solnce lesketa,
Svit nebes se vtrinja 'z čela Svetega Arhangela;
V	novi zarji cerkev zala
V	božjo čast žegnujc se, Sveta vera oznan'vala Se bo 'z nove prižnice.
4.	Da bi nas tromba glasna Sveti evangelj budil,
O da- bi, ko cerkev krasna Duh ljudi se prerodil! Da bi tudi mi goreli 7ai Boga, ko svet' Mihci, Z vencem čednosti sloveli Bil bi nas sam Bog vesel.
5.	Zato radi sem hodimo, Saj smo tukaj mi doma, Sem v nadlogah pribežimo Pred obličje Večnega! Svet Mihci pa prošnje mile Nosil bo v sveto nebo, Božje milosti rosile
Bojo se na to zemljo.
6. Tako lepo Piljštajn sluje, Svete Ileme rojstvcn kraj, Na perotih se vziliguje Serce naše v sveti raj. O da bi, ko bomo vzeli Mi od te zemlje slovo, Zopet tam v nebesih peli Sveto pesem angelsko!
Jožef Virk.
XIV.
0 BLAGOSLOVLJENJU
orgel pri podružnici Itajlicnhuržki, sv. Mohorja.
1.	Prijazen hribček zeleni, Sloveč od starodavnih dni.
2.	Na hribu cerkvica stoji,
Pod njim pa Rajhenburg leži.
3.	Sem so kristjani romali Na božjo pot že svoje dni.
4.	Svct'ga Mohorja gnad prosit' In ljub'ga Jezusa molit'.
5.	Spet danes prišlo je ljudi, Da težko hribček jih deržl.
6.	Ker v božjo čast blagoslovč, Slovesno nove orgle se.
7.	Že sladko orgel glas doni, Da bolj svet' Mohor se časti.
8.	Soglasno orgle pojejo, Ljub mir nam oznanjujejo.
9.	V napevih radostnih pojo, Kder rože sreče nam cvct6.
10.	In kedar nam teko solzč, Tud' orgle žalostno donč.
11.	Nedolžnim slajšajo serce, Iz spanja grešnike budč.
12.	In kedar bo ločitve čas, Slovo bo pel njih mili glas.
13.	Še v dušne ječe strašnih vic Pošiljajo svoj mili klic.
14.	Spremljale bodo še zvesto V nebesih pesem angelsko.
15.	Kdo nam še lepših naukov da, Kakor jih orgel glas imA?
IG. Oh rajske orgle, cerkve kras, Lc kličite v nebesa nas!
17.	Kder se svet1 Mohor veseli In k sebi tudi nas želi. —
18.	Oh romajmo sem radi mi Na božjo pot, ko svoje dni.
19.	Svet'ga Mohorja gnad prosit' In ljub'ga Jezusa molit'.
Jožef Virk.
XV.
GOVOR OB ŠOLSKI SKUŠNJI.
Častiti gospodi in starši! In vi ljubljeni tovarši!
1.	Pogledam po šoli, se čudno mi zdi, Ker vidim gospode in drugih ljudi: Je teklo nam leto, doteklo dnes je Častito obhaja dnes skušnje čas se.
2.	Kar danes jaz čutim, čutim se mi zdi S tovarši in tudi s tovaršicami.
3.	Zato se oglasim
In v imeni vseh velim:
4.	Šola, se nam pripoveda,
Vertič lep je in vesel —• Pisana pri gredi greda Polna rožic in bečel. Je še šola, sc nam hvali Mladih drcvic sadovnik V rasti čerstvi ino zali
Ves poln popknatih mladik — Učenci in učcnicc
Dnes veselega serca — Mi mladike in cvetlice Totega smo vertiča.
Kakor rožicam se streže
Da veselo cvctejo, Mlado drevje se obreže
Da prav ravno, rodno bo; Oh še lepše se skerbelo
Je za nas tu več že let Nam za dušo ino telo
Pa za večnost ino svet. Tu so skerbni učeniki
Pot nam k sreči kazali — Vrata nam k nebeški diki
V sveti raj odpirali. Tu so lepo nas učili
Z zgledmi in besedami, Kaki naj bi zmirom bili Vredni sreče in časti. Tu učili so nas včre In živlenja lepega, Štetja, vage ino mere Branja ino-pisanja. 5. Tu so nam še dopovedovali, Kde se zvija kača pisana, Da bi černe sc hudobe bali:
Tožb in ječ in pekla strašnega. —
6.	Ko to premišljujem, o Bog! goreč se mi zdim: Tovarši! namesto vas se pa jaz oglasim:
7.	Hvala germeča oh svetlemu bodi vladarju Našemu milemu Francu Jožefu cesarju!
Živi jih Bog! (Vsi učenci) Živi jih Bog!
8.	Oni šole stavijo Ino jih podpirajo.
Živi jih Bog! (Vsi učenci) Živi jih Bog!
9.	Hvala velika vse časti vredni duhovski gospodi: Dehantu — namestniku škofa, in fajmoštru bodi!
Živi jih Bog! (Vsi Učenci) Živi jih Bog!
10.	Oni se postav deržijo
In za šolski tek skerbijo!
Živi jih Bog! (Vsi učenci) Živi jih Bog!
11.	Kaj za hvalo bi pa učenikom dali! —
Kaj gospodoma obema na enog? —
O Tovarši! — prašam vas — o kaj bi dali?--
Recimo hvaležno: Verni jim le Bog! (Vsi učenci) Verni jim le Bog!
12.	Toliko učenja — terplenja — svarjenja — smiljenja —
Verni jim le Bog! (Vsi učenci) Verni jim le Bog!
13.	Pa zahvalimo šc starše svoje tudi,
Ki so skcrbno v šolo nas pošilali, Delali za nas so in skeibcli v trudi Dokler smo sedeli mi — pri nauki.
14.	Hvalo tudi vsem gospodom gostem damo, Ker jim je na skerbi, kaj otroci znamo.
15.	Plačaj Bog vse dobro učenikom, Našim staršem ino dobrotnikom Vsi očitno zdaj obljubimo,
Vsi — vsi, prej ko vzememo slovo: Da še bomo po njih naukih živeli, Ko nam oni bojo davno že perhneli. Sliši nas Bog! Oča otr<5k!
—f.
XVI.
SLOVENCI SMO MI!
1.	Slovenci smo mi! Tako nas pevci častijo, Tako nas boji slovijo, Kličejo narodi vsi: Slovenci smo mi,
Zvesti cesaiju, junaške kervi!
2.	Slovenci smo mi! Štajerci, Krajnc', Korotani, Čehi, Scrbi, Horvati, Slovani, —
Ene smo matere vsi.
t
Slovenci smo mi,
Zvesti cesarju, junaške kervi!
3.	Slovenci smo mi!
V	zvesti ljubezni živimo, Kreg in sovražtvo čertimo, Naša priljudnost slovi; Slovenci smo mi,
Zvesti cesarju, junaške kervi 1
4.	Slovenci smo mi! Skala, ki v sredi viharja
V	hrambo za dom in cesarja Neomahljiva sloji; Slovenci smo mi,
Zvesti cesarju, junaške kervi!
5.	Slovenci smo mi!
Rajši bi v grobu trohneli, Kakor v sramoti meclleli, — Čujte sovražniki vsi! Slovenci smo mi, Zvesti cesarju, junaške kcrvi!
6.	Slovenci smo mi!
V	serčno rad6st vsem prijatlom,
V	strah in britkost neprijatlom Slava Slovenca rodi. Slovenci smo mi,
Zvesti cesarju, junaške kervi!
\
7.	Slovenci smo mi! Bratje! veseli ukajmo, Steber dežele vcljajmo, Večno cesarstvu zvesti! Slovenci smo mi,
Zvesti cesarju, junaške kervi!
8.	Slovenci smo mi!
Zamke naj ravno nastavlja, Nam nevošljivost zabavlja, — Sam se Slovencc žlahtni! Slovenci smo mi, Zvesti cesarju, junaške kervi!
Jožef Virk.
XVII.
SPREIENJAVA.
Na svetu spremenjava,
Kar koli je — se zmirom vse V spomladi vstane trava,
Vse rožic polno je: Jesenski mraz pribrije
In cvetje se poskrije — Le v beli pert — zavije vcrt Še zimski sneg in led.
So drobne ptičke pele
Prijazno mi — vesele dni — Pa vzpet so odletele —
In več jih čuti ni--
Oj v družtvi pesme mile So se mi res glasile; Pa zdaj drugoč — ko tiha noč Molči vse žalostno.
Zdaj res se veselimo
Se vidimo in pojemo Pa čas hiti nam mimo
In se razidemp — In vsak molčč v samoti S pretečenim se moti Kar koli je — se zmirom vse Pač spremenjuje le.
4.	Vesel hlapcič je letal
Med rožami po travnikih, Je v venčeke jih spletal In metal po valih — Je ž njimi reka tekla
Za kapljoj kaplja rekla Tako čas gre — od dne do dne Živlenja dojde kraj.
5.	Ostanejo le dela
Opravljene za večni raj; Trobenta bo zapela
Terplenja bo pa kraj: Veselo bo v stanenje —
Pobožnih hrepenenje--
V nebesih le — neskončane Bo radosti obstoj.
—f.
XVIII.
VERT BOŽJI.
1.	Lepo na ledini — Jc pač v zelenini
Je v logu lepo — lepo (odglas) Je sladko na sveti — Na solnci sc greti Gledati nebo — nebo.
2.	Veselo je v senci — Pri bistrem studenci
Mil hladek pahlja — pahlja In vabi k ležanju — In rahlemu spanju Da duh se skrepča — skrepča.
3.	Zelena je veja — Košata pa meja
Vse polno cvetlic — cvetlic! Po zlatih solnčinah — In hladnih senčinah Je jagod, černic — černic.
4.	Oj rožaste zeli — In glogi debeli
Premilo diše — diše, In žuže lenive — Bcčele marljive Po njih pa berne — berne.
5.	Glej v jami globoki — Se voda v potoki
Pen v valih iskri, Le dremotno teče — In čudno pleskeče Na ldhe hiti.
6.	V bukovji zelenem — In v brezji odrenem
Si poje pastir. V germovji tu najde — Če sem si le zajde Zaje, serna lep mir.
7.	Na šibkem drevesi — Med urnimi plesi
Je ptičic mil' glas, Škerjanci na polji — Pri dobri so volji Zlati se jim klas.
8.	Še k delu napeti — Prepevajo kmeti
Čast, hvalo Bogu, Orjejo, sejajo — Kopljejo, spravljajo Nam kruha, lenu.
9.	Tu ni vam vratarja — Nc tudi vertnarja —
Pa lep je le vert Poln rožic rumenih — Drevcsic zelenih Vsem Božji odpert.
10. Lepo na ledini — Je pač v zelenini Je v logu lep6, Je sladko na sveti — Na solnci se greti — Gledati nebo.
Drobt. za leto 1859 iu 1860.
17
i
XIX.
KAJ JE NAJ BOLJŠEGA?
1.	Le eno na sveti naj bolj se mi zdi, Vse drugo je prazno in men' se hreti;
'Ma vrednost na zemlji in smč pred Bogd, Ob srečen! presrečen! kdor tega im&.
2.	Prijatelj resničen je žlahtno blago, Je boljši ko srebro in svetlo zlat6:
Pa smert ga pobere, alj zmija vmori, Odide, ter mene v nesreči pusti.
3.	Prav dolgo živlenje pač dosti veljA,
Če zdravje in sreča kraj njega sta šla: Alj hitro pretečejo jezera let, Kič stalnosti nima, kar dava nam svet.
4.	Bogastva in časti si neki želi, Ko riba za vodo po tem hrepeni:
Pa huda smert pride, mu vzeme blago, In čast sc pokoplje globoko v zemljo.
5.	Kaj neki je vendar tak velite cene ? Kaj tol'ko jc vredno, da boljšega ne?
Kdo najdem to blago, oh! kdo ga dobim ? Pokoja ne najdem, črez vse ga želim.
Preglednem vso zemljo in vse kar imd — Pa tam ne prebiva moj ljubček sered, Lc v persih, kder ljuba nedolžnost živi, Tam najdem, kar sercc naj više ceni.
Nedolžnost zares je naj drajši zaklad — Ah pazi! da tega ne vkradne ti tat, Nedolžnost bo gledala enkrat Boga — Oh srečen, presrečen! kdor toto ima.
Fr.
XX.
ZADOVOLJNI KMETIC.
1.	Bog živi, živi kmetiča —
Vsej nčsem vam bahat: Res nemam nič, pa menim da Velik sem in bogat.
2.	Za svita, ko šc rosa gre,
Z živinico hitim Med meglami na polje že In sem in tam plužim.
3.	Ko vidim, da se vse budi —
Oživlja se okrog,
Se serce v pesmi mi glasi--
Na misli gre mi Bog.
4.	Tičas prisija solnčicc
Rumeno — božji dar.
Ali to z zlatom kupi se? Ima li več cesar?
5.	Veselo ptice pojejo,
Lehčajo delo mi, In vrani čcrve zbirajo Za menoj v razgoni.
6.	Vroč put mi s čela res kaplja
Ima še žeja me; Pa hladni vctrič me pihlja — Studenec blizo vre.
7.	Ko setva se požene v rast
In v klasje dozori, Ko snopja je pri plastu plast Se stava stav deržl.
8.	O kdor še tega res ne ve,
Jc pač brez razuma: Bog poleg ravno vidi se, Ko dar in tek dava.
9.	Odpira svojo roko Bog
In blagoslov deli. Veliko mizo vse okrog Pokriva za stvari.
10.	Res da on sam pokriva jo,
Pa hoče, da ljudje Se truditi le morajo, Kar prav jim zdravo je.
11.	„Lenoba" pravi pripovest,
„Je mati hudega", Lenuh hudobi res gre v pest: Iludič ga sam pelja.
12.	Te spake jaz se ne bojim:
Jo zmlatim, podarjem, Zasekam jo in pokosim In mertvo zakopljem.
13.	Res, da mi včasi sila je
Za njo pa ne skerblm, Ker dobro spanje verne vse: Zdrav v jutro oživim.
14.	In za otroke, ženico
Vzpet začnem delati Za nje, dokler mi sopsti bo, Mi ves trud ne merzi.
potop pod Čatcžkim gričom.
1. Tamkaj, kder Kerka prebistri pridruža se Savi,
V	zavetje tovornik si ladjo postavi
In pa okoli po verli slovenski planjavi *) Bog ljudstvu v obilnosti kruha deli,
V	goricah slovesno pa vilice rodi,
*) Kdo ne pozna le za voljo nekdajnega mesta „Noviodunum" slavnega KerŠkega polja ali pa lepo Brežko planjavo, in vina ondajšnih goric?
—f.
XXI.
ali
Tamkaj, kder vsaki spomladni naravi Ptičikov truma prepeva po listni gošavi, Se je zgodilo, ko pravijo stari možjč, Kar vam zdaj pesem povč.
Pesem povč: Da let nekaj črez sto je minilo, In ravno dan svete nedelje je bilo, V Brežcah da svetega Lovrenca vabi kaj milo Zvon verne kristjane dajati mu čast, Ki ima na nebi in zemlji oblast; Tistemu, ki ga je naše ubožtvo ganilo, Ki nam je edinega Sina dal za vezilo, Da nam je skozi predrago terplenje in smert Srečni raj zopet odpert.
„Bože moj! kako premilo dnes zvon le prepeva, „Al meni ko bilje glas serce zadeva, „Mcni se kaka velika nesreča dozdeva, »Naj bolje bi b'lo, da ostanem domd", K predragemu možu ženica kramlja. „V senji sem vid'la, da sinek ročice razpeva „Proti men', pa mu ne morem pomagati reva, „Ker mi k njem' priti globoko povodnje ne dd, „Oj, naj ostanem domd!"
»Sveta nedelja je danes preljuba ženica", Odverne župan, „o le ne boj se dušica, »Varvala naj' bo, ko vsakipot božja dcsnica, „Le dajva kar božjega midva Bogu „In srečno dopeljal bo On naj damii, »Najnemu malemu sinku pa bode sestrica »Tvoja ostala prav zvesta za zdaj čuvarica. »Naj se pa tudi, če druz'ga kaj se pripeti, »Večnega volja zgodi!"
»Naj se zgodi! bod' ji vekomaj čast in pa hvala!" Izdehne ponižno županja preberhka in zala. Vhipu obleče se, peča ko mleko, in hala
Ko črešnovi cvet, ki ga vplodi spomlad, Na kazniku zraven pa perstanek zlat Je ko čistosti boginja oblečena stala In se kar mahoma k svojemu sinku podala, Serčno poljub' ga rekoč: „Naj bo Janezek moj! „Angelček božji s teboj".
G. Množica blaženih vernikov dušno vesela, V nekdajni sloviti obleki pa bela, K' jo je deviška ročica domača naprela H'ti, — s fantom naj pervi pošteni možje In z d'vicam' za njimi pobožne žen6, Kakor nedolžnih in gibčenih jagned kerdela, Da bi o pravemu času pri brodu dospela. Hitro le biti želita poljane in gorjan Tamkaj na štajarski stran'.
7.	V drugo od Štajarja prazna ladja priplava, Brodnikov štir' s kaveljnom breg poprimava, Ladja počasi v potuhneno Kerko kernjava, In množici mirno ostati veli,
Ker v Brežcah u drugo odvaVlo še ni. „Glejte! kak' dere in peni se kalno-rujava „Dežja Gorenskega preveč nasitjena Sava, „Svišno pobrežje ko mehki sir v hipu zdrobi, „Brežcam pogubo grozi.
8.	„Curek naj veči in hujši prot' cerkvi derhali, „Ne bodo več dolg' v nje duhovni mešvali,
„ Kajti podjeden popolnoma breg bo tam kmali,
„Le enkrat alj k celemu dvakrat tak6
„In svetega Lovrenca cerkve nc bo! *)
„Z redom — lc z redom! ne bote brez maše ostali,
„V božjem imenu vas bomo že vse prepeljali,"
Verli brodniki tolaž'jo in pros'jo ljudi,
„Mirni bodite le vsi!"
*) To je resnica. Sedajna lepa farna cerkev je na drugem mesfu sozidana.
9. Z Bogom od proda! — Dva drogata, dva pa veslata, Pod slopom veslajo vsi, — srečno jih trata Štajarja sprejme, pozdrav'ta Slovenska se brata: »Pohvaljen bod' Jezus in zdravje ti daj! „Naj bo pohvaljen na vse vekomaj!" In se poljubita, pravedne roke podata, Potlej od svojih obojnih domačih kramljata, Dokler zapojejo v stolpu zvonovi vsi tri, In vse u cerkev hiti.
10.	Mično se sveče v njej tam na oltarju bližijo, Kar zvonček zazvoni — in orgle donijo, Štirje cveteči fantiči z rudečo halijo
In z vratnikom takim, pa z belim ko sneg Rokavčikom grejo črez cerkev poprek; Zadej njih mašnik častiti polazno sledijo, Tam pred oltarjem pobožno pa vsi obstojijo In mu storijo globoko ponižni poklon, Ki 'ma v nebesih svoj tron.
11.	Mešo duhovnik začnejo; — po orglih šumelo Zdaj z milim poglasom in zdaj na debelo, Brumnim kristjanom tak gorko je serca unelo, Da poje alj moli vsak sleherni krog in pa krog: »Pohvaljen brez konca bod' večni naš Bog!"
Ki pa po verhu tega se je Kredo odpelo, Hipoma ljudstvo u cerkvi vse utihnelo. Zopet žvenkld in na leči se vrata odpro, Gleda tam vsako ok6.
12.	»Hvaljen bod' Jezus!" okinčan od starosti snega Pozdravi v ljubezni, ki v serce posega
Fare duhovni pastir, in po temu razlega Na tenko, kar sveti vangelij povč, In z ognjem pobožnosti vnjame serc6, Kedar ko oče zdaj svoje otroke pokrega, Rane skeleče s tolažnim mazilom oblega.
Kedar po cerkvi pa vse od kosanja solzi Serčno jim »Amen!" veli.
13. Dalje duhovnik mešuje, — po orglih šumelo Zdaj z milim poglasom in zdaj na debelo, Ljudstvo klečjoče pa gorko molilo in pelo: Povzdigne sc Jezusa telo in kerv! In terka na persa pozemeljski červ. Daljcj in daljej pa vse je molilo in pelo, Dokler na zadnje je blagoslov božji prijelo. Ljudstvo duhovnik pozdravi po cerkvi okrog: „Konec je, spremi vas Bog!"
. 14. Kakor iz penja v spomladnem času bečele Iz cerkve pobožne dušice so vrele, K svojim predragim berž na domovino hitele, Naj pervi so s fantom pošteni možjč, Z devicam za njimi pobožne ženč. Blažene matere težko minute so štele, Da bi kmalu preljube dojence objele, Kmalu jih djale na svoje želeče sered, V sredi družin'ce doml
15. Dvakrat po dvoje brodnikov pri ladji postava, Pa huje vali se lc kalno-rujava Dežja Gorenskcga preveč nasitjena Sava. Zdaj množica možkih tam k produ privrč In stikoma ladja napolnjena je. Z Bogom odrinejo, naglo ko riba priplava Ladja na Krajnsko, v potuhneno Kerko kernjava. „Hvala Bogu!" zdaj vsi rečejo, »vselej naj bo, »Dobro po sreči je šlo!"
16. »Dobro po sreči je šlo!" pa tudi slišiš možaka Izdehniti, kteri na drago ženico tam čaka, Tlači ga neki neznani obup siromaka,
Ko nekaj pred mcšo ženico domd, Tud' njemu zdaj v sercu pokoja ne d&. Srečno na Štajarsko ladja črez Savo potaka, Gibčeni ženski spol mahoma noter poskaka, Hitro pustijo prijaznega Štajarja brod, Bog jim pa milostiv bod'l
17.	Gori umetno za bregom se ladja zavija, Od slapa nevarnosti kerpko odbija, Proti Zasavju *) pa bližej in bližej ovija, In tudi do zdaj še po sreči jim grč, Spol mnogih besčd žvergoleti začnč, — Ker se pa ladja prenaglo u Kerko navija, Treši na skriti štor „—rk—" ino Jezus Maria! Hu! ko bi bila iz stekla se vale zdrobi, Ljudstvo se pa v vodi topi.
18.	„ Jezus, Maria! pomagajta," župan zavpije, „Pomoči alj ni je?" Jek verne mu: „Ni je!" „Ni je?" — Valovov pa krilo se zdajci odkrije In vidi se roka iz vode pognat',
Ki ima na kazniku perstanek zlat. „Ona je, hvala Bogu!" mož veselo zavpije, Plane v vertin'c — jo zagrabi — alj zdaj ga ovije Drugih vtopljencev trop in ga potegne s seb6 Doli na — breznastno dno!
19.	Svetega Jurja na Čatežu pojejo milo Zvonovi, kdar žalnega ljudstva število
S svojim duhovnom je trumo vtopljencev spremilo Tam na pokojišča požirni močir, **) Jim s serca molilo za pokoj in mir!
*) Zasavje zala Krajnslca vas ravno nasproti Brežc jc pred nekoliko leti Sava popolnoma podkopala.
**) Na Čateži so na mesti male v močirji stoječe prav mično novo cerkev na holmcu verhu vasi sozidali, ki je eno leto nato 1833 posvečena bila.
Janezka dekclce ujna pa je odgojilo V božjemu strahu — in ni se možaka dobilo, Da bi bil njemu enak, — kar vam pravi v poduk Janeza vnukovi vnuk. —
Kovnčič.
XXII.
UGLED BELZAOARJEV.
(Iz nemškega prestavljenih pesem Angleškega pevca Birona.)
1.	Na sedežu mi kralj sedi,
Krog njega pa gostovi, Brez st'vila luč svitlo gori,
Blišč se st6n zidovi; In z vinom ajdovskim zlati
Oskrunjeni v krogi, Posode Juda, kelh sveti Se lesketajo mnogi.
2.	Na'nkrat pa čudno glej roko
Ugledajo na stčni, Pisati vidijo lehko
Jo v zid, ko v zid persteni. Samotne možke perst' roke
Po stčni ta hitijo, V teku čerke popuste, Ter hitro spet zbežijo.
3.	Veselja zgine vsaki sled,
Omolkne vse, trepeče,
2G8 c>
In kralj k' merlič v obrazu bled
Jim pravi zdaj sledeče: „ Povejte modrim moj ukaz,
„To uro sčm še priti, „Pisanje, k' je ostraš'lo nas, „Mi precej razložiti."
4.	Pa mogli neso čerk zjasnit'
Mu Babeljna učeni, Zadost' prebrisan, dosti zvit
Ni modrih bil nijeni. In bila njih če je modrost
Tud še tako velika, Zastonj! Spolniti učenost Ni mogla želj vladnika.
5.	Bil eden je edino le,
K' je znal pomen pisanja, Mladenič zemlje Judovske,
Skrivnosti mojster branja; Lehko besčd je vsako bral,
Leskčče vse je bilo, In kar zveččr je Danjel djal, Se v noči je spolnilo:
6.	„Prišel je kralju čas strašan,
„Deržave vid' si vzeti, „Na vagi bil je k' prah lohan,
„In mogel je umreti. „Kraljev je sedež zdaj mu grob,
„Mertvaški pert oblčka, „Dežela lepa, zmage rop, „ Sovražnikom zavčka."
Juri Vari.
XXIII.
PRAH.
(Šaljiva).
Ubogi, revni, cestni prah, Brez teže skoraj, ves lohan! Tvoj žalosten zares je stan, Ima te vsak že veterc v strah'.
Če le nekoliko pihljd Te že vzdviguje, ti grozi; Gorjč, če veter priverši, Ncvsmiljeno s teboj ravna!
Verti v vertincu te okol', Dervf prestrašen'ga te v zrak, Da padaš ves preplašen znak Zvernivši se nazaj po polj'.
Človeku scer zaupaš ti, V obleko skriti se hitiš, Al oh! ne dolgo, ter zbežiš, Ker pal'ca te iz nje spodi.
In glej, tako si, revež moj, Povsod' ljudi, vetrov igra, Zato pa tud iz dna sered Milujem stan nesrečni tvoj.
G. Al vse drugači brat je tvoj, Ponižen bit' ko ti ne vč, Se nosi, baha, grize, jč, Trinožen on gospod je moj.
7.	Otresam ga že štirnajst 16t, Alj vedno se me še deržl
In vedno z jarmom v tla teši, Ko da bi hotel me potrčt'.
8.	Deržl sc me terdo ko klop, 'Znebiti se ga ni mi moč;
Da b' trčšil piš ga v groba noč, Da bi valov morja bil rop!
9.	In kdo jc to, me vprašaš ti? Kdo me razkačil je tako? Kdo tcre mc tako močno? Kdo neki, vprašaš, mc pesti?
10.	Kdo drugi, oh, ko šolski prah! Odnesel pač da b' ga vihar, Neprenosljivo, zoper stvar,
Mi v jezo le in trud in strah.
11.	Pa naj kraljuje, naj se nos', Naj le mc stiska, kakor če, Naj vrečo črez-mc muk raz spe, Prišel bo čas, ko bom mu kos.
12.	Potem sc zboljšal moj bo stan, In ti boš stokal, pomni prah, Ko videl boš, da si, o strah! Vetrovom zdaj v igro prodan.
13.	Zveršali bodo kar s teboj Po svetu, ta na kraje vse, Razkrop'li te, oprostl'i me Za zmeraj tek končavši tvoj.
14. Zato se nosi, ter me post', In stiskaj, kolikor le češ, Le kratek še je tvoj terpež, Si zgubljen ti in jaz sem prost.
Juri Vari.
XXIV.
REŠIVNICA GOSPODU KATEHETU.
1.	Strune sladko zadonite, Glas do neba se dviguj, Ino pesme slavovite Vsaki šolar oznanjuj! Ker obhajamo v radosti Kateheta svoj'ga god, In daruje ven'c blagosti Za rešitev šolski rod.
2.	Bog Jih živi! Ljubeznivi! In ohrani mnogo let, Nam na vek ne pozabljivi Ljubomili Katehet!
Naj Jim sveti zarja mira Na živlenja roženpot, In iz rajske sreče vira Pijejo naj med dobrot!
3.	Naj prijaznosti vertnica V sercu Njihovem cveti, In veselja luč — danica Po vseh stezah Jim svetli;
Iz nebčs pa vir naj teče Serčno zadovoljnosti, Blagoslova, zdravja, sreče Ino božje milosti!
4.	Kder se bojo pa vernili
V	hišo svoje večnosti, Peljaj dušo angelj mili TA, kder večna luč gori; In na grobu za vezilo Naj cvet6 zapomnice,
Ž njimi venčajo gomilo Šolarji in šolar'ce!
5.	Kaj bi neki darovali
Jim v spomin hvaležnosti, Vertnih rožic bi nabrali, Alj njih cvetje obleti; — Zato čemo venec dati, Vezalo ga je serce, —-
V	njemu vtrinja se: Bog plati! In Ljubezen mu ime!
Jožef Virk.
XXV.
REŠIVNICA.
1.	Zopet sije zlati čas, God rešitve Tvoje, Bratovske ljubezni pas V kolo veže nas; Zato se razveselimo, Seži v desno bratu brat, Ino sreče ven'c pletimo Iz cvetlic slovenskih trat; Živio! živio! mnogo let
*)... Bog Ti daj živet'! Kaj zlati radosti zarja Sladkega živlenja tek, Solnce sreče brez viharja Pa ogrevaj Te na vek!
2.	Kaj ovija Ti glavo Yen'c ljubezni zveste, In ko biserno nebo Vtrinja se oko!
Kaj Ti oljka ljub'ga mira Po vseh potih zeleni, In od jutra do večera Se dobroto med cedi!
*) So postavi ime tistega, ki god svoj obhaja, postavim: Jožef, Anton . Drobt. za leto 1859 in 18GO.	18
Živio! živio! mnogo let
.....Bog Ti daj živet'!
ltožencvet vesel'ga lica Dolgo naj Te rudečl, In prijaznosti danica Tvoje dni razveselil
3. Bratje! čujte še moj glas: Kupice nalijmo ! Da ljubezni sveti pas Večno zveže nas. Kakor zlato vince sije V neštevilnih iskricah, Toljko sreč naj venec vije Tebi v čast po vseh stezah! Živio! živio ! mnogo let
.....Bog Ti daj živet'!
Živio! živio! Bog te živi — Naše družbe biser zlat; Ti pa zvest in ljubeznivi Še ostani bratom brat!
Jožef Virk.
-<X3S»-
Kazalo.
Stran
Lepa Beseda vsim prijatlom in prijatlicam naših Drobtinic.....—
Petrovče.......................d
A. Zlati nauki za razne stanove o svetem misionu in o duhovskih vajah.
I.	PODUK ZA OTROKE. (Od perve spovedi do 16. leta).
I.	Otr6k poklic.................19
II.	Včst izprašati.................10
III.	Priprava k spovedi...............22
IV.	Priprava za sveto obhajilo.............22
V.	Obljuba .......................23
VI.	Naročilo...................23
VII.	Slovesno obhajilo otrok..............24
Priporočilo sv. detinstva Jezusoviga...........25
II.	PODUK ZA DEVICE IN SAMICE.
I.	Devištva čast in imenitnost............26
II.	Devištva sedem smertnih sovražnikov.........27
III.	Devištva osmero veselje..............30
Obljuba device..................32
Beseda zapeljanim dekličem..............33
Naročilo dekletam.................34
Slovesno obhajilo..................34,
III.	PODUK ZA ZAKONSKE ŽENE IN VDOVE.
I.	Žene imenitnost................35
II.	Dolžnosti keršanske žene.............35
III.	Ženam sporočilo................39
Obljuba zakonske žene................40
Naročilo zakonskim ženam..............41
18*
Stran
IV.	PODUK ZA MOŽE IN VDOVCE.
I.	Moža čast in oblast...............41
II.	Dolžnosti moža.................42
III.	Možem sporočilo................47
Obljuba možev...................47
Naročilo zakonskim možem..............48
V.	PODUK ZA MLADENČE.
I.	Mladenča vrednost...............49
II.	Mladenča dolžnosti...............49
III.	Mladenčov petero nevaršin............52
IV.	Mladcnčcm sporočilo...............54
Obljuba mladenčev.................55
Naročilo mladenčem.................55
Slovesno obhajilo..................56
VI.	MISJONSKA PRIDIGA od presVetcga rešnjega Telesa s prošnjo za
odfmšenjc....................57
I.	Visokost in svetost tega zakramenta..........59
II.	Ljubezen Jezusova do nas v tem zakramentu......60
Kako smo dosihmal zakrament svetega rešnjega Telesa spoštovali
in častili....................66
VII.	PRIDIGA OD TERPLENJA KRISTUSOVEGA . •......74
B.	Ogledalo slavnih rajnih; nekdajnim v spomin,
sedaj ni m v posnemo.
I.	ŽIVLENJOPISEN NAČERTEK rajniga patra Ožbata Ravš-a, iz reda
družbo Jezusa, ki je v Celovci umeri 11. oktobra 1855 ....	85
II.	JANEZ GOLIČNIK nekdajni Grižki fajmošter........94
III.	GREGOR KEMPERLE. Nektere čertice iz njegovega živlenja . .	101
Solzica na prijatlov grob...............114
IV.	POBOŽNA KMETI,ŠKA DEKLICA MOllAVŠKE FARE. Zgled zdra-
vim in bolnim kristjanom..............116
V.	ANA LACKOVA, poštena keršanska dčklič.........121
Spomin rajne Ance Lackove..............127
C.	Prigodbe žalostne in vesele, mladim in starim
v p od iik in svar.
I.	KERŠANSKIH STARIŠEV SIN KERŠANSKI........132
II.	SREČA OPOTEČA..................136
III.	POBOŽNI PODOBAR.................146
IV.	DOKTAR IN BOLNIK................152
Stran
V.	SREČNA ŽENA..................153
VI.	PRIDEN BODI....., ,.............155
VII.	PIJANČEVATI NIKAR................157
VIII.	LAKOMNOSTI SE VARUJ. Povest z tekočega stoletja .... 159
IX.	OČE UMIRAJOČI..................161
X.	MATIJA, ali smert pravičnega.............162
XI.	BORNEGA ROKODELA PRIDNI OTROCI.........167
1). Prilike in basni, ali zlate jagode v srebernili posodah.
I.	MORSKA NOGA . . . ..............173
II.	VISOKA SLUŽBA..................179
III.	BOJ Z JARCOM..................181
IV.	BASNI.
1.	Merkur in podobar................182
2.	Merkuca (opica) in delfin..............183
3.	Vrana in lastovka................184
4.	Pobie in škorpjon................184
5.	Žabi.....................185
6.	P6ba in kuhar.................186
E. Ogledalo za šolo in domačo rejo otrok.
I.	SVETI KRIŽ V ŠOLI ................189
II.	ZA VSE, KI IMAJO PRI CERKVAH OPRAVITI.......U)0
Od orgelj....................193
Ure.........................
Zvonovi........................
III.	POT LUČI NAPROT. Marsikaj v poduk..........197
Jeziki, v kolikih se govori na sveti...........201
Prevodi (prestave) sv. pisma..............201
IV.	MOŽ RESNICE, ali: Varujte otr6k legati..........203
V.	NEKOLIKO SLOVENSKEGA PRAVOPISA.........205
Od nagl&sa....................212
VI.	JEZIKOSLOVJE. Nekaj v čiščenje in olikovanje slovenskega govora 213
F, Slovenska gerliea.
I.	Božična, posebno za sv. veččr..............221
II.	1. Pesem od naj slajšega Jezusovega serca.........222
2. Pesem od naj svetejšega Mariinega serca.........224
Stran
III.	Pesem v čast presladkega imena Jezusa.........226
IV.	Pod Jezusov križ .................227
V.	Maria pomočnica . ................229
VI.	Salve Regina, ali češena si Kraljica...........231
VII.	Sladkega imena Marie................232
VIII.	O Šmarnicah v slavo Marije na Kalobji 1858 ....... 234
IX.	Pesem od Device Marije na Sladki-gori.........237
X.	Pesem od Device Marije na Sladki-gori.........239
XI.	Slovo od Maria-Celj................241
XII.	Pesem od svetega Tomaža, patrona ....ske fare......243
XIII.	Pesem o blagoslovljenju novega oltarja, prižnice in nove prema-lane farne cerkve na Pilštajni.............246
XIV.	O blagoslovljenju orgel pri podružnici Rajhenburžki, sv. Mohorja 248
XV.	Govor ob šolski skušnji...............250
XVI.	Slovenci smo mi..........'.......253
XVII.	Spremenjava...................255
XVIII.	Vert božji....................256
XIX.	Kaj je naj boljšega ................258
XX.	Zadovoljni lcmetič.................193
XXI.	Zlati perstan, ali potop pod Čatcžkim gričom.......261
XXII.	Ugled liclzacarjev.................267
XXIII.	Prah......................269
XXIV.	Rešivnica gospodu Katehetu..............271
XXV.	Rešivnica....................273
----