Revus Journal for Constitutional Theory and Philosophy of Law / Revija za ustavno teorijo in filozofijo prava 5 | 2005 Procesnopravna jamstva Miranda: ustavna pravica ali ne? Miranda: A Constitutional Right? Zarja Čibej Electronic version URL: http://journals.openedition.org/revus/1752 DOI: 10.4000/revus.1752 ISSN: 1855-7112 Publisher Klub Revus Printed version Date of publication: 1 novembre 2005 Number of pages: 7-35 ISSN: 1581-7652 Electronic reference Zarja Čibej, « Miranda: ustavna pravica ali ne? », Revus [Spletna izdaja], 5 | 2005, Datum spletne objave: 12 juin 2013, ogled: 20 avril 2019. URL : http://journals.openedition.org/revus/1752 ; DOI : 10.4000/ revus.1752 All rights reserved M i r a n d a : u s t a v n a p r a v i c a a l i n e ? Zar ja Či bej* 1. Uvod no – kaj se do ga ja z Mi ran do? Le ta 1966 je Vr hov no so di šče ZDA spre je lo eno iz med svo jih naj bolj zna nih in naj po gos te je kri ti zi ra nih od lo či tev, s ka te ro je ob od vze mu pro sto sti osum ljen - cem kaz ni vih de janj uved lo ob ve zen po uk, ki je s svo jo zna čil no za čet no fra - zo do bro znan tu di vsem lju bi teljem ame riš kih fil mov in na ni zank – »You ha - ve the right to re main si lent …«. Pre tek lo je sko raj šti ri de set let od roj stva Mi - ran de, ven dar ni po pol no ma jas no, ali bo na sled nje le to ju bi lej praz no va la tis - ta Mi ran da iz le ta 1966 ali nje na ses tra, ki je ras la v nje ni sen ci, ne zna na šir - še mu kro gu lju di, in ka te re ra zvoj je po te kal dru ga če kot Mi ran din. Če ima Mi - ran da res ses tro, ki prev ze ma nje no mes to, po tem lah ko re če mo, da je Mi ran - da otrok t. i. War re no ve ga so di šča,1 med tem ko je nad nje no ses tro bde lo kas - nej še in bolj kon ser va tiv no Bur ger je vo so di šče,2 ki je ti ho, pa ven dar le mor da 7I N M E D I A S R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T * Ve lik del raz is ko va nja za ta pri spe vek je bil oprav ljen med štu di jem av to ri ce na Uni ver si ty of Chi ca go Law scho ol v šol skem le tu 2004/2005 pri prof. Al ber tu Al schu le r ju. 1 War ren’s Cou rt – po gos to upo rab lje no in udo ma če no po i me no va nje Vr hov ne ga so di šča ZDA v ča su, ko mu je pred se do val sod nik Earl War ren, in si cer med le ti 1953 in 1969. 2 Vr hov no so di šče ZDA v ča su pred se do va nja War re na Bur ger ja med le ti 1969 in 1986. Zarja ČIBEJ, 2005: Miranda. Ustavna pravica ali ne? Revus – Revija za evropsko ustavnost (2005) 5. 7–31. www.revus.eu od lo čil no za ri sa lo njen na dalj nji ra zvoj, ki mu je v nje nih zre lih le tih da lo od - lo či len pe čat Rehnquis to vo so di šče.3 Za ni mi vo je, da se Mi ran da od svo je ga roj stva sploh ni spre me ni la; os ta - la je ta ka, kot jo vsi po zna mo iz nje nih naj bolj ros nih let in po li ci ja jo osum - ljen cem še ved no red no pred stav lja. Pa ven dar, če to dr ži, po tem go to vo dr ži tu di to, da je zad nja le ta vse bolj glas na in vpliv na nje na ses tra, za ka te ro bi si cer lah ko re kli, da ima z Mi ran do skup ne ko re ni ne, a se je kljub te mu raz - vi la v pre cej dru gač no go spo, ki ima dru gač ne, mes to ma prav na sprot ne po - gle de na pra vi ce osum ljen cev kaz ni vih de janj. Pri vr žen ci Mi ran de so raz bur - je ni, ko opa zu je jo, ka ko nje na ses tra po ča si, a vztraj no prev ze ma Mi ran di no mes to, med tem ko so za go vor ni ki ses tre raz um lji vo nav du še ni. Pred vsem v zad njih ne kaj le tih, ko je pos ta lo vse bolj jas no, da je Mi ran da stis nje na v kot in lah ko sa mo ne moč no opa zu je, ka ko nje na ses tra pod is tim ime nom, a ven - dar s po pol no ma dru gač ni mi ide ja mi in na me ni prev ze ma nje no mes to, in ko je da la ses tra jas no ve de ti, da se ni od lo či la le za dru gač no pot kot Mi ran da, tem več da se je od pra vi la na zaj v tis to smer, od ko der sta obe pri šli, in v tis - ti čas, ko ju še ni bi lo, se je raz vne la vro ča raz pra va o tem, kaj se prav za prav do ga ja z Mi ran do, ki je v sko raj šti ri de se tih le tih pos ta la ru ti na in del vsa kda - na. Mor da je zgod ba o dveh ses trah in nju nem bo ju za pre vla do pre ti ra na. Mor - da gre za po vsem nor ma len, mor da ce lo pri ča ko van ra zvoj Mi ran de. Mor da je Vr hov no so di šče ZDA v zad njih le tih pra vil no ugo to vi lo, da je Mi ran da ne po - treb na in da Usta va ZDA ta ke ga stan dar da od War re no ve ga so di šča sploh ni - ko li ni iz rec no zah te va la ter da se lah ko za to Mi ran do spre mi nja ta ko, da jo je da nes prav za prav ne mo go če pre po zna ti. Na men te ga pri spev ka je ana li zi ra ti Mi ran din ra zvoj od le ta 1966 do da nes in pri mer ja ti da naš nje ame riš ke mi ran de4 s slo ven sko. Na pr vi po gled se na - mreč zdi ta slo ven ska in ame riš ka ure di tev pre cej po dob ni, ven dar pa po drob - nej ša ana li za po ka že, da sta si ure dit vi v do lo če nih vi di kih res prak tič no iden - tič ni, v ne ka te rih pa pre cej raz lič ni. V pri spev ku sku šam pri ka za ti, da je bi - stve na raz li ka med nji ma v tem, da se mi ran da v slo ven ski ure dit vi ka zen ske - ga pos top ka po ja vi dva krat, in si cer na raz lič nih ča sov nih to čkah ka zen ske ga pos top ka. Ame riš ka mi ran da se na mreč upo rab lja, ko je za do šče no dve ma po - I N M E D I A S R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 8 3 Vr hov no so di šče ZDA v ča su pred se do va nja Wil li a ma Rehnquis ta med le ti 1986 in 2005. 4 Ko v pri spev ku upo rab ljam iz raz Mi ran da, imam v mis lih od lo či tev Vr hov ne ga so di šča ZDA v za de vi Mi - ran da v. Ari zo na, 384 U. S. 436 (1966). Ko pa upo rab ljam iz raz mi ran da, imam v mis lih sku pek opo zo ril ozi ro ma pra vic, ki pri pa da jo osum ljen cu ka zen ske ga pos top ka in ki se na na ša jo na pra vi co do mol ka, opo - zo ri lo, da se lah ko vse nje go ve iz ja ve upo ra bi jo zo per nje ga na so je nju, ter pra vi co do za go vor ni ka. www.revus.eu go je ma – ko je osum ljen cu od vze ta pro stost in je ob tem zas li šan, med tem ko se slo ven ska mi ran da upo rab lja v dveh pri me rih – ko je osum ljen cu od vze ta pro stost ali ko je zas li šan s stra ni po li ci je, pri tem pa je na ra va teh dveh pra - vic v smi slu ustav nos ti raz lič na, saj je mi ran da ob od vze mu pro sto sti ustav na pra vi ca, mi ran da ob zas li ša nju pa ne ved no. Ko v pri spev ku pri mer jam ame riš ko in slo ven sko ure di tev, pos ku šam po - ka za ti tu di to, da se je ame riš ka mi ran da v zad njih le tih ze lo pri bli ža la kon ti - nen tal ne mu na či nu raz miš lja nja o ka zen skem pos top ku, pred vsem v smi slu spre mi njan ja mi ran de v lu či is ka nja ma te ri al ne res ni ce. Vr hov no so di šče ZDA je na mreč s svo ji mi od lo čit va mi uved lo šte vil ne iz je me od ori gi nal ne Mi ran de, ki so v lan skem le tu pri pe lja le do te ga, da se lah ko na so je nju zo per ob dol žen - ca upo ra bi fi zi čen do kaz, ki je bil pri dob ljen s kr še njem mi ran de.5 Kot bo mo ugo to vi li kas ne je, je ta ka ame riš ka mi ran da ze lo po dob na slo ven ski mi ran di v pred ka zen skem pos top ku, pred vsem v tis tem de lu, ko slo ven ska ure di tev do - pu šča zas li ša nje osum ljen ca brez pri sot nos ti za go vor ni ka, na pod la gi ka te re ga po li ci ja si cer res na pra vi »zgolj« urad ni za zna mek, ven dar pa lah ko po li ci ja na pod la gi ta ke ga urad ne ga za znam ka za ko ni to zbi ra do ka ze zo per osum ljen ca, hkra ti pa se lah ko s ta kim za znam kom se zna ni tu di sod nik, ki od lo ča o glav - ni stva ri. 2. Ame riš ka mi ran da – ori gi nal na raz li či ca Od lo či tev v za de vi Mi ran da v. Ari zo na (vsaj v svo ji ori gi nal ni raz li či ci) pre po - ve du je dr ža vi ta ko upo ra bo ob re me nil nih kot tu di upo ra bo raz bre me nil nih iz - jav ob dol žen ca, ki so bi le pri dob lje ne med po li cij skim zas li ša njem. Dr ža va lah - ko ta ko pri dob lje ne iz ja ve upo ra bi v ka zen skem pos top ku le, če do ka že, da so bi le med zas li ša njem upo rab lje ne pro ces ne va ro val ke, ki učin ko vi to šči ti jo pri - vi le gij zo per sa mo ob tož bo. S po li cij skim zas li ša njem6 je miš lje no zas li ša nje s stra ni po li ci je po tem, ko je bi la ose ba are ti ra na ozi ro ma ji je bi la na drug na - 9Mi ran da: ustav na pra v i ca a l i ne? R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 5 Uni ted Sta tes v. Pa ta ne, 542 U. S. 630 (2004). 6 Ame riš ka sod na prak sa upo rab lja iz raz »cus tod ial in ter ro ga ti on« (kus tod ial no zas li ša nje). Dr ža va je dolž - na osum ljen cu da ti po uk mi ran da le, ka dar gre za »in ter ro ga ti on«, kot ga je Vr hov no so di šče ZDA na tan - čno de fi ni ra lo v za de vi Rho de Is land v. In nis, 446 U. S. 291 (1980) in ka dar je osum lje nec »in cus tody«, kar je so di šče na zad nje na tan čno opre de li lo v za de vi Yar bo ro ugh v. Al va ra do, 541 U. S. 652 (2004). Gle de po - drob ne de fi ni ci je obeh poj mov glej po leg na ve de nih za dev še od lo čit ve v za de vah Oroz co v. Te xas, 394 U. S. 324 (1969), Beckwith v. Uni ted Sta tes, 425 U. S. 341 (1976), Stan sbury v. Ca li for nia, 511 U. S. 318 (1994), Ore gon v. Mat hi a son, 429 U. S. 492 (1977), Ca li for nia v. Be he ler, 463 U. S. 1121 (1983), South Da ko ta v. Ne vil le, 459 U. S. 553 (1983) ter Ber ke mer v. McCar ty, 468 U. S. 420 (1984), v ka te ri je Vr hov no so di šče ZDA od lo či lo, da po li ci ja ni dolž na da ti po u ka mi ran da v pri me ru t. i. Ter ry sto pa. Več o tem glej tu di v M. Je le nič No vak: Ome je va nje pra vic ob dol žen cev v ka zen skih pos top kih – zli obet ali re al nost, v IX. dne vi jav ne ga pra va, In šti tut za jav no upra vo, Ljub lja na 2004, str. 433–440. www.revus.eu čin v po memb nem ob se gu ome je na svo bo da gi ba nja.7 Vr hov no so di šče ZDA je v svo ji od lo čit vi pred vi de lo po uk, ki ga je tre ba da ti vsa ke mu osum ljen cu pred ta kim zas li ša njem, in si cer ga je tre ba opo zo ri ti, da: 1. ima pra vi co do mol ka, 2. se lah ko nje go ve iz ja ve na so je nju upo ra bi jo zo per nje ga in 3. ima pra vi co do pri sot nos ti za go vor ni ka, ki mu ga bo v pri me ru, če si za - go vor ni ka ne mo re pri vo šči ti sam, pris kr be la dr ža va. Ob tem je Vr hov no so di šče ZDA še do da lo, da če se ne raz vi je jo dru gač na, a ena ko učin ko vi ta sred stva za in for mi ra nje osum ljen cev gle de nji ho ve pra vi ce do mol ka ter za go to vi nje no ne pre ki nje no ures ni če va nje med ce lot nim zas li ša - njem, po tem dr ža va iz jav, pri dob lje nih brez na ve de ne ga po u ka, ne sme upo - ra bi ti na so je nju. Osum lje nec se lah ko tem pra vi cam ve ljav no od po ve pod po go jem, da je ta - ka od po ved raz um na, pro sto volj na in za vest na, ven dar pa se mo ra zas li ša nje kljub te mu pre ki ni ti, če osum lje nec na ka te ri ko li kas nej ši stop nji zas li ša nja v ka kr šni ko li ob li ki iz ra zi, da se že li po sve to va ti z za go vor ni kom. Prav ta ko ve - lja, da mo ra po li ci ja pre ne ha ti z zas li ša njem v ta kih pri me rih tu di, ko osum - ljen če ve mu zas li ša nju za go vor nik ne pri sos tvu je. Sá mo dej stvo, da je osum lje - nec iz ja vo že po dal pro sto volj no ozi ro ma da je že od go vo ril na ne kaj vpra šanj, še ne po me ni, da osum lje nec ni ma več pra vi ce pre ne ha ti od go var ja ti na vpra - ša nja, do kler se ne po sve tu je z za go vor ni kom, in še le kas ne je spet pri vo li ti v po go vor.8 Ob tem pa ni no be ne po tre be, je po u da ri lo Vr hov no so di šče ZDA, da po li ci ja usta vi ose bo, ki vsto pi v po li cij sko pos ta jo in že li po da ti iz ja vo ali pri zna ti sto ri tev kaz ni ve ga de ja nja, ali ne ko ga, ki po li ci jo po kli če in po te le fo - nu po da iz ja vo ali pri zna nje.9 Pri vi le gij zo per sa mo ob tož bo po da ja nja pro sto - volj nih iz jav ne ome ju je, prav ta ko nji ho va do pust nost ni bi la ome je na z od lo - čit vi jo v za de vi Mi ran da.10 3. Slo ve ni ja ima dve mi ran di Slo ven ska prav na ure di tev po zna dve mi ran di; tis to, ki je bi la po stav lje na v ospred je z no ve lo ZKP-E11 in moč no kri ti zi ra na, še pre den je za če la ve lja ti, ter I N M E D I A S R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 10 7 Vr hov no so di šče ZDA je na tem mes tu po u da ri lo, da so ime li v mis lih to fa zo, ko so v od lo čit vi Es co be do v. Il li no is, 378 U. S. 478 (1964), go vo ri li o osre do to če nos ti pre is ka ve. 8 Mi ran da v. Ari zo na, 384 U. S. 436 (1966), str. 443–444. 9 Pri mer jaj s sod bo Vr hov ne ga so di šča RS I Ips 364/2002 z dne 23. 9. 2004, spo daj. 10 Mi ran da v. Ari zo na, 384 U. S. 436 (1966), str. 478. 11 Ur. l. RS, št. 56/2003. www.revus.eu tis to, ki jo za go tav lja 19. člen Usta ve Re pub li ke Slo ve ni je,12 o ka te ri ni ko li ni bi lo kaj dos ti go vo ra in ki je bi la mor da v raz pra vah o mi ran di v Slo ve ni ji ne - u pra vi če no po stav lje na v ozad je, če prav se, kot bo mo vi de li v na da lje va nju, obe mi ran di mes to ma pre kri va ta. Raz li ka med nji ma je pred vsem v po go jih, ki mo ra jo bi ti iz pol nje ni, da mi ran da pos ta ne pra vi ca osum ljen ca. Pr va se na - mreč ve že na zas li ša nje v fa zi pred ka zen ske ga pos top ka, dru ga pa na od vzem pro sto sti. V tem de lu obe mi ran di ana li zi ram in pri mer jam sko zi ustav ne in za kon ske do loč be ter v lu či ju di ka tu re Vr hov ne ga so di šča Re pub li ke Slo ve ni - je, na pod la gi če sar bom kas ne je v pri spev ku raz prav lja la pred vsem o tem, ali je slo ven ska mi ran da ustav na pra vi ca ali ne ozi ro ma ali so do loč be Usta ve RS do sled no spo što va ne v ve ljav nem Za ko nu o ka zen skem pos top ku (ZKP).13 3.1. Mi ran da v pred ka zen skem pos top ku Z uved bo v pred ka zen ski pos to pek z no ve lo ZKP-E je mi ran da dvig ni la ve li ko pra hu v slo ven skem prav nem pro sto ru.14 Za ko no da ja lec se je za takš no spre - mem bo ka zen ske ga pos top ka od lo čil na pod la gi od loč be Ustav ne ga so di šča Re - pub li ke Slo ve ni je U-I-92/96 z dne 21. mar ca 2002.15 Po četr tem od stav ku 148. čle na ZKP in v skla du s sod bo I Ips 114/2005 z dne 26. ma ja 2005, v ka te ri je Vr hov no so di šče RS na tan čne je ob raz lo ži lo po men za kon skih do ločb, mo ra po - li ci ja osum ljen cu, pre den od nje ga zač ne zbi ra ti ob ves ti la, po ve da ti, ka te re ga kaz ni ve ga de ja nja je osum ljen in kaj je pod la ga za sum zo per nje ga ter ga po - u či ti, da ni dol žan ni če sar iz ja vi ti in od go var ja ti na vpra ša nja; če se bo za go - var jal, da ni dol žan iz po ve da ti zo per se be ali svo je bli žnje ali pri zna ti kriv de in da ima pra vi co do za go vor ni ka, ki si ga svo bod no iz be re in ki je lah ko nav - zoč pri nje go vem zas li ša nju, ter da se bo lah ko vse, kar bo iz po ve dal, na so je - nju upo ra bi lo zo per nje ga. Če si osum lje nec po da nem po u ku vza me za go vor - ni ka, ga lah ko po li ci ja po 148.a čle nu ZKP for mal no zas li ši, če te ga ne sto ri ali če iz bra ni za go vor nik ne pri de v ro ku, ki ga je do lo či la po li ci ja, pa po li ci ja v skla du s po go ji iz šes te ga od stav ka 148. čle na ZKP se sta vi urad ni za zna mek o osum ljen če vi iz ja vi.16 11Mi ran da: ustav na pra v i ca a l i ne? R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 12 Ur. l. RS, št. 33I/1991-I, zad nja upo šte va na spre mem ba Ur. l. RS, št. 69/2004. 13 Ur. l. RS, št. 63/1994, zad nja upo šte va na spre mem ba Ur .l. RS, št. 43/2004. 14 Glej npr. Šug man, K. G.: Kam se raz vi ja ka zen sko pro ces no pra vo v zad njem de set let ju, v IX. dne vi jav ne ga pra va, In šti tut za jav no upra vo, Ljub lja na 2004, str. 423–431, in Fi šer, Z.: Ne ka te ri ustav no prav ni prob le mi pred ka zen ske ga pos top ka, v IX. dne vi jav ne ga pra va, In šti tut za jav no upra vo, Ljub lja na 2004, str. 87–101. 15 Ur. l. RS, št. 32/2003. 16 I Ips 114/2005 z dne 26. 5. 2005. www.revus.eu Iz teh do ločb iz ha ja, da lah ko po li ci ja opra vi raz go vor z osum ljen cem tu - di brez pri sot nos ti za go vor ni ka v dveh pri me rih. Pr vič, če se osum lje nec ne iz - ja vi, da si bo vzel za go vor ni ka, ali dru gič, če za go vor nik ne pri de pra vo čas no. Po li ci ja si cer v ta kih pri me rih o iz ja vi osum ljen ca se sta vi »le« urad ni za zna - mek, in ne za pis ni ka. Za kon ska ure di tev pri do bi va nja iz jav v teh dveh pri me - rih pred vsem gle de do kaz ne vred nos ti ta ko pri dob lje nih iz jav ozi ro ma urad - ne ga za znam ka je ne jas na. Iz ZKP ne iz ha ja jas no, ali se lah ko ta ko pri dob lje - ne iz ja ve upo ra bi jo na glav ni ob rav na vi in ali se lah ko na glav ni ob rav na vi upo - ra bi jo do ka zi, ki so bi li pri dob lje ni na pod la gi ta kih iz jav. Ker ZKP v dru gem od stav ku 148.a čle na do lo ča, da se o zas li ša nju osum ljen ca, ki po te ka v nav - zoč nos ti za go vor ni ka, na pra vi za pis nik ter da se tak za pis nik lah ko upo ra bi kot do kaz na so je nju, bi lah ko skle pa li, da se urad ni za zna mek ne sme. Ven - dar pa Vr hov no so di šče RS na ta vpra ša nja od go var ja rav no na sprot no; urad ni za zna mek se lah ko upo ra bi kot do kaz na so je nju, po leg te ga se lah ko na nje - go vi pod la gi zbi ra tu di dru ge do ka ze.17 Vr hov no so di šče RS na mreč me ni, da ni mo go če prit rdi ti sta li šču, da mo - ra so di šče urad ni za zna mek o iz ja vi osum ljen ca, ki jo po li ci ja pri do bi po šes - tem od stav ku 148. čle na ZKP, na pod la gi do ločb 18. čle na in pr ve ga od stav ka 83. čle na ZKP iz lo či ti iz spi sov in da se na vse bi no ta ke iz ja ve no be na od loč - ba v pos top ku ne sme opre ti. Ne gre za do kaz, pri dob ljen s kr šit vi jo ustav no do lo če nih člo ve ko vih pra vic in te melj nih svo bo ščin, kot tu di ne do kaz, pri dob - ljen s kr šit vi jo do ločb ka zen ske ga pos top ka, za ka te re je v ZKP do lo če no, da se na nje sod na od loč ba ne sme opre ti, ali ki so bi li pri dob lje ni na pod la gi ta - ke ga ne do vo lje ne ga do ka za.18 Iz te ga iz ha ja, da mi ran da v slo ven skem pred - ka zen skem pos top ku ni ustav na pra vi ca, o če mer bo več go vo ra v na da lje va - nju. Gle de te ga, ali urad ni za zna mek o iz ja vi osum ljen ca, da ni po po u ku, os ta - ne v spi su, ZKP ni ma po seb ne do loč be. Do prit rdil ne ga od go vo ra je po mne - nju Vr hov ne ga so di šča RS mo go če pri ti z raz la go do ločb, s ka te ri mi za kon ure - ja sta tus za pis ni ka o po li cij skem zas li ša nju in o rav na nju z ob ves ti li, ki jih po - li ci ja pri do bi od osum ljen ca, še pre den je bil nanj osre do to čen sum, da je sto - ril do lo če no kaz ni vo de ja nje. V dru gem od stav ku 148.a čle na ZKP je iz rec no pred pi sa no, da se za pis nik o zas li ša nju osum ljen ca pred po li ci jo v nav zoč nos - ti za go vor ni ka lah ko upo ra bi kot do kaz v ka zen skem pos top ku. Po pr vem od - I N M E D I A S R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 12 17 Na to sta opo zar ja la že Šug ma no va v Šug man, K. G.: Kam se raz vi ja ka zen sko pro ces no pra vo v zad njem de set let ju, v IX. dne vi jav ne ga pra va, In šti tut za jav no upra vo, Ljub lja na 2004, str. 423–431, in Fi šer v Fi - šer, Z.: Ne ka te ri ustav no prav ni prob le mi pred ka zen ske ga pos top ka, v IX. dne vi jav ne ga pra va, In šti tut za jav no upra vo, Ljub lja na 2004, str. 87–101. 18 I Ips 114/2005 z dne 26. 5. 2005. www.revus.eu stav ku 83. čle na ZKP mo ra dr žav ni to ži lec, pre den poš lje spi se so di šču, iz lo - či ti ob ves ti la, ki jih je po li ci ja zbra la od osum ljen ca, pre den je bil po u čen po četr tem od stav ku 148. čle na ZKP. Če te ga ne sto ri dr žav ni to ži lec, mo ra ta ka ob ves ti la iz dru ge ga od stav ka 148. čle na ZKP po dru gem od stav ku 83. čle na is te ga za ko na iz lo či ti iz spi sov pre is ko val ni sod nik. Kon cept ZKP je gle de ne za ko ni tih do ka zov tak, da do lo ča, na ka te re do ka - ze se sod na od loč ba ne sme opre ti in jih je za to tre ba iz spi sov iz lo či ti. Gle de urad ne ga za znam ka o osum ljen če vi iz ja vi pa za ko no da ja lec ta ke for mu la ci je ni upo ra bil, za to je mo go če skle pa ti, da je bil nje gov na men, da tak za zna mek os ta ne v spi su in se z njim lah ko se zna ni tu di so de či sod nik. Urad ni za zna - mek o iz ja vi je do pust no upo ra bi ti tu di kot pod la go za zbi ra nje do ka zov na pro ces no ve lja ven na čin. Na vse bi no ta ke iz ja ve, ka te re do kaz na vred nost je v pos top ku ome je na, se lah ko opi ra jo od loč be, ki se iz da ja jo pred in med pre is - ka vo (od red ba o hiš ni pre is ka vi, sklep o pri po ru, sklep o uved bi pre is ka ve). Po dat ki, ki jih vse bu je iz ja va, so lah ko tu di pod la ga za vlo ži tev ne po sred ne ob - tož ni ce, ven dar pa v no be nem od teh pri me rov so di šče ne sme osum ljen če ve iz ja ve upo ra bi ti sa mo stoj no, am pak ved no v po ve za vi z že zbra ni mi do ka zi in po dat ki.19 Ven dar pa se po ta ki raz la gi za kon skih do ločb kar sa mo za stav lja vpra ša nje, v čem je prak tič na raz li ka med for mal nim zas li ša njem in for mal nim za pis ni kom na eni stra ni ter oprav lja njem raz go vo ra z osum ljen cem in urad - nim za znam kom na dru gi stra ni in v čem sploh sta po tem na men in po men mi ran de v pred ka zen skem pos top ku. Po eni stra ni se je na mreč osum ljen ca pos ku ša lo za šči ti ti z ob vez nim po u kom o nje go vih pra vi cah, po dru gi stra ni pa se mu ne za go tav lja ures ni če va nja teh pra vic v pol nem ob se gu ozi ro ma v vseh oko li šči nah. Vr hov no so di šče RS na ta oči tek od go var ja s tr dit vi jo, da je na pač no ena - če nje pro sto volj ne osum ljen če ve iz ja ve po da nem po u ku z nje go vim zas li ša - njem po 148.a čle nu ZKP. Sled nje je kot na čin pri do bi va nja osum ljen če ve iz - po ved be, kot do ka za v ka zen skem pos top ku, ve li ko bolj in va ziv no. Če se osum - lje nec po po u ku iz četr te ga od stav ka 148. čle na ZKP od lo či, da bo po dal iz ja - vo o kaz ni vem de ja nju, nje go vo iz ja vo po li ci ja za pi še za ra di raz jas nit ve re le - vant nih dej stev, lah ko mu tu di po stav lja po sa mez na vpra ša nja. Ta so lah ko le po jas nil ne na ra ve, ne sme jo pa bi ti ta ka, da bi se z nji mi na ne do vo ljen na čin vpli va lo ali ce lo pos ku ša lo zlo mi ti vo ljo osum ljen ca ali ov re či nje go vo iz ja vo. Ko pa po li ci ja osum ljen ca zas li šu je, sto ri to v skla du z do loč ba mi iz 227. do 233. čle na ZKP, kar ob se ga tu di raz jas nje van je mo re bit nih na spro tij v nje go vi iz po ved bi, pre do ča nje do ka zov, ki so v na sprot ju z osum ljen če vi mi na ved ba - 13Mi ran da: ustav na pra v i ca a l i ne? R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 19 Id. www.revus.eu mi, ter dru ga po dob na zas li še val če va rav na nja. Za to mo ra bi ti pri ta kem zas li - ša nju nav zoč osum ljen čev za go vor nik, ki za go tav lja ena kost oro žij v tej pra vi - lo ma naj bolj ob čut lji vi fa zi (pred)ka zen ske ga pos top ka. Za go vor nik in osum - lje nec se lah ko pred zas li ša njem tu di po sve tu je ta in pre gle da ta ob re me nil no gra di vo. Za to je raz um lji vo, da je za pis nik o osum ljen če vem zas li ša nju, če so iz pol - nje ni vsi po go ji iz 148.a čle na ZKP, do kaz, na ka te re ga so di šče lah ko opre tu - di sod bo.20 Ven dar pa ni ti ZKP ni ti Vr hov no so di šče RS nič ne go vo ri ta o tem ozi ro ma do lo ča ta, ka ko se za go tav lja, da bo po li ci ja v prak si tu di de jan sko spo - što va la raz li ko med zas li ša njem in pri do bi va njem iz ja ve od osum ljen ca, in ka - ko se bo pre ver ja lo spo što va nje te raz li ke. Po leg te ga se za stav lja vpra ša nje, ali je po li ci ja sploh uspo sob lje na za en ali drug na čin pri do bi va nja in for ma cij ozi - ro ma iz jav od osum ljen cev. Ta ka ure di tev je tu di v na sprot ju z na me nom mi - ran de, ki te me lji na spo zna nju, da je ele ment ne for mal ne pri si le pri so ten pri vsa kem po li cij skem iz pra še va nju osum ljen ca ter da ne for mal ne ob li ke pri tis ka na osum ljen ca lah ko pred stav lja jo pri si lo, pred ka te ro osum ljen ce šči ti pri vi le - gij zo per sa mo ob tož bo. Prav na re ši tev, vsaj ena iz med mož nih re ši tev, ki naj bi ta prob lem od pra vi la, je uved ba ob vez ne ga po u ka osum ljen cem o nji ho vih pra vi cah in do sled no spo što va nje ter omo go ča nje ures ni če va nja teh pra vic, vključ no s pra vi co do po mo či za go vor ni ka. S tem, ko je naš za ko no da ja lec do - vo lil pri do bi va nje iz jav ob ne po pol nem spo što va nju mi ran de, na ka te re se si - cer sod na od loč ba res ne sme opre ti, lah ko pa se raz prav ni sod nik z njo se - zna ni ozi ro ma oku ži ter kar je naj po memb nej še, na pod la gi ta ko pri dob lje ne iz ja ve se lah ko pri do bi va dru ge do ka ze, ki ima jo na so je nju po pol no do kaz no vred nost, je za ko no da ja lec prav za prav obe nem uve del ob vez no mi ran do, so - čas no pa pred vi del tu di na čin, ka ko ob iti mi ran do. S tem je bil na men mi ran - de prav za prav v ce lo ti iz ni čen. Ob ves ti la, ki jih zbe re po li ci ja od osum ljen ca po da nem po u ku, se to rej ne iz lo ča jo iz spi sov. Ta ob ves ti la (iz ja ve) ni so ne do vo lje ni do ka zi, pa tu di ne do - ka zi, na ka te rih bi lah ko te me lji la sod ba, po me ni jo pa vir do ka zov, na pod la - gi ka te rih se lah ko v ka zen skem pos top ku pri do bi jo pro ces no ve ljav ni do ka zi. Gre to rej za do ka ze v spo znav nem po me nu, ne pa v for mal nem smi slu. Pač pa se mo ra s smi sel no upo ra bo dru ge ga od stav ka 83. čle na iz lo či ti ob ves ti lo osum ljen ca, da no po po u ku, če se v ka zen skem pos top ku ugo to vi, da je bi la iz ja va da na pod vpli vom ne za ko ni te ga rav na nja po li ci je pred po da nim po u - kom.21 Po goj za iz ja vo po šes tem od stav ku 148. čle na ZKP je po mne nju Vr - I N M E D I A S R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 14 20 Id. 21 Hor vat, Š.: Za kon o ka zen skem pos top ku s ko men tar jem, GV Za lož ba, Ljub lja na 2004, str. 313. www.revus.eu hov ne ga so di šča RS, da je osum lje nec po u čen o svo jih pra vi cah in da je nje - go va iz ja va da na pro sto volj no.22 Po sta li šču prav ne dok tri ne mo ra ta bi ti za ve - ljav no so gla sje po da ni hkra ti obe pr vi ni: ve de nje (ko gni tiv ni ele ment) in vo lja (vo li tiv ni ele ment). Osum lje nec tu di mo ra bi ti v ta kem du šev nem sta nju, da je spo so ben raz ume ti po men svo jih pra vic in ka ko jih lah ko v tej fa zi pred ka zen - ske ga pos top ka ude ja nja ter se bi ti spo so ben bra ni ti. Ali je bi lo tem po go jem za do šče no, je tre ba skle pa ti na pod la gi oko li ščin vsa ke ga kon kret ne ga pri me - ra. Te so lah ko raz lič ne; grož nje ali pres le pi tev osum ljen ca, zas li še va nje ali je - ma nje iz ja ve, ko je ta v ab sti nen čni kri zi,23 po dalj še va nje pridr ža nja, če tu di v okvi ru za kon ske ga ro ka, z na me nom vpli va ti pred vsem na osum ljen če vo vo - ljo, iz va ja nje pri tis ka nanj, ko se je po po u ku ali med zas li ša njem ali da ja njem iz ja ve od lo čil, da se bo po slu žil pra vi ce do mol ka, in po dob no.24 S tem se je slo ven ska ure di tev pre so ja nja do pust nos ti iz jav osum ljen cev ze - lo pri bli ža la tis ti ame riš ki ure dit vi, ki so jo po zna li pred Mi ran do, in tis ti, ki jo je Vr hov no so di šče ZDA v za de vi Dic ker son25 raz gla si lo za ne us tav no, ko so gle de do kaz ne vred nos ti iz jav osum ljen cev upo rab lja li pre cej šir ši test pro - sto volj nos ti, o ka te rem bo go vo ra tu di kas ne je v tem pri spev ku. Raz li ka med te mi ure dit va mi je, da ame riš ki ure dit vi nis ta zah te va li po u ka mi ran da, med - tem ko se slo ven ska spus ti v pre so ja nje pro sto volj nos ti iz ja ve še le in zgolj, če je bil po uk osum ljen cu tu di de jan sko dan, ob tem pa mo ra ta bi ti pro sto volj ni obe, ta ko od po ved pra vi cam iz da ne ga po u ka kot tu di iz ja va, ki jo osum lje nec po da po li ci ji po tem, ko se je od po ve dal pri vi le gi ju zo per sa mo ob tož bo.26 Vse, kar je osum lje nec iz ja vil po li ci ji, pre den je do bil pred pi san po uk, mo ra bi ti iz - lo če no iz sod nih spi sov. To ve lja tu di za ma te ri al ne do ka ze, ki jih je po li ci ja zbra la na pod la gi nje go ve iz ja ve, pre den mu je bil dan po uk, če ga je de jan - sko že ob rav na va la kot osum ljen ca.27 Če je bil osum ljen cu dan ne po poln po - uk, je tre ba pre so di ti, ali gre za takš no po manj klji vost, ki je ena ka opus tit vi 15Mi ran da: ustav na pra v i ca a l i ne? R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 22 Po go je, na pod la gi ka te rih je mo go če skle pa ti o pro sto volj nos ti zas li ša nja ali iz ja ve, mo ra iz ka za ti dr ža va, za ob ram bo pa za do šča, da na rav ni naj niž je stop nje ver jet nos ti iz ka že, da so po da ne oko li šči ne, ki vzbu - ja jo sum, da tem po go jem ni bi lo za do šče no (I Ips 114/2005 z dne 26. 5. 2005). 23 Pri mer jaj s sod bo Ev rop ske ga so di šča za člo ve ko ve pra vi ce v za de vi Con dron v. Zdru že no Kra ljes tvo v Či - bej, Z.: Do kaz no ka zen sko pra vo v prak si ev rop ske ga so di šča za člo ve ko ve pra vi ce, di plom sko de lo, Ljub lja - na 2004, str. 46–47. Raz pra va o sta li šču Ev rop ske ga so di šča za člo ve ko ve pra vi ce gle de mi ran de bo ob jav - lje na v: REV US (2006) št. 6. 24 I Ips 114/2005 z dne 26. 5. 2005. 25 Dic ker son v. Uni ted Sta tes, 530 U. S. 428 (2000). 26 Š. Hor vat: Za kon o ka zen skem pos top ku s ko men tar jem, GV Za lož ba, Ljub lja na 2004, str. 313. 27 Več o prob le ma ti ki ob rav na va nja ose be kot osum ljen ca, na ka te ro je ve zan po uk, glej v Šug man, K. G.: Kam se raz vi ja ka zen sko pro ces no pra vo v zad njem de set let ju, v IX. dne vi jav ne ga pra va, In šti tut za jav no upra vo, Ljub lja na 2004, str. 423–431, in v Fi šer, Z.: Ne ka te ri ustav no prav ni prob le mi pred ka zen ske ga pos - top ka, v IX. dne vi jav ne ga pra va, In šti tut za jav no upra vo, Ljub lja na 2004, str. 87–101. www.revus.eu po u ka.28 Ven dar pa os ta ja od pr to vpra ša nje, kaj po ma ga po uk o pra vi cah, če jih osum lje nec ne mo re uve lja vl ja ti; de ni mo ne mo re do za go vor ni ka, ker raz - go vor s po li ci jo po te ka po no či, in ka ko to vpli va na pro sto volj nost od po ve di pra vi ci do mol ka in za go vor ni ka ter pro sto volj nost sa me iz ja ve. Ne sme mo na - mreč po za bi ti, da je lah ko v ta kih pri me rih pri dob ljen urad ni za zna mek o osum ljen če vi iz ja vi vir pol nov red nih do ka zov zo per nje ga na so je nju. Spra šu - jem se, ali se ure di tev, ki osum ljen ca po u či o nje go vih pra vi cah, pa mu obe - nem ne za go to vi nji ho ve ga ures ni če va nja, v prak si sploh raz li ku je od tis te, ki osum ljen ca o nje go vih pra vi cah sploh ne po u či.29 Za po na zo ri tev, Vr hov no so di šče RS šte je iz ja vo za pro sto volj no, če osum - lje nec svo jo te le fon sko šte vil ko sam po sre du je kri mi na li stu, ki ga na to po kli - če, on pa mu te le fo nič no po da iz ja vo, saj je tak po lo žaj enak po lo ža ju, kot če bi ob so je nec sam po kli cal kri mi na lis ta.30 V ta kem pri me ru na mreč ne gre za ob ves ti la, ki bi jih osum lje nec dal na zah te vo po li ci je, pač pa jih je po sre do val na last no po bu do in pro sto volj no, ta ke iz ja ve pa iz spi sov ni tre ba iz lo ča ti. V ta kih pri me rih za to ne gre za in com mu ni ca do31 si tu a ci jo, ko se osum lje nec na - ha ja v ro kah po li ci je in ji na to, ne da bi bil po u čen o pri vi le gi ju zo per sa mo - ob tož bo in ne da bi se za ve dal, da ni dol žan ni če sar iz ja vi ti, po sre du je ob ves - ti la, pra vi lo ma ta ka, s ka te ri mi se be ob re me ni. Za to tu di ne gre za ob ves ti la, ki bi jih osum lje nec dal na zah te vo po li ci je, am pak jih je po sre do val na last no po bu do in pro sto volj no.32 Ven dar pa gre tu za pre cej pre prost in ne spo ren pri - mer pro sto volj ne iz ja ve, saj se je osum lje nec sam od lo čil za raz go vor, po leg te - ga pa je raz go vor po te kal po te le fo nu, kar je osum ljen cu omo go ča lo pre ki ni - tev po go vo ra ka dar ko li, ne da bi zanj nas to pi le škod lji ve po sle di ce. Bolj prob - le ma tič ni raz go vo ri s po li ci jo so tis ti, ki po te ka jo na po li cij ski pos ta ji ali v kak - šnem dru gem oko lju, ki pred stav lja za osum ljen ca sov raž no oko lje, v ka te rem ima ob ču tek, da raz go vo ra ne mo re pre ki ni ti ozi ro ma ne mo re od iti, ka dar ko - li bi si to že lel brez zanj škod lji vih po sle dic. I N M E D I A S R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 16 28 Hor vat, Š.: Za kon o ka zen skem pos top ku s ko men tar jem, GV Za lož ba, Ljub lja na 2004, str. 313. Pri mer jaj od lo čit ve v za de vah Ore gon v. El stad, 470 U. S. 298 (1985) in Mis sou ri v. Se i bert, 542 U. S. 600 (2004), spo - daj. 29 Več o ugo to vi tvah em pi rič nih raz is kav o učin ku mi ran de glej v Ja ger, M.: Mi ran da – za dost na re ši tev prob - le ma psi hič ne pri si le?, v Zbor nik znan stve nih raz prav, Ljub lja na 2004, str. 181–200. 30 V kon kret nem pri me ru se je ob so je nec po go var jal po te le fo nu s svo jo že no, ki ga je se zna ni la, da je o vseh nje go vih kli cih ob ves ti la tu di kri mi na lis te, na kar jo je ob so je nec pro sil, če bi lah ko kri mi na lis tom po sre do - va la nje go vo te le fon sko šte vil ko, s ka te re ni ma več mož nos ti kli ca ti, lah ko pa spre je ma kli ce. Gle de na na - ve de no je očit no, da je ob so je nec, ki se je na ha jal na Hr vaš kem, sam po sre do val svo jo te le fon sko šte vil ko ter na ka zal, da zgolj za ra di po manj ka nja dob ro i met ja na te le fon skem ra ču nu po li ci je ne mo re po kli ca ti. Za - to je ne po memb no dej stvo, da je ob so jen ca na to po kli cal kri mi na list, ki mu je ob so je nec te le fo nič no po - sre do val iz ja vo, ozi ro ma gre za enak po lo žaj, kot če bi kri mi na lis ta po kli cal ob so je nec sam. 31 Brez ka kr šne ko li mož nos ti ko mu ni ka ci je z zu na njim sve tom. Black’s Law Dic ti o na ry, West Gro up, 2004. 32 I Ips 364/2002 z dne 23. 9. 2004. www.revus.eu 3.2. Mi ran da ob od vze mu pro sto sti Tret ji od sta vek 19. čle na Usta ve RS do lo ča, da mo ra bi ti vsa kdo, ki mu je od - vze ta pro stost, v ma te ri nem je zi ku ali je zi ku, ki ga raz ume, ta koj ob ve ščen o raz lo gih za od vzem pro sto sti. V čim kraj šem ča su mu mo ra bi ti tu di pis no spo - ro če no, za kaj mu je bi la pro stost od vze ta. Ta koj mo ra bi ti po u čen o tem, da ni dol žan ni če sar iz ja vi ti, da ima pra vi co do ta koj šnje po mo či za go vor ni ka, ki si ga svo bod no iz be re, in o tem, da je pris toj ni or gan na nje go vo zah te vo dol - žan o od vze mu pro sto sti ob ves ti ti nje go ve bli žnje. Ta do loč ba se to rej ne ve že (zgolj) na pri por, tem več tu di na pri me re are ta cij, pri je tij ozi ro ma tre nut nih po - se gov iz vr šil ne ve je ob las ti v svo bo do po sa mez ni ka.33 Pra vi ce ob od vze mu pro sto sti iz ha ja jo iz pred po stav ke, da se de jan ski spor med dr ža vo in po sa mez ni kom zač ne že z are ta ci jo (od vze mom pro sto sti), saj sta pri ved ba na po li cij sko pos ta jo in te mu sle de či raz go vor v bi stvu že zas li ša - nje, ki bo ime lo za kas nej ši ka zen ski pro ces usod ne na sled ke. Are ti ra na ose - ba je na mreč po stav lje na v po lo žaj, v ka te rem se na njo iz va ja hud pri tisk. Bi - ti po u čen to rej pri na ša ko gni tiv ni ele ment gle de ve ljav nos ti so glas ja k mo re - bit nim iz po ved bam osum ljen ca. Ker pa je pri tisk ob od vze mu pro sto sti pre hud in je za to ver jet no, da bo s tem na če ta vo lja osum ljen ca (vo lil ni ele ment), nu - di Usta va RS ose bi, ki ji je bi la od vze ta pro stost, na dalj njo pra vi co do ta koj - šnje po mo či za go vor ni ka, ki ga svo bod no iz be re.34 Od vzem pro sto sti to rej pred stav lja za če tek za os tre ne ga spo ra med dr ža vo in dr žav lja nom, ta ko ime no va no kri tič no fa zo ka zen ske ga pos top ka, za to Usta - va RS pred vi de va, da je ob ta kem po se gu v člo ve ko ve pra vi ce po treb na po moč za go vor ni ka. Usta va RS za raz li ko od ame riš ke mi ran de za pri mer, ko si osum - lje nec sam ne mo re pri vo šči ti za go vor ni ka, ne do lo ča iz rec no, da mu bo za go - vor ni ka za go to vi la dr ža va, ven dar se da na to skle pa ti iz be se di la in na me na te ustav ne do loč be, kar po tr ju je tu di ZKP v četr tem od stav ku 4. čle na, ki do - lo ča za pri me re, ko si osum lje nec, ki mu je bi la od vze ta pro stost, ne mo re za - go to vi ti za go vor ni ka sam, da mu za go vor ni ka na nje go vo zah te vo in stroš ke dr ža ve po sta vi po li ci ja, če je to v in te re su pra vi čnos ti. V za kon ski do loč bi si - cer zmo ti do sta vek »če je to v in te re su pra vi čnos ti«, ven dar pa je raz um lji vo skle pa ti, da so si tu a ci je, v ka te rih se osum ljen ca po od vze mu pro sto sti tu di zas li ši, go to vo ta ke, da je po sta vi tev za go vor ni ka v in te re su pra vi čnos ti. Še po - se bej to dr ži za tis te pri me re zas li šanj, kjer ima jo ta ko pri dob lje ne iz ja ve pol - no do kaz no vred nost kas ne je na so je nju. Za to je raz um lji vo, da mo ra po li ci ja, 17Mi ran da: ustav na pra v i ca a l i ne? R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 33 Zu pan čič, B. M. v Ko men tar Usta ve Re pub li ke Slo ve ni je, ure dil Šturm, L., Fa kul te ta za po di plom ske dr žav - ne in ev rop ske štu di je, Ljub lja na 2002, str. 220. 34 Id., str. 216. www.revus.eu ko od vet ni ki ni so do se glji vi v od vet niš kih pi sar nah, v du hu 19. čle na Usta ve RS pos to pa ti zadr ža no in se vzdr ža ti ka kr šne ga ko li psi ho loš ke ga pri tis ka, raz - go vor z osum ljen ci pa od lo ži ti za čas, ko bo za go vor nik do se gljiv in nje go va nav zoč nost za go tov lje na. Če ose ba kljub vse mu pri sta ne na raz go vor s po li ci - jo, bi bi lo tre ba pri sta nek na raz go vor in tu di raz go vor pos ne ti v vi deo teh ni - ki.35 * * * Slo ven ska ka zen sko prav na ure di tev to rej po zna dve mi ran di. Ena se upo rab - lja, ko pri de do od vze ma pro sto sti, in jo za go tav lja že Usta va RS, dru ga pa pred po li cij skim zas li ša njem v pred ka zen skem pos top ku in je ure je na v ZKP. Če se zas li ša nje opra vi v nav zoč nos ti za go vor ni ka, se o zas li ša nju se sta vi za pis nik, ki se lah ko upo ra bi kot do kaz v ka zen skem pos top ku (for mal ni do kaz). Če osum lje nec ni do bil po u ka mi ran da ali če je bil zas li šan brez nav zoč nos ti za - go vor ni ka, po li ci ja o osum ljen če vi iz ja vi se sta vi urad ni za zna mek (spo znav ni do kaz). Sod na od loč ba se nanj ne sme opre ti, če prav se raz prav ni sod nik z njim lah ko se zna ni. Na pod la gi urad ne ga za znam ka se lah ko pri do bi va dru ge do ka ze, nanj pa se lah ko opre tu di na pri mer od red ba o hiš ni pre is ka vi, sklep o uved bi pre is ka ve ali sklep o uved bi pri po ra, ker po mne nju Vr hov ne ga so di - šča RS tak urad ni za zna mek ni pri dob ljen s kr šit vi jo ZKP ali Usta ve RS in ga za to tu di ni tre ba iz lo či ti iz spi sa, se ve da vse pod po go jem, da je osum lje nec do bil po uk mi ran da, da se je mi ran di pro sto volj no od po ve dal ter da je bi la iz - ja va po da na pro sto volj no. Iz ja ve, pri dob lje ne pred po u kom, se ne sme jo upo - ra bi ti ni ti kot urad ni za znam ki. 4. Za kaj sploh po tre ba po mi ran di? Pred od lo čit vi jo v za de vi Mi ran da se je v ZDA gle de do pust nos ti iz jav, pri dob - lje nih med po li cij skim zas li ša njem, od lo ča lo na pod la gi tes ta pro sto volj nos ti (t. i. vo lun ta ri ness test).36 Dr ža va je lah ko iz ja ve osum ljen cev, pri dob lje nih s po - li cij skim zas li ša njem, upo ra bi la v ka zen skem pos top ku, če so bi le te po da ne pro sto volj no. Pre so ja nje pro sto volj nos ti pa ni bi la ved no naj laž ja na lo ga. Prav na sprot no, test pro sto volj nos ti na mreč zah te va ana li zo osum ljen če ve ga sta nja du ha, nje go ve ga sub jek tiv ne ga pre pri ča nja in psi hič ne ga sta nja v ča su zas li ša - I N M E D I A S R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 18 35 Po dob no Zu pan čič, B. M. v Ko men tar Usta ve Re pub li ke Slo ve ni je, ure dil Šturm, L., Fa kul te ta za po di plom - ske dr žav ne in ev rop ske štu di je, Ljub lja na 2002, str. 217. 36 Več o tem glej v Dic ker son v. Uni ted Sta tes, 530 U. S. 428 (2000), str. 432–435. www.revus.eu nja, kar pa je v ve či ni pri me rov ne mo go če pre so ja ti z za dost no stop njo pre pri - ča nja, ki je nuj no po treb na v ka zen skem pos top ku. Vr hov no so di šče ZDA je v le tu 1966 spre je lo prag ma ti čno od lo či tev, s ka te ro je v ka zen ski pos to pek vpe - lja lo raz me ro ma eno stav no ad mi ni stra tiv no pra vi lo, s ka te rim naj bi pre mos ti - li te ža ve, ki jih je pri pre so ji do pust nos ti iz jav osum ljen cev pred stav ljal test pro sto volj nos ti. Mi ran da se lah ko raz ume kot jas no in eno stav no for mal no do - kaz no pra vi lo,37 eks klu zi ja pa kot sred stvo za po pra vo kr ši tev te ga pra vi la. Po e no sta vi tev pre so ja nja pro sto volj nos ti iz jav osum ljen cev pa ni bi la edi ni raz log za to od lo či tev Vr hov ne ga so di šča ZDA, ki je svo jo od lo či tev v za de vi Mi ran da ute me lji lo pred vsem s tem, da je po li cij sko zas li ša nje osum ljen cev kaz ni vih de janj ne loč lji vo po ve za no z moč ni mi pri tis ki, ki pred stav lja jo takš - no pri si lo, ki jo pre po ve du je pri vi le gij zo per sa mo ob tož bo v pe tem amand ma - ju k Usta vi ZDA. Z na me nom bo ri ti se pro ti tem ne u pra vi če nim pri tis kom in za go to vi ti po pol no ures ni če va nje pri vi le gi ja zo per sa mo ob tož bo je tre ba osum - ljen ce za dost no in učin ko vi to ob ves ti ti o opi sa nih pra vi cah, iz vr še va nje teh pra - vic pa mo ra bi ti s stra ni po li ci je v ce lo ti spo što va no.38 Vr hov no so di šče ZDA je to rej iz ha ja lo iz pred po stav ke, da je po li cij sko zas li ša nje ne loč lji vo po ve za - no z ne u pra vi če ni mi pri tis ki in pri si lo, s tem pa je ustva ri lo do mne vo, da so iz ja ve, pri dob lje ne med po li cij skim zas li ša njem, ne ve ro dos to jen do kaz, na ka - te re ga so di šče ne sme opre ti svo je od lo čit ve o glav ni za de vi. Kr ši tev mi ran de za to pred stav lja do mne vo pri si le. Ven dar pa ta do mne va ni ab so lut na, saj jo je mo go če ob iti, če so pri po li cij skem zas li ša nju upo šte va ne opi sa ne pro ces ne va - ro val ke. Mi ran da je to rej do kaz no pra vi lo. Ne spor no je na mreč (če iz ha ja mo iz ori gi nal ne mi ran de), da se na so je nju ne sme jo upo ra bi ti iz ja ve ob dol žen - ca, ki je po dal svo jo iz ja vo v okvi ru po li cij ske ga zas li ša nja po pol no ma pro sto - volj no in ki se je ob tem za ve dal svo jih pra vic v ce lo ti, ven dar pa mu opo zo - ri lo mi ran da ni bi lo da no ali pa mu je bi lo da no v po manj klji vi ob li ki. Kot je bi lo že ome nje no, je bi la mi ran da v slo ven ski pred ka zen ski pos to - pek vklju če na z no ve lo ZKP-E,39 in si cer se je za ko no da ja lec za takš no spre - mem bo ka zen ske ga pos top ka od lo čil na pod la gi od loč be Ustav ne ga so di šča RS U-I-92/96, ka te re prob le ma ti ka je iz ha ja la iz ne var nos ti psi ho loš ke okuž be raz - prav lja jo čih sod ni kov, to rej ne pri stran skos ti so di šča. Da je Ustav no so di šče RS iz ha ja lo iz prob le ma ne pri stran skos ti sod ni ka, in ne do kaz ne vred nos ti v pred - ka zen skem pos top ku pri dob lje nih ob ves til, iz ha ja iz ute me lje va nja Ustav ne ga 19Mi ran da: ustav na pra v i ca a l i ne? R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 37 For mal na do kaz na pra vi la so vna prej do lo če na pra vi la, po ka te rih mo ra so di šče pre so ja ti po men do lo če ne - ga do ka za. Dež man, Z. in Er bež nik, A.: Ka zen sko pro ces no pra vo Re pub li ke Slo ve ni je, GV Za lož ba, Ljub lja - na, 2003, str. 256. 38 Mi ran da v. Ari zo na, 384 U. S. 436 (1966), str. 467 in 490. 39 Ur. l. RS, št. 56/2003. www.revus.eu so di šča RS, ki je po u dar ja lo, da je pra vi ca do ne pri stran ske ga sod ni ka po sa - mi na ra vi ta ka, da mo ra za ko no da ja lec na čin nje ne ga ures ni če va nja pred pi sa - ti z za ko nom, saj je zgolj na pod la gi ustav nih do ločb ne bi bi lo mo go če ures - ni če va ti;40 da sod nik ne sme ime ti vna prej ustvar je ne ga mne nja o pred me tu od lo ča nja, da bi lah ko od lo čal ne pri stran sko; da mo ra bi ti od lo či tev spre je ta na pod la gi dej stev in ar gu men tov, ki so jih stran ke pred sta vi le v sod nem pos - top ku, ne na pod la gi in for ma cij iz ven ta ke ga pos top ka;41 ter da na me na zbi - ra nja ob ves til v fa zi pred ka zen ske ga pos top ka ni mo go če ena či ti z na me nom zbi ra nja do ka zov in po dat kov v fa zi pre is ka ve, še manj pa z na me nom iz va ja - nja do ka zov v fa zi so je nja.42 Kljub te mu je Ustav no so di šče RS na kon cu za - klju či lo, da lah ko za ko no da ja lec na raz lič ne na či ne pre pre či, da bi se sod nik, ki od lo ča o glav ni stva ri, se zna nil z ob ves ti li, pri dob lje ni mi v ka zen skem pos - top ku, in si cer lah ko pri od pra vi ugo tov lje ne ne sklad nos ti bo di si pre u re di pred - ka zen ski ali ce lot ni pred hod ni pos to pek, če že ne ka zen ski pos to pek v ce lo ti, bo di si spre me ni prav no ure di tev gle de ob ves til, zbra nih v pred ka zen skem pos - top ku, bo di si ohra ni ve ljav no ure di tev in vpe lje po se ben iz lo čit ve ni raz log, ki bi že po od lo čit vi za ko no da jal ca pred stav ljal iz lo čit ve ni raz log.43 Na sprot no pa po mne nju Šug ma no ve po vsem jas no iz ha ja, da je bil cilj od - loč be Ustav ne ga so di šča RS, ki se je na na ša la na iz lo či tev do ka zov, pred vsem do se či, da se ude ja nji pra vi na men iz lo čit ve do ka zov: da se so de či sod nik ne sme se zna ni ti z do ka zi, ki se mo ra jo iz lo či ti. In lo gi čno bi bi lo, da bi mo ra la ime ti po sle dič na spre mem ba ZKP prav ta ko iz ra zi to ga ran tis ti čen zna čaj. Žal pa nov pred log ZKP v tem seg men tu ne ka že zna kov ga ran tis tič ne na rav na nos - ti, tem več rav no na sprot no: zmanj šu je pra vi ce osum ljen ca v naj bolj kri tič ni fa - zi pos top ka in po ve ču je po ob las ti la or ga nov pre go na, kar je v po pol nem na - sprot ju z du hom od loč be.44 Raz pra va o res nič nem na me nu Ustav ne ga so di šče RS je zre la za sa mo sto jen pri spe vek, os ta ja pa dej stvo, da se je za ko no da ja lec iz med mož nos ti, ki mu jih je po nu di lo Ustav no so di šče RS v svo ji od loč bi, od - lo čil za spre mem bo prav ne ure di tev gle de ob ves til, pri dob lje nih v pred ka zen - skem pos top ku. I N M E D I A S R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 20 40 U-I-92/96, par. 15. 41 Id. par. 16. 42 Id. par. 19. 43 Id. par. 23. 44 Šug man, K. G.: Kam se raz vi ja ka zen sko pro ces no pra vo v zad njem de set let ju, v IX. dne vi jav ne ga pra va, In šti tut za jav no upra vo, Ljub lja na 2004, str. 423–431. Gle de te ga, da za ko no da ja lec ni iz ha jal iz od loč be Ustav ne ga so di šča RS, glej tu di Fi šer, Z.: Ne ka te ri ustav no prav ni prob le mi pred ka zen ske ga pos top ka, v IX. dne vi jav ne ga pra va, In šti tut za jav no upra vo, Ljub lja na 2004, str. 87–101. www.revus.eu 5. Ali je mi ran da ustav na pra vi ca in kak šne, če sploh, so nje ne al ter na ti ve? 5.1. Ame riš ka mi ran da ni ustav na pra vi ca Vr hov no so di šče ZDA je v od lo čit vi v za de vi Mi ran da po u da ri lo, da je ne mo - go če pred vi de ti mož ne al ter na ti ve za za šči to pri vi le gi ja zo per sa mo ob tož bo, ki jih lah ko raz vi je jo in im ple men ti ra jo Kon gres in dr ža ve. Za ra di te ga tu di ni za - klju či lo, da Usta va ZDA za za šči to te ga pri vi le gi ja in pre pre či tev že opi sa nih pri tis kov zah te va toč no do lo če ne pro ces ne va ro val ke. Od lo či tev za to po mne - nju War re no ve ga so di šča ni ustva ri la ustav ne ga pri sil ne ga jo pi ča, ki bi pre pre - če val na dalj nja pri za de va nja in pos ku se gle de uved be no vih va ro valk ali spre - mem be pro ces nih va ro valk, uve de nih s to od lo čit vi jo, ni ti to ni bil njen na men. Ven dar pa, do kler se spo što va nje pra vi ce do mol ka in za go tav lja nje nje ne ga ne - pre tr ga ne ga iz vr še va nja ne za go to vi z dru gi mi, vsaj ena ko učin ko vi ti mi va ro - val ka mi, mo ra jo bi ti opi sa ne pra vi ce ozi ro ma opo zo ri la spo što va na v pol ni me - ri.45 Usta va ZDA to rej ne zah te va no be ne ga spe ci fič ne ga pos top ka ali va ro valk za za šči to pri vi le gi ja zo per sa mo ob tož bo med po li cij skim zas li ša njem. Kon gres in dr ža ve ima jo pro ste ro ke pri raz vi ja nju in im ple men ta ci ji dru gač nih va ro - valk, do kler so te va ro val ke gle de in for mi ra nja osum ljen cev o nji ho vi pra vi ci do mol ka in mož nos ti ne pre ki nje ne ga uve lja vl ja nja te pra vi ce vsaj ta ko učin - ko vi te kot mi ran da. Iz te ga iz ha ja, da mi ran da ni ustav na pra vi ca, saj se lah - ko va ro va nje pri vi le gi ja zo per sa mo ob tož bo ure di na drug na čin. Ustav no za - va ro va na pra vi ca v ZDA je to rej pri vi le gij zo per sa mo ob tož bo, mi ran da pa je le eden iz med mož nih na či nov va ro va nja te ga pri vi le gi ja. Kljub te mu pa Vr hov - no so di šče ZDA ni ti v tej ni ti v ka te ri ko li dru gi svo ji od loč bi v sko raj šti ri de - se tih le tih še ni po nu di lo al ter na ti ve mi ran di. Na sprot no ve lja za Kon gres, ki je spre jel zvez ni za kon 18 U.S.C. § 3501, na pod la gi ka te re ga se je do pust nost iz jav, pri dob lje nih med po li cij skim zas li ša njem, pre so ja la sa mo na pod la gi oce - ne pro sto volj nos ti,46 in ki je bil po vod za na da lje va nje raz pra ve o tem, ali je mi ran da ustav na pra vi ca ali ne. V za de vi Dic ker son47 je Vr hov no so di šče ZDA le ta 2000 kljub na ve de ne mu sta li šču War re no ve ga so di šča iz rec no po ve da lo, da je Mi ran da ozna ni la ustav - no pra vi lo, ki ga Kon gres v za ko no daj nem pos top ku ne mo re iz ni či ti ni ti ga ni 21Mi ran da: ustav na pra v i ca a l i ne? R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 45 Mi ran da v. Ari zo na, 384 U. S. 436 (1966), str. 467. 46 T. i. to ta li ty-of-the-circum stan ces test. Dic ker son v. Uni ted Sta tes, 530 U. S. 428 (2000), str. 432. 47 Dic ker son v. Uni ted Sta tes, 530 U. S. 428 (2000). www.revus.eu že le lo raz ve lja vi ti so di šče sa mo.48 Vr hov no so di šče ZDA je po jas ni lo, da je zmot no pre pri ča nje, da ome jit ve ozi ro ma iz je me od mi ran de v od lo čit vah Vr - hov ne ga so di šče ZDA (kot so na pri mer Qu ar les,49 Har ris50 in El stad,51 ki bo - do po drob ne je ana li zi ra ne v na da lje va nju) mi ran di jem lje jo sta tus ustav nos ti; iz je me so le do kaz, da no be no ustav no pra vi lo ni ne spre men lji vo.52 Raz pra va gle de ustav ne na ra ve mi ran de se je na da lje va la le ta 2003 v za de - vi Mar ti nez v. Cha vez,53 v ka te ri je Vr hov no so di šče ZDA od lo či lo, da se pri - si la lah ko upo ra bi, če s pri si lo pri dob lje ni do ka zi kas ne je ni so upo rab lje ni na so je nju. Upo ra ba pri si le na mreč še ne po me ni kr še nja ustav no za go tov lje ne ga pri vi le gi ja zo per sa mo ob tož bo.54 Ta ko pri dob lje ne iz ja ve se si cer ni ka kor ne sme jo upo ra bi ti zo per ob dol žen ca na so je nju, ven dar pa do kr šit ve pri vi le gi ja pri de sa mo, če so ta ke iz ja ve tu di de jan sko upo rab lje ne na so je nju, saj je pri - vi le gij zo per sa mo ob tož bo v os no vi pra vi ca, ki ob dol žen cu pri pa da na so je nju. Do ustav ne kr šit ve lah ko to rej pri de sa mo na so je nju. Rehnquis to vo so di šče je ta ko po no vi lo, da je mi ran da zgolj va ro val no pra vi lo, ki naj va ru je ustav no pra - vi co – pri vi le gij zo per sa mo ob tož bo. Ven dar pa pra vi la, ki so v ka zen ski pos - to pek uve de na za to, da va ru je jo ustav no pra vi co, ne ši ri jo ob se ga ta ke ustav - ne pra vi ce, prav ta ko kot kr ši tev va ro val nih pra vil sa ma po se bi še ne pred stav - lja tu di kr šit ve ustav ne pra vi ce. Kr še nje mi ran de to rej ne po me ni kr še nja ustav - ne pra vi ce, ker mi ran da sa ma ni za va ro va na z usta vo; mi ran da je le na čin za - šči te pri vi le gi ja zo per sa mo ob tož bo.55 Zad nji pe čat v raz pra vo o ustav nos ti mi ran de, ki je de jan sko le lo gi čna iz - pe lja va od lo čit ve v za de vi Cha vez v. Mar ti nez, je Vr hov no so di šče ZDA do da - lo le ta 2004 v za de vi Pa ta ne,56 v ka te ri je od lo či lo, da se na so je nju lah ko upo - ra bi jo fi zič ni do ka zi, ki so bi li pri dob lje ni na pod la gi iz jav, ki so bi le pri dob - I N M E D I A S R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 22 48 Id., str. 444 (po u da rek Z. Č.). V tej za de vi Vr hov no so di šče ZDA gle de ustav nos ti mi ran de upo rab lja dva poj ma, in si cer ustav no pra vi lo in ustav na od lo či tev. 49 New York v. Qu ar les, 467 U. S. 649 (1984). 50 Har ris v. New York, 401 U. S. 222 (1971). 51 Ore gon v. El stad, 470 U. S. 298 (1985). 52 Dic ker son v. Uni ted Sta tes, 530 U. S. 428 (2000), str. 441. 53 Cha vez v. Mar ti nez, 538 U. S. 760 (2003). 54 G. Mar ti nez ni bil ni ko li ob to žen kaz ni ve ga de ja nja in nje go va iz ja va, pri dob lje na med po li cij skim zas li ša - njem, ni bi la zo per nje ga upo rab lje na v no be nem ka zen skem pos top ku, kljub te mu pa je za tr je val, da je bil kr šen nje gov pri vi le gij zo per sa mo ob tož bo, za go tov ljen v pe tem amand ma ju Usta ve ZDA, ker mu pred zas li ša njem ni bil dan po uk mi ran da in ker je bi la med zas li ša njem zo per nje ga upo rab lje na ne u pra vi če - na pri si la. Ker Mar ti ne zu ni ko li ni bi lo so je no na so di šču, še zlas ti pa za to, ker zo per se be ni bil ni ko li pri - si ljen pri ča ti, je Vr hov no so di šče ZDA za klju či lo, da po li ci ja s ta kim rav na njem ni kr ši la pri vi le gi ja. 55 Cha vez v. Mar ti nez, 538 U. S. 760 (2003), str. 764–772. 56 Uni ted Sta tes v. Pa ta ne, 542 U. S. 630 (2004). www.revus.eu lje ne s kr šit vi jo mi ran de. Po drob ne je bo od lo či tev v tej za de vi ob rav na va na v na da lje va nju. Očit no je, da je Vr hov no so di šče ZDA v svo jih od lo čit vah pri ha ja lo do raz - lič nih za klju čkov gle de po me na ustav ne ga be se di la o pri vi le gi ju zo per sa mo - ob tož bo, ki ga Usta va ZDA za go tav lja v pe te mu amand ma ju in ka te re ga be se - di lo se gla si »ni ko gar se ne sme pri si li ti, da bi bil v ka zen skem pos top ku pri - ča zo per sa me ga se be«.57 Ključ no raz ha ja nje med od lo čit va mi in sta li šči po sa - mez nih sod ni kov se po jav lja pri vpra ša nju, ali se pri vi le gij upo rab lja sa mo v fa zi so je nja ali tu di v dru gih fa zah ka zen ske ga pos top ka ozi ro ma ali je na ra va pri vi le gi ja ozi ro ma za šči ta, ki jo nu di, v raz lič nih fa zah pos top ka raz lič na. Z dru gi mi be se da mi, ali pri vi le gij zo per sa mo ob tož bo, kot ga za go tav lja Usta va ZDA, po me ni pred vsem pra vi co do mol ka ali pre po ved upo ra be pri si le zo per ob dol žen ca, da bi na so je nju pri čal zo per sa me ga se be, in kak šna, če sploh, je raz li ka med te ma dve ma pra vi ca ma. Vr hov no so di šče ZDA na mreč ni enot no gle de opre de lit ve, kdaj in na kak šen na čin je ne kdo lah ko pri ča zo per sa me ga se be. War re no vo so di šče je ustav no be se di lo pri vi le gi ja zo per sa mo ob tož bo raz - la ga lo pred vsem kot pra vi co do mol ka. Če prav to na pr vi po gled iz ustav ne ga be se di la ni ra zvid no, je ta krat no so di šče očit no za vze lo sta li šče, da je pra vi ca do mol ka ses tav ni del pri vi le gi ja zo per sa mo ob tož bo ozi ro ma da je nuj na za učin ko vi to za šči to te ga pri vi le gi ja. Ven dar se je to sta li šče z le ti spre me ni lo, saj je v eni iz med svo jih zad njih od ločb Vr hov no so di šče ZDA po u da ri lo, da je bi - stvo pri vi le gi ja zo per sa mo ob tož bo pre po ved pri si le zo per ob dol žen ca, da na so je nju pri ča zo per se be.58 War re no vo so di šče se je za vze lo tu di za to, da se pri vi le gij ne apli ci ra sa mo na fa zo so je nja, tem več se raz te za tu di na fa zo pred - ka zen ske ga pos top ka, med tem ko je Rehnquis to vo so di šče v za de vi Pa ta ne za - vze lo sta li šče, da se pri vi le gij apli ci ra sa mo v fa zi so je nja. Po leg te ga je kas nej - še so di šče pri vi le gij raz ume lo ož je, saj je bi lo pre pri ča no, da se pri vi le gij na - na ša zgolj na iz ja ve (tes ti mo ni al evi den ce), med tem ko to ne iz ha ja iz od loč - be Vr hov ne ga so di šča ZDA v za de vi Mi ran da, če prav o tem ni iz rec no raz prav - lja lo. Prav iz teh dveh do ločb sta ra zvid ni dve do zdaj naj bolj na sprot ni si sta - li šči gle de po me na pri vi le gi ja zo per sa mo ob tož bo, ki ga za go tav lja Usta va ZDA, ven dar pa lah ko iz na ve de nih od lo či tev za klju či mo, da ame riš ka mi ran da ni ustav no za va ro va na pra vi ca. Kljub od lo čit vi v za de vi Dic ker son, v ka te ri je Vr - hov no so di šče ZDA mi ran do raz gla si lo za ustav no pra vi lo, to is to so di šče v vseh svo jih dru gih po memb nih od lo čit vah, ki za de va jo mi ran do, mi ran do sma- 23Mi ran da: ustav na pra v i ca a l i ne? R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 57 No per son sha ll be com pel led in any cri mi nal ca se to be a wit ness against him se lf. 58 Uni ted Sta tes v. Pa ta ne, 542 U. S. 630 (2004), str. 675. Po u da rek Z. Č. www.revus.eu t ra zgolj kot za šči to za ne ko dru go, ustav no za va ro va no pra vi co, in si cer pri - vi le gij zo per sa mo ob tož bo. Zdi se, kot da je Vr hov no so di šče ZDA z od lo čit vi - jo v za de vi Dic ker son mi ran do na ne ki na čin že le lo za šči ti ti pred smrt no ob - sod bo, obe nem pa jo je z dru gi mi od loč ba mi sko raj po pol no ma pa ra li zi ra lo. 5.2 Slo ven ska mi ran da ob od vze mu pro sto sti je ustav na pra vi ca, v pred ka zen skem pos top ku pa ne ved no Ne dvo mno je, da je mi ran da, ki jo za go tav lja Usta va RS ob od vze mu pro sto - sti, ustav na pra vi ca, kr ši tev v 19. čle nu do lo če nih po go jev pa po me ni kr ši tev ustav no za go tov lje nih pra vic.59 Rav na nje po li ci je v na sprot ju s te mi do loč ba - mi je kr ši tev osum ljen če vih ustav no va ro va nih člo ve ko vih pra vic in svo bo - ščin. Takš no rav na nje je pro ces no san kci o ni ra no ne le z ne ve ljav nost jo iz ja - ve, ki jo je dal osum lje nec po li ci ji, tem več tu di z ne ve ljav nost jo dru gih do - ka zov, pri dob lje nih na pod la gi iz ja ve osum ljen ca.60 Ključ no vpra ša nje pri ugo tav lja nju kr ši tev pa je, kdaj gre za od vzem pro sto sti v smi slu 19. čle na. Od na tan čne opre de lit ve te ga po se ga v člo ve ko ve pra vi ce in svo bo šči ne je na - mreč od vis no, kdaj ima mi ran da ustav no na ra vo in kdaj mo ra jo bi ti do ka zi, pri dob lje ni s kr šit vi jo mi ran de, iz lo če ni. ZKP v tret jem od stav ku 4. čle na do - lo ča, da se za od vzem pro sto sti šte je vsa ka ome ji tev pro sto sti, ki po me ni pri - sil no pridr ža nje, za to je jas no, da mo ra jo pro ces na jam stva, ki jih do lo ča usta - va, ob sta ja ti za vse pri po re, are ta ci je, pri jet ja ozi ro ma dru ge po se ge iz vr šil - ne ve je ob las ti v svo bo do po sa mez ni ka,61 na tan čne je pa ZKP od vze ma pro - sto sti ne de fi ni ra. Prob lem mi ran de v pred ka zen skem pos top ku je v tem, da ni jas no, ali gre pri po li cij skem zas li ša nju, kot ga do lo ča ta 148. in 148.a člen ZKP, za od vzem pro sto sti ozi ro ma za ome ji tev svo bo de gi ba nja v ta kem ob se gu, da je po treb - na po seb na za šči ta osum ljen ca v smi slu za šči te, ki jo za go tav lja mi ran da. Bi - stve no pri oce ni, ali gre za od vzem pro sto sti, je (bi mo ra lo bi ti), ali se osum - lje nec ču ti svo bod ne ga, da lah ko odi de ka dar ko li.62 V tem je tu di smi sel mi - ran de, saj osum ljen ca va ru je pred ne u pra vi če no pri si lo, ki je po ve za na s kus - I N M E D I A S R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 24 59 Zu pan čič, B. M. v Ko men tar Usta ve Re pub li ke Slo ve ni je, ure dil Šturm, L., Fa kul te ta za po di plom ske dr žav - ne in ev rop ske štu di je, Ljub lja na 2002, str. 215. 60 Po dob no Hor vat, Š.: Za kon o ka zen skem pos top ku s ko men tar jem, GV Za lož ba, Ljub lja na 2004, str. 25. 61 Zu pan čič, B. M. v Ko men tar Usta ve Re pub li ke Slo ve ni je, ure dil Šturm, L., Fa kul te ta za po di plom ske dr žav - ne in ev rop ske štu di je, Ljub lja na 2002, str. 220–221. 62 Ame riš ka sod na prak sa ve že mi ran do le na pri me re, ko je osum ljen cu od vze ta pro stost ozi ro ma pra vi ca do gi ba nja ome je na v po memb nem ob se gu. To vpra ša nje ve že pred vsem na to, ali lah ko osum lje nec med po li cij skim zas li ša njem mir no odi de. Glej pri me re pod opom bo št. 6. www.revus.eu tod ial nim zas li ša njem, to rej zas li ša njem, ki je po ve za no z ome jit vi jo gi ba nja.63 V ta kih pri me rih je mi ran da tu di ustav no za go tov lje na pra vi ca, ka te re kr še nje je po ve za no z eks klu zi jo ta ko pri dob lje nih do ka zov in nji ho vih sa de žev. Po 148. čle nu ZKP lah ko zbi ra nje ob ves til ali zas li ša nje po te ka kjer ko li, mož na pa je tu di pri sil na pri ved ba, če je bil po vab lje ni na raz go vor v va bi lu na to opo zor jen. V tem pri me ru je prak tič no ne dvo u mno, da gre za od vzem pro sto sti v smi slu 19. čle na Usta ve RS. Po leg te ga si lah ko za mis li mo pri me re, ko osum lje nec pri raz go vo ru ne bi ho tel so de lo va ti, pa ga po li ci ja kljub te mu ne bi pus ti la od iti; tu di v tem pri me ru bi de jan sko šlo za od vzem pro sto sti.64 Vse ka kor bi bi lo tre ba za na tan čno pre so jo ustav nos ti mi ran de v pred ka zen - skem pos top ku ana li zi ra ti po lo žaj slo ven skih osum ljen cev med zas li ša njem v prak si, in si cer, v ko lik šni me ri, če sploh, je nji ho va pra vi ca do gi ba nja med zas li ša njem ome je na. Le od go vor na to vpra ša nje na mreč omo go ča od go vor na vpra ša nje, ali ozi ro ma kdaj je mi ran da v pred ka zen skem pos top ku ustav no za - go tov lje na pra vi ca. Če ozi ro ma ka dar gre med zas li ša njem za ome ji tev svo bo de gi ba nja v takš - ni me ri, da se lah ko šte je za od vzem svo bo de v smi slu 19. čle na Usta ve RS, po tem je tu di mi ran da v pred ka zen skem pos top ku ustav na pra vi ca. V tem pri - me ru pa to po me ni, da je pri do bi tev iz ja ve osum ljen ca brez nav zoč nos ti za go - vor ni ka po šes tem od stav ku 148. čle na ZKP, ra zen če se je osum lje nec tej pra - vi ci ve ljav no od po ve dal, ne do vo ljen do kaz, na ka te re ga se sod na od loč ba ne sme opre ti in na pod la gi ka te re ga po li ci ja ne sme is ka ti na dalj njih do ka zov zo - per osum ljen ca, kar pre po ve du je dru gi od sta vek 18. čle na Usta ve RS, ki pred - pi su je iz lo či tev vseh do ka zov, pri dob lje nih s kr še njem ustav no do lo če nih člo - ve ko vih pra vic. Prob le ma tič na pa ni so zgolj zas li ša nja v pred ka zen skem pos top ku, tem več tu di zas li ša nja po for mal nem od vze mu pro sto sti. Ker so za po li cij sko zas li ša - nje osum ljen ca pred pi sa ni ena ki po go ji ne gle de na to, ali je osum lje nec na pro sto sti ali pa mu je bi la pro stost od vze ta,65 se kaj lah ko zgo di, da bo pri zas - li ša nju osum ljen ca, ki mu je for mal no od vze ta pro stost, pri šlo do kr šit ve mi - ran de. Zas li ša nje po šes tem od stav ku 148. čle na ZKP na mreč do vo lju je zas li - ša nje osum ljen ca tu di, če ta zah te va za go vor ni ka, za go vor nik pa ne pri de v ro - ku, ki ga je do lo či la po li ci ja, to rej ne gre za pri mer, ko bi se osum lje nec ustav - no za go tov lje ni pra vi ci do za go vor ni ka pri od vze mu pro sto sti ve ljav no od po - 25Mi ran da: ustav na pra v i ca a l i ne? R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 63 Pri mer jaj t. i. Ter ry stop, v pri me ru ka te re ga mi ran da ni po treb na, ker ne gre za pri jet je ali ome ji tev svo - bo de gi ba nja v ob se gu, ki bi zah te val za šči to v smi slu mi ran de. Ber ke mer v. McCar ty, 468 U. S. 420 (1984). 64 Po dob no Hor vat, Š.: Za kon o ka zen skem pos top ku s ko men tar jem, GV Za lož ba, Ljub lja na 2004, str. 25. 65 Hor vat, Š.: Za kon o ka zen skem pos top ku s ko men tar jem, GV Za lož ba, Ljub lja na 2004, str. 314. www.revus.eu ve dal. Res je, da po li ci ja v ta kem pri me ru se sta vi »le« urad ni za zna mek, am - pak, kot je bi lo v tem pri spev ku že ugo tov lje no, lah ko po li ci ja na pod la gi urad - ne ga za znam ka išče dru ge do ka ze, ki se kas ne je lah ko upo ra bi jo na so je nju, po leg te ga pa se z njim lah ko se zna ni tu di sod nik, ki od lo ča o glav ni stva ri. Ob tem naj še en krat opo zo rim, da je tak urad ni za zna mek pri dob ljen s kr šit - vi jo ustav no za go tov lje ne pra vi ce. Osum ljen cu je na mreč ob od vze mu pro sto - sti z Usta vo RS za go tov lje na pra vi ca do za go vor ni ka, ka te re ures ni če va nje pa mu po ve ljav nem ZKP ni za go tov lje no v vseh pri me rih ozi ro ma v pol ni me ri. V ta kih pri me rih gre to rej za ne po sred no kr še nje ustav no za go tov lje ne pra vi - ce, so di šče pa bi mo ra lo tak do kaz in nje go ve sa de že iz lo či ti, kaj ti tu di če gre za do kaz, za ka te re ga v ZKP ni iz rec no do lo če no, da se nanj sod na od loč ba ne sme opi ra ti, ga so di šče ne sme upo ra bi ti, če pre so di, da je bil pri dob ljen s kr - šit vi jo kak šne ustav no za go tov lje ne člo ve ko ve pra vi ce in te melj ne svo bo šči ne ali na pod la gi ta ke ga ne do vo lje ne ga do ka za.66 Po dru gi stra ni je jas no, da mi ran da ni ustav na pra vi ca, ko po li ci ja v pred - ka zen skem pos top ku zas li šu je osum ljen ca na na čin, ki ne ome ju je nje go ve pra - vi ce do gi ba nja. Na to, da mi ran da v ta kih pri me rih ni ustav na pra vi ca, ka že tu di od loč ba Ustav ne ga so di šča RS, na pod la gi ka te re se je za uved bo mi ran - de v pred ka zen ski pos to pek od lo čil slo ven ski za ko no da ja lec. Ustav no so di šče RS je ugo to vi lo, da je bil te da nji ZKP v ne sklad ju z Usta vo RS, ker ni do lo čal učin ko vi te ga na či na, da se sod nik, ki je od lo čal v glav ni stva ri, ne bi se zna nil z ob ves ti li, pri dob lje ni mi v pred ka zen skem pos top ku. To so bi la pred vsem ob - ves ti la, ki jih je v ne for mal nem pos top ku med in for ma tiv nim raz go vo rom od osum ljen ca pri do bi la po li ci ja. Če se na mreč sod nik se zna ni z gra di vom, ki ga ne sme upo ra bi ti, lah ko takš no gra di vo vpli va na nje go vo od lo či tev, saj pri de do t. i. psi ho loš ke oku že nos ti sod ni ka, s či mer je kr še na pra vi ca do ne pri stran - ske ga sod ni ka, te da nji ZKP pa ni pre pre če val, da bi se so de či sod nik se zna nil s ta kim gra di vom. Slo ven ski za ko no da ja lec to rej v na sprot ju z Vr hov nim so di ščem ZDA vsaj ne po sred no ni iz ha jal iz do mne ve, da je po li cij sko zas li ša nje ne loč lji vo po ve - za no z ne u pra vi če ni mi pri tis ki, ki lah ko pri pe lje jo do upo ra be ne ve ro dos toj nih do ka zov na so je nju, tem več iz prob le ma ti ke ne pri stran skos ti raz prav nih sod - ni kov, ob tem pa je Ustav no so di šče RS sá mo pred vi de lo več na či nov za go tav - lja nja ures ni če va nja pra vi ce do ne pri stran ske ga so je nja. Pra vi ca do ne pri stran - ske ga so je nja je to rej ustav no za go tov lje na pra vi ca, mi ran da v pred ka zen skem pos top ku pa le na čin va ro va nja te ustav ne pra vi ce, saj se lah ko ne pri stran skost sod ni kov za go to vi na več raz lič nih na či nov, kar je po dob no ame riš ki ure dit vi, I N M E D I A S R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 26 66 Id. str. 48. www.revus.eu kjer mi ran da le va ru je ustav no va ro va ni pri vi le gij zo per sa mo ob tož bo, sa ma pa ni ma ustav ne na ra ve. 6. Od ori gi nal ne mi ran de je os ta lo bo re ma lo; ame riš ka mi ran da pos ta ja vse bolj kon ti nen tal na V sko raj šti ri de se tih le tih po od lo čit vi, spre je ti v za de vi Mi ran da, je Vr hov no so di šče ZDA pra vi ce, ki iz ha ja jo iz te od lo čit ve, v ve li ki me ri ome ji lo. Ta ko se lah ko iz ja ve osum ljen ca, ki so bi le pri dob lje ne s kr šit vi jo mi ran de, upo ra bi jo za na me ne iz pod bi ja nja ve ro dos toj nos ti ob dol žen ca, če se ta od lo či pri ča ti na so je nju (t. i. im peach ment), ter v pri me rih, ko je ogro že na jav na var nost. Po - leg te ga se lah ko na so je nju upo ra bi iz ja va pri če, ki je bi la od kri ta na pod la gi iz ja ve, pri dob lje ne s kr šit vi jo mi ran de. Z naj no vej šo iz je mo od mi ran de je Vr - hov no so di šče ZDA uved lo tu di pra vi lo, da se lah ko na so je nju upo ra bi jo fi zič - ni do ka zi, ki so sa de ži s kr šit vi jo mi ran de pri dob lje ne iz ja ve. V za de vi Har ris67 je le ta 1971 Vr hov no so di šče ZDA pr vič po memb no ome - ji lo mi ran do, in si cer ta ko, da je do pus ti lo, da se na so je nju z na me nom iz - pod bi ja ti ve ro dos toj nost ob dol žen ca zo per nje ga upo ra bi jo iz ja ve, ki jih je po - li ci ja pri do bi la s kr še njem mi ran de.68 Takš no sta li šče se je od lo či lo za vze ti kljub iz rec ne mu po u dar ku Vr hov ne ga so di šča ZDA, ki je od lo ča lo v za de vi Mi - ran da, da se iz ja ve osum ljen cev, ki so po svo ji na ra vi in na me nu osum ljen ca raz bre me nil ne, po gos to upo ra bi jo z na me nom na pas ti ve ro dos toj nost osum - ljen ca na so je nju ali pa z na me nom do ka za ti ne res nič nost iz jav osum ljen ca med zas li ša njem in s tem po sred no do ka za ti kriv do ob dol žen ca. Ta ke iz ja ve so za to ob re me nil ne in ne sme jo bi ti upo rab lje ne brez po u ka o pra vi cah in ve - ljav ni od po ve di tem pra vi cam, kot ve lja za vse dru ge iz ja ve.69 Iz od lo čit ve v za de vi Har ris pa jas no iz ha ja, da se lah ko zo per ob dol žen ca, ki se od lo či pri - ča ti na so je nju, upo ra bi jo ta ko re koč vse iz ja ve, ki jih je po dal med po li cij skim zas li ša njem brez po u ka mi ran da, saj je kon cept t. i. im peach men ta ze lo ši rok. Na men te ga in sti tu ta je na mreč, da se spod ko plje jo ve ro dos toj nost, is kre nost in za nes lji vost pri če (ob dol žen ca), in se lah ko upo ra bi ved no, ko se iz ja ve pri - če (ob dol žen ca) na so je nju raz li ku je jo od tis tih, po da nih pred so je njem, ne gle - de na to, ali so za od lo či tev o glav ni stva ri re le vant ne ali pa po pol no ma ne po - memb ne. 27Mi ran da: ustav na pra v i ca a l i ne? R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 67 Har ris v. New York, 401 U. S. 222 (1971). 68 Osum lje nec v tem pri me ru, pre den je po dal iz ja vo, ki je bi la kas ne je na so je nju upo rab lje na zo per nje ga, sploh ni do bil po u ka mi ran da. 69 Mi ran da v. Ari zo na, 384 U. S. 436 (1966), str. 477. www.revus.eu Še bolj je Vr hov no so di šče ZDA ome ji lo mi ran do le ta 1974, ko je v za de vi Mi chi gan v. Tuc ker70 od lo či lo, da se na so je nju lah ko upo ra bi jo iz ja ve pri če, ki je bi la od kri ta na pod la gi iz ja ve, pri dob lje ne brez po u ka mi ran da. S tem je Vr hov no so di šče ZDA po sta vi lo te melj za svo je kas nej še od lo čit ve, ki so pri pe - lja le do te ga, da se lah ko s kr šit vi jo mi ran de pri dob lje ne iz ja ve upo ra bi jo za pri do bi va nje dru gih re le vant nih do ka zov, ki se kas ne je lah ko upo ra bi jo na so - je nju pri od lo ča nju o glav ni stva ri.71 V za de vi Qu ar les72 le ta 1984 je Vr hov no so di šče ZDA po tr di lo iz je mo od mi ran de v pri me rih ogro ža nja jav ne var nos ti, na pod la gi ka te re se lah ko na so - je nju zo per ob dol žen ca upo ra bi nje go ve iz ja ve, ki jih je dal brez po u ka mi ran - da, in vse do ka ze, ki so sa de ži ta ke iz ja ve. Očit no je Vr hov no so di šče ZDA v tej za de vi opra vi lo t. i. cost-be ne fit ana li zo in za vze lo sta li šče, da je ce na spo - što va nja mi ran de v smi slu pre pre čit ve pri do bit ve re le vant nih in ve ro dos toj nih do ka zov v pri me rih, ko je ogro že na jav na var nost,73 pre vi so ka. Zad nji in naj moč nej ši uda rec je mi ran di za da lo Vr hov no so di šče ZDA le ta 2004 v za de vi Pa ta ne,74 v ka te ri je od lo či lo, da upo ra ba fi zič nih do ka zov (non - tes ti mo ni al evi den ce), ki so sa de ži pro sto volj ne iz ja ve, ven dar da ne brez opo - zo ri la, to rej iz ja ve, pri dob lje ne s kr šit vi jo mi ran de, na so je nju ne po me ni kr - šit ve pri vi le gi ja zo per sa mo ob tož bo. Ve či na sod ni kov v tej za de vi se je opr la na svo jo zgod nej šo od lo či tev v za de vi Cha vez v. Mar ti nez iz le ta 2003, ki je bi - la ana li zi ra na zgo raj, in spet po u da ri la, da je mi ran da zgolj va ro val no pra vi lo, ki šči ti pri vi le gij zo per sa mo ob tož bo, ka te re ga na men je pre po ved pri si le zo - per ob dol žen ca, da bi ta na so je nju pri čal zo per se be. Za to ta pri vi le gij ne mo - re bi ti kr šen, če se na so je nju iz ve de fi zič ni do kaz, ki je bil pri dob ljen na pod - la gi iz ja ve brez opo zo ri la, a vsee no pro sto volj ne.75 V tej od lo čit vi se skri va tu di ide ja ma te ri al ne res ni ce,76 ki je naj po memb - nej ša pod la ga za tr di tev, da ame riš ka mi ran da pos ta ja vse bolj kon ti nen tal no I N M E D I A S R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 28 70 Mi chi gan v. Tuc ker, 417 U. S. 433 (1974). 71 S tem so pr vič ob šli zna no dok tri no sa de žev za strup lje ne ga dre ve sa. Vo dil ni pri mer te dok tri ne v ZDA je Wong Sun v. Uni ted Sta tes, 371 U. S. 471 (1963). 72 New York v. Qu a rles, 467 U. S. 649 (1984). 73 De fi ni ci ja ogro že nos ti jav ne var nos ti pred vsem po do god kih 11. sep tem bra 2001 je raz um lji vo prob le ma - tič na. 74 Uni ted Sta tes v. Pa ta ne, 542 U. S. 630 (2004). 75 Id. str. 670. 76 S tem imam v mis lih ma te ri al no res ni co kot na sprot je for mal ne res ni ce, ko za kon do lo ča, kaj naj so di šče v kon kret ni pro ces ni si tu a ci ji šte je za res nič no. Več o tem glej v Dež man, Z. in Er bež nik, A.: Ka zen sko pro - ces no pra vo Re pub li ke Slo ve ni je, GV Za lož ba, Ljub lja na 2003, str. 261–275. Mi ran da je na mreč for mal no do - kaz no pra vi lo, ki so di šču pred pi su je na čin, ka ko pre so ja ti do lo čen do kaz. For mal na do kaz na pra vi la so zna - čil na pred vsem za an glo-ame riš ki ka zen ski pos to pek, med tem ko se jih kon ti nen tal ni ka zen ski pos top ki ra - je iz ogi ba jo. Za to je na če lo ma te ri al ne res ni ce vo dil no na če lo kon ti nen tal nih ka zen skih pos top kov. www.revus.eu us mer je na, saj je Vr hov no so di šče ZDA svo jo od lo či tev ute me lji lo s tem, da blan ket no pra vi lo, ki zah te va iz lo či tev iz jav, ki ni so v skla du z mi ran do, ne mo re bi ti upra vi če no s skli ce va njem na pe ti amand ma k Usta vi ZDA, ka te re - ga cilj je za go tav lja nje ve ro dos toj nih do ka zov, saj bi s ta kim iz lo ča njem iz gu - bi li re le vant ne in ve ro dos toj ne do ka ze. Po mne nju Vr hov ne ga so di šča ZDA ima pri vi le gij zo per sa mo ob tož bo že vgra je no eks klu zij sko pra vi lo, na pod la - gi ka te re ga se av to ma tič no iz lo či jo tis te ne pro sto volj no da ne iz ja ve, ki so bi - le po sle di ce pri si le med po li cij skim zas li ša njem, in vsi do ka zi, ki so bi li pri - dob lje ni na pod la gi ta ke iz ja ve,77 s či mer se vra ča k tes tu pro sto volj nos ti,78 ki je bil v ve lja vi pred od lo čit vi jo v za de vi Mi ran da, ker očit no me ni, da za za šči to pri vi le gi ja zo per sa mo ob tož bo ni po treb no takš no pro ces no va ro va lo, kot je mi ran da. Vr hov no so di šče ZDA je po leg te ga v ob raz lo žit vi za de ve Pa ta ne po u da ri - lo, da je mi ran da pred vsem pra vi ca, ki se upo rab lja na so je nju, prav ta ko kot se pri vi le gij zo per sa mo ob tož bo pr ven stve no na na ša na fa zo so je nja,79 za to po li ci ja ne krši mi ran de ni ti v pri me rih, ko po uk opus ti iz ma lo mar nos ti ali ce - lo na me no ma. Do kr šit ve mi ran de pri de le, če se ta ko pri dob lje na iz ja va upo - ra bi kot do kaz na so je nju. Ko se to zgo di, je iz lo či tev ta kih iz jav za dost no sred - stvo za po pra vo kri vi ce. Vr hov no so di šče ZDA tr di, da je kr ši tev mi ran de dru - gač na od kr šit ve pri vi le gi ja zo per sa mo ob tož bo, po leg te ga be se da »pri ča« v pe tem amand ma ju k Usta vi ZDA ome ju je pri vi le gij zo per sa mo ob tož bo sa mo na iz ja ve, ta ko da se ta ne raz te za tu di na fi zič ne do ka ze. Be se da »pri ča« v be - se di lu usta ve na mreč ome ju je ka te go ri jo pri si lje ne ob re me nil ne ko mu ni ka ci je na iz ja ve.80 Prav za to upo ra ba fi zič nih do ka zov na so je nju ne im pli ci ra pri vi - le gi ja zo per sa mo ob tož bo, saj ne po me ni no be ne ga tve ga nja, da bo osum ljen - če va pri si lje na iz ja va upo rab lje na zo per nje ga na so je nju.81 Iz te ob raz lo žit ve je ra zvid no, da se je Vr hov no so di šče ZDA od lo či lo za ze lo ozko raz la go pri - vi le gi ja zo per sa mo ob tož bo. Tež ko je prit rdi ti tr dit vi Rehnquis to ve ga so di šča, da upo ra ba fi zič nih do ka - zov, ki so sa de ži s kr šit vi jo mi ran de pri dob lje ne iz ja ve, na so je nju ne po me ni no be ne ne var nos ti, da bi bi la ta, s kr šit vi jo mi ran de pri dob lje na iz ja va tu di de - jan sko upo rab lje na zo per ob dol žen ca na so je nju. Res je, da iz ja va v ob li ki, v ka kr šni je bi la pri dob lje na, na so je nju ne bo upo rab lje na, lah ko pa bo upo rab - 29Mi ran da: ustav na pra v i ca a l i ne? R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 77 Uni ted Sta tes v. Pa ta ne, 542 U. S. 630 (2004), str. 671. 78 Za po drob no ana li zo in zgo do vin ski ra zvoj tes ta pro sto volj nos ti glej Dic ker son v. Uni ted Sta tes, 530 U. S. 428, str. 433–435. 79 Uni ted Sta tes v. Pa ta ne, 542 U. S. 630 (2004), str. 675. 80 Id. str. 671. Glej tu di Uni ted Sta tes v. Hu bell, 530 U. S. 27 (2000), str. 35. 81 Uni ted Sta tes v. Pa ta ne, 542 U. S. 630 (2004), str. 679. www.revus.eu lje na vse bi na ta ke iz ja ve. Pred stav lja mo si lah ko pri mer, ko osum lje nec po li ci - ji med zas li ša njem po ve, kam je skril piš to lo. Ker je bi la iz ja va pri dob lje na brez po u ka mi ran da, se iz ja va o tem, kam je osum lje nec skril piš to lo, na so je nju ne bo sme la upo ra bi ti, lah ko pa se bo kot do kaz zo per nje ga upo ra bi la piš to - la. S tem je bi la po li ci ji da na vsa ini ci a ti va, da se s kr še njem mi ran de do ko plje do dru gih (do pust nih) do ka zov.82 Tej ure dit vi je po dob na ure di tev na še ga urad - ne ga za znam ka v pri me ru po li cij ske ga zas li ša nja, ko pri zas li ša nju ni nav zoč tu di za go vor nik, saj gre za tak na čin pri do bit ve iz ja ve, s ka te rim med zas li ša - njem ni so ures ni če ne vse pra vi ce, ki pri pa da jo osum ljen cu, po li ci ja pa lah ko na pod la gi ta ke iz ja ve kljub te mu za ko ni to išče dru ge za osum ljen ca ob re me - nil ne do ka ze. Ven dar slo ven ska ure di tev vsee no pred vi de va vsaj na vi dez no eno va ro val ko več kot ame riš ka, saj se no be na iz ja va, ki je pri dob lje na brez po u ka mi ran da, ne sme upo ra bi ti ni ti kot for mal ni ni ti kot spo znav ni do kaz. Urad ni za zna mek se lah ko upo ra bi kot spo znav ni do kaz le, če je bil po uk mi ran da dan, pra vi ce iz nje ga pa ne ures ni če ne, kar de jan sko pri pe lje do ta ko re koč ena ke ga rez ul ta ta, kot če po uk sploh ne bi bil dan, o če mer sem že raz prav - lja la. Pri od lo čit vi v za de vi Pa ta ne naj bolj zbo de v oči dej stvo, da se iz ja ve, ki jih po li ci ja pri do bi s kr šit vi jo mi ran de, ne sme jo upo ra bi ti na so je nju, kar očit - no po me ni, da gre za ne do pus ten ozi ro ma ne za ko nit do kaz, med tem ko se na pod la gi ta kih ne do pust nih ozi ro ma ne za ko ni tih do ka zov pri dob lje ni do ka zi lah ko upo ra bi jo na so je nju in so to rej do pust ni ozi ro ma za ko ni ti do ka zi. Vr - hov no so di šče ZDA iz ja ve, ki je bi la pri dob lje na s kr šit vi jo mi ran de, a je bi la kljub te mu da na pro sto volj no, očit no ne šte je za do vo lj pro sto volj no, da bi jo lah ko na so je nju upo ra bi li ne po sred no, kljub te mu pa jo šte je kot do vo lj pro - sto volj no, da je lah ko vir pri do bi va nja dru gih (fi zič nih) do ka zov. Ta ko je prav - za prav tu di z na šim urad nim za znam kom iz šes te ga od stav ka 148. čle na ZKP, saj ga za ko no da ja lec ni štel za do vo lj »do ber« do kaz, da bi se so di šče nanj lah - ko opr lo pri od lo ča nju o glav ni stva ri na so je nju, kljub te mu pa je »do vo lj« do - ber, da se ga lah ko upo ra bi po sred no; to rej da se na nje go vi pod la gi zbi ra dru - ge do ka ze ter da se z njim se zna ni so de či sod nik. Ob tem je tre ba po u da ri ti, da raz lič na na ra va do ka zov, pri dob lje nih na pod - la gi kr šit ve mi ran de, pri pe lje do raz lič nih rez ul ta tov gle de iz lo čit ve ta kih do - ka zov. Vr hov no so di šče ZDA je na mreč is te ga dne kot od lo či tev v za de vi Pa ta - ne spre je lo tu di od lo či tev v za de vi Mis sou ri v. Se i bert,83 v ka te ri je od lo či lo, I N M E D I A S R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 30 82 Za kri ti ko te od lo čit ve glej tu di Y. Ka mi sar: Post script: Anot her Lo ok at Pa ta ne and Se i bert, the 2004 Mi ran - da »Po i so ned Fru it« Ca ses, (zad njič obis ka no 14. 11. 2005). 83 Mis sou ri v. Se i bert, 542 U. S. 600 (2004). www.revus.eu da je tre ba iz ja vo, ki je sa dež iz ja ve, pri dob lje ne s kr šit vi jo mi ran de, na so je - nju iz lo či ti, na nje ni pod la gi pa tu di ni do vo lje no pri do bi va ti dru gih do ka zov.84 To po me ni, da Vr hov no so di šče ZDA raz lič no ob rav na va raz lič ne vrs te do ka - zov. Če se na mreč na pod la gi iz ja ve, ki jo je po li ci ja pri do bi la s kr še njem mi - ran de, pri do bi fi zi čen do kaz, se ga na so je nju lah ko upo ra bi, če pa po li ci ja na pod la gi is te iz ja ve kas ne je od osum ljen ca pri do bi še eno iz ja vo, se ta ke iz ja ve na so je nju ne sme upo ra bi ti. To po me ni, da so raz lič ni do ka zi, ne gle de na to, da so pri dob lje ni na pod la gi is te ga do ka za, to rej na is ti na čin, ob rav na va ni raz - lič no. Pred stav lja mo si lah ko pri mer, ko po li cist osum ljen ca zas li šu je brez po - u ka mi ran da in od nje ga pri do bi do lo če no iz ja vo. Na pod la gi te iz ja ve po li ci - ja kas ne je od kri je piš to lo, po tem pa od osum ljen ca še en krat pri do bi is to iz ja - vo, le da to krat s pred hod nim po u kom mi ran da. Po od lo čit vah v za de vah Pa - ta ne in Se i bert bo lah ko dr ža va na so je nju zo per osum ljen ca upo ra bi la piš to - lo, ne pa tu di osum ljen če vih iz jav; ne pr ve ne dru ge. Bi stve no pri pre so ja nju do pust nos ti dru ge (opo zor je ne) iz ja ve je, ali se lah - ko po uk mi ran da v do lo če nih oko li šči nah raz um no šte je kot učin ko vi to opo - zo ri lo,85 če je dan po tem, ko je bi la pr va iz ja va (brez po u ka mi ran da) že pri - dob lje na. Vr hov no so di šče ZDA je na mreč v eni od svo jih prej šnjih od lo či tev86 že za vze lo sta li šče, da pre pro sta opus ti tev po u ka mi ran da pred zas li ša njem, če ni v zas li ša nje vple te na tu di de jan ska pri si la, ne oku ži na dalj nje ga pos top - ka v ta ki me ri, da se kas nej ša pro sto volj na in na mer na od po ved pra vi cam šte - je za ne u čin ko vi to za ne ko ne do lo če no ča sov no ob dob je. Če prav Mi ran da zah - te va, da se mo ra vse ne o po zor je ne iz ja ve iz lo či ti, je tre ba do pust nost vseh kas - nej ših iz jav pre so ja ti gle de na to, ali so bi le da ne pro sto volj no in na mer no ali ne.87 Pri tem je tre ba pre so ja ti do vr še nost in na tan čnost vpra šanj in od go vo - rov v pr vem zas li ša nju, pre kri va nje vse bi ne v obeh iz ja vah, ča sov ne okvi re pr - ve ga in dru ge ga zas li ša nja, stal nost po li cij ske ga oseb ja in stop njo, do ka te re se lah ko po li cis to va vpra ša nja iz dru ge ga zas li ša nja šte je jo za na da lje va nje pr ve - 31Mi ran da: ustav na pra v i ca a l i ne? R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 84 V tem pri me ru je šlo za t. i. qu es ti on-first zas li ša nje, za ka te ro je zna čil no, da po li ci ja osum ljen ca naj prej zas li ši, da od nje ga pri do bi iz ja vo, še le kas ne je pa mu da po uk mi ran da in po tem od nje ga sku ša še en - krat do bi ti is to iz ja vo. V kon kret nem pri me ru je po li ci ja osum ljen ko zas li še va la brez po u ka mi ran da in med tem zas li ša njem so od nje pri do bi li pri zna nje. Čez 20 mi nut so ji da li po uk mi ran da, jo še en krat zas - li ša li in še en krat do bi li pri zna nje. 85 Mis sou ri v. Se i bert, 542 U. S. 600 (2004), str. 655. Pri mer jaj od lo či tev v za de vi Ore gon v. El stad, 470 U. S. 298 (1985), v ka te ri je po li ci ja priš la na osum ljen čev dom, da bi ga are ti ra la. Eden iz med po li cis tov se je po go var jal z osum ljen če vo ma mo, dru gi pa je na krat ko brez opo zo ri la mi ran da spre go vo ril z osum ljen - cem in ta mu je v tem raz go vo ru po ve dal, da je bil na kra ju zlo či na. Kas ne je so osum ljen ca zas li ša li na po - li cij ski pos ta ji, kjer je tu di do bil po uk mi ran da in še en krat pri znal, da se je v ča su sto rit ve kaz ni ve ga de - ja nja na ha jal na kra ju zlo či na. 86 Ore gon v. El stad, 470 U. S. 298 (1985). 87 Id. str. 309. www.revus.eu ga. Po memb no je tu di, ali bi raz um na ose ba v ena kem po lo ža ju kot osum lje - nec raz ume la dru go zas li ša nje kot no vo in od pr ve ga zas li ša nja raz lič no iz kuš - njo. Če je ta ko, po tem lah ko po uk mi ran da v dru gem kro gu zas li šanj osum - ljen cu omo go ča res nič no mož nost iz bi re med po no vi tvi jo ozi ro ma na da lje va - njem svo je prej šnje iz ja ve in mol kom.88 Bi stvo od lo či tev v za de vah Pa ta ne in Se i bert, ki je v tem tre nut ku naj no - vej ša raz li či ca ame riš ke mi ran de, je v tem, da je do mne va o pri si lje nos ti iz jav, ki so pri dob lje ne brez po u ka mi ran da, pre ti ra na ozi ro ma pre ši ro ka, za to jo je tre ba ome ji ti. Bolj še me ri lo za pre so jo pro sto volj nos ti iz jav je test pro sto volj - nos ti,89 s ka te rim se vra ča jo v čas pred Mi ran do, saj je ce na mi ran de pre vi so - ka, ker se za ra di nje iz gu bi pre več ve ro dos toj nih do ka zov. Pri vi le gij zo per sa - mo ob tož bo je ta ko ome jen zgolj na fa zo so je nja in le na do ka ze v ob li ki osum - ljen če vih iz jav. Ob tem je tre ba po u da ri ti, da v pri me rih, ko gre za de jan sko, in ne do mnev no pri si lje ne iz ja ve, ni ti ta ke iz ja ve ni ti sa de ži ta kih iz jav ni so do vo lje ni kot do ka zi na so je nju. Vr hov no so di šče ZDA je svo je od lo čit ve ute - me lji lo s tem, da je tre ba mi ran do pri la go di ti dru gim ci ljem ka zen ske ga pos - top ka,90 kar lah ko spet raz ume mo kot pri bli že va nje h kon ti nen tal ni ure dit vi ka zen ske ga pos top ka, saj je očit no, da ga je pri od lo ča nju vo di lo na če lo ma te - ri al ne res ni ce.91 Edi no, kar je res nič no os ta lo od ori gi nal ne Mi ran de, je iz lo či tev iz jav, ki so bi le pri dob lje ne s kr šit vi jo mi ran de, ven dar še to v ome je ni ob li ki, saj se lah - ko na pod la gi ta kih iz jav pri do bi va dru ge, fi zič ne do ka ze. Zaen krat še dr ži, da se mo ra jo iz lo či ti iz ja ve, ki so bi le pri dob lje ne s kr šit vi jo mi ran de, ven dar tu - di te ne v vseh oko li šči nah. O tem, da smo bli zu tu di pad cu te ga te me lja mi - ran de, pri ča od lo či tev iz le ta 1985 v za de vi Ore gon v. El stad,92 ki ta ko pri dob - lje ne iz ja ve v do lo če nih oko li šči nah93 že šte je za do pust ne. I N M E D I A S R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 32 88 Mis sou ri v. Se i bert, 542 U. S. 600 (2004), str. 657. Za kri ti ko te od lo čit ve glej tu di Y. Ka mi sar: Post script: Anot her Lo ok at Pa ta ne and Se i bert, the 2004 Mi ran da »Po i so ned Fru it« Ca ses, (zad njič obis ka no 14. 11. 2005); P. B. Rut len ge: Mi ran da and Re a so na ble ness, 42 Ame ri can Cri mi nal Law Re vi ew, 2005, str. 1011–1025; Mo re no, J. A.: Faith-Ba sed Mi ran da?: Why the New Mis sou ri v. Se i bert Po li ce »Bad Faith« Test is a Ter rib le Idea, 47 Ari zo na Law Re vi ew, 2005, str. 395–418. 89 Za de fi ni ci jo tes ta pro sto volj nos ti glej Dic ker son v. Uni ted Sta tes, 530 U. S. 428, str. 433–435. 90 Uni ted Sta tes v. Pa ta ne, 542 U. S. 630 (2004), str. 672. Vr hov no so di šče ZDA v ob raz lo žit vi svo je od lo čit ve teh ci ljev ne kon kre ti zi ra, ven dar lah ko do mne va mo, da gre pred vsem za tež njo po učin ko vi to sti ka zen ske - ga pos top ka in od mik od (pre več) ga ran tis tič ne ure dit ve ka zen ske ga pos top ka. 91 Vr hov no so di šče ZDA mo ti pred vsem dej stvo, da se za ra di mi ran de zgu bi pre več re le vant nih in ve ro dos - toj nih do ka zov ozi ro ma da je ce na mi ran de pre vi so ka. 92 Ore gon v. El stad, 470 U. S. 298 (1985). 93 Gle de teh oko li ščin glej opom bo št. 85. www.revus.eu 7. Sklep S tu kaj ob rav na va ni mi od loč ba mi Vr hov ne ga so di šča ZDA ozi ro ma iz je ma mi od mi ran de se je ame riš ka mi ran da ze lo pri bli ža la, če ne že ize na či la s kon ti - nen tal nim po gle dom na pri vi le gij zo per sa mo ob tož bo. Ne spor no je na mreč, da je Vr hov no so di šče ZDA svo je od lo čit ve gle de iz jem od mi ran de ute me lje va lo z ar gu men ti, ki so bliž je kon ti nen tal ne mu kot pa an glo-ame riš ke mu prav ni ku. Po gos to na mreč v nje go vih od lo čit vah za sle di mo ar gu ment, da se za ra di mi - ran de zgu bi pre več re le vant nih in ve ro dos toj nih do ka zov, s tem pa tr pi ugo - tav lja nje (ma te ri al ne) res ni ce na so je nju.94 Še po seb no od lo či tev v za de vi Pa - ta ne, ki do vo lju je pri do bi va nje fi zič nih do ka zov na pod la gi pro sto volj ne, a s kr še njem mi ran de pri dob lje ne iz ja ve, bolj spo mi nja na od lo či tev kak šne ga ev - rop ske ga so di šča kot pa Vr hov ne ga so di šča ZDA. Kaj ti kaj je prav za prav od lo - či lo v tej za de vi? Na krat ko bi lah ko re kli, da se fi zič ni do ka zi lah ko pri do bi - va jo na pod la gi pro sto volj nih iz jav. To si cer do vo lju je tu di Mi ran da, le da Mi - ran da iz ha ja iz do mne ve, da je vsa ka iz ja va, ki je da na brez pred hod ne ga po - u ka o osum ljen če vih pra vi cah, ne pro sto volj na. Res je si cer, da je bi la od lo či - tev War re no ve ga so di šča le ta 1966 tu di prag ma ti čna, in si cer v smi slu, da je olaj ša la mu ko tr pen in mor da ne ved no naj bolj za nes ljiv ter učin ko vit na čin pre - so ja nja pro sto volj nos ti iz jav osum ljen cev, je ven dar le iz ha ja la pred vsem iz sta - li šča, da so osum ljen ci, ki jim je od vze ta pro stost, pod ta ki mi pri tis ki, ki lah - ko iz zo ve jo ne ve ro dos toj ne do ka ze, ter da za nev tra li zi ci jo teh pri tis kov nuj no po tre bu je mo ne ko za šči to. War re no vo so di šče je od lo či lo, da je ena od pri mer - nih ob lik za šči te mi ran da, med tem ko se je Vr hov no so di šče ZDA le ta 2004 v za de vi Pa ta ne po sta vi lo na sta li šče, da osum ljen ci, ki jim je bi la od vze ta pro - stost, ne po tre bu je jo no be ne do dat ne za šči te v smi slu mi ran de, saj se ne pro - sto volj ne iz ja ve in nji ho vi sa de ži iz lo či jo že sa mi, brez mi ran de. Te mu je prav - za prav ne mo go če opo re ka ti, ven dar od pr to os ta ja vpra ša nje, ka ko v teh pri me - rih, če je to sploh mo go če, brez mi ran de pre so ja ti pro sto volj nost iz jav osum - ljen cev med po li cij skim zas li še va njem. Dej stvo je, da se za ra di mi ran de iz gu bi jo re le vant ni do ka zi, saj je mi ran - da le eno od do kaz nih pra vil, ki so zna čil na za an glo-ame riš ki kon tra dik tor ni ka zen ski pos to pek, na njen ra čun pa v ne ka te rih pri me rih tr pi od kri va nje res - ni ce v ka zen skih pos top kih. Po vsem mo go če je na mreč, da osum lje nec med po li cij skim zas li ša njem s pol nim za ve da njem svo jih pra vic po da po pol no ma pro sto volj no iz ja vo, ne da bi bil pred hod no po u čen o mi ran di, upo ra ba ta ke 33Mi ran da: ustav na pra v i ca a l i ne? R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 94 Glej npr. Uni ted Sta tes v. Pa ta ne, 542 U. S. 630 (2004), str. 677: Blan ket no iz lo čit ve no pra vi lo ne mo re bi - ti upra vi če no z re fe ren co na cilj pe te ga amand ma ja k Usta vi ZDA, da se na so je nju za go to vi iz va ja nje za - nes lji vih do ka zov. www.revus.eu iz ja ve na so je nju pa z vi di ka pri vi le gi ja zo per sa mo ob tož bo ni ka kor ne mo re bi ti spor na. Prav ta ko na pod la gi ta ke iz ja ve ne mo re bi ti spor no pri do bi va nje dru gih do ka zov ter nji ho va do kaz na vred nost na so je nju. Pa ven dar le bi mi - ran da iz lo či la ne le ta ko pri dob lje no iz ja vo, tem več tu di vse nje ne sa de že. In jas no pri tem je, da smo s tem žr tvo va li vsaj del res ni ce. To je spo zna lo tu di Vr hov no so di šče ZDA in za to za če lo po ča si, a vztraj no pre po zna va ti iz je me od mi ran de in se s tem na pre mi ci med va ro va njem člo ve ko vih pra vic in svo bo - ščin ter učin ko vi tost jo ka zen sko prav ne ga sis te ma pre mak ni lo bolj pro ti sled nji to čki. Ta ko ne ka ko je raz ume ti tu di no ve lo ZKP-E. Na pod la gi v tem pri spev ku ob rav na va ne od loč be Ustav ne ga so di šča RS se je slo ven ski za ko no da ja lec med pred la ga ni mi mož nost mi za od pra vo se zna njen ja raz prav nih sod ni kov s pre - po ve da nim gra di vom od lo čil za manj ga ran tis tič no in bolj učin ko vi to zas no vo ka zen ske ga pos top ka. Vsaj ta ko se zdi na pr vi po gled. Po no ve li lah ko na mreč po li ci ja v pred ka zen skem pos top ku od osum ljen cev pri do bi va iz ja ve, ki se bo - do lah ko kas ne je na so je nju upo ra bi le kot for ma len do kaz, za ko no da ja lec pa je osum ljen ca za šči til ta ko, da je pred zas li ša njem pred vi del mi ran do. S tem prob le ma za šči te osum ljen cev ni re šil v ce lo ti, saj ures ni če va nje pra vic iz mi - ran de ni ved no za go tov lje no v pol ni me ri, pred vsem v smi slu mož nos ti zas li - ša nja brez nav zoč nos ti za go vor ni ka. Ko pri de do ta kih pri me rov, je za ko no da - ja lec na mes to za pis ni ka, ki se ga lah ko upo ra bi kot for ma len do kaz na so je - nju, pred vi del urad ni za zna mek, na ka te re ga si cer so di šče v glav ni za de vi svo - je od lo čit ve ne sme opre ti, lah ko pa se z njim se zna ni. Po leg te ga se na nje go - vi pod la gi lah ko pri do bi va tu di dru ge do ka ze pod po go jem, da je bi la iz ja va osum ljen ca, ka te re mu si cer ni bi lo za go tov lje no pol no ures ni če va nje pra vic iz mi ran de, pro sto volj na. S tem smo se znaš li v po dob ni si tu a ci ji, kot jo ima jo v ZDA po od lo čit vi v za de vi Pa ta ne. Mi ran do si cer v ka zen skem pos top ku ima - mo, lah ko pa jo mir no, brez po sle dic za na dalj nje zbi ra nje do ka zov, obi de mo. Ven dar pa se slo ven ska in ame riš ka ure di tev bi stve no raz li ku je ta v svo jih ustav nih do loč bah. Pe ti amand ma k Usta vi ZDA ne go vo ri iz rec no o pra vi ci do mol ka ali pra vi ci do za go vor ni ka ob od vze mu pro sto sti in po li cij skem zas li ša - nju, za to lah ko Vr hov no so di šče ZDA tr di, da je mi ran da le eden od na či nov va ro va nja pri vi le gi ja zo per sa mo ob tož bo ter da ta ko mi ran da sa ma ni ustav no za va ro va na pra vi ca, za to se jo po sle di čno lah ko ne le spre mi nja, am pak ne koč mor da tu di po pol no ma od pra vi. Usta va RS ima po dru gi stra ni v 19. čle nu iz - rec no do loč bo o pra vi ci do mol ka in pra vi ci do za go vor ni ka ob od vze mu pro - sto sti in je za to ni ti za ko no da ja lec ni ti so di šča ne mo re jo ob iti, saj si cer krši - jo ustav no za go tov lje ne člo ve ko ve pra vi ce. Ta ko v pri me ru slo ven ske mi ran de I N M E D I A S R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T 34 www.revus.eu ob od vze mu pro sto sti ne mo re mo tr di ti, da je ta le na čin va ro va nja pri vi le gi ja, saj je iz rec no pred pi sa na z Usta vo RS. Prav za to je lah ko ure di tev po li cij ske ga zas li ša nja v pred ka zen skem pos top ku v do lo če nih pri me rih ne sklad na z Usta - vo RS. Gre na mreč za pri me re, v ka te rih je po li cij sko zas li ša nje po ve za no z od - vze mom pro sto sti in ko osum ljen cu ni za go tov lje na po moč za go vor ni ka. V ta - kih pri me rih, ko sta ku mu la tiv no iz pol nje na oba po go ja, se na pod la gi urad - ne ga za znam ka ne bi sme lo pri do bi va ti dru gih do ka zov ozi ro ma bi mo ra li bi - ti ta ki do ka zi iz lo če ni, prav ta ko pa bi mo ral bi ti iz lo čen urad ni za zna mek, saj gre za ne po sred no kr ši tev ustav ne do loč be o pra vi ci do za go vor ni ka. ZKP za ta ke pri me re v 18. čle nu pred vi de va iz lo či tev tu di, če gre za do kaz, za ka te re - ga v ZKP ni iz rec no do lo če no, da se nanj sod na od loč ba ne sme opi ra ti. 35Mi ran da: ustav na pra v i ca a l i ne? R E V I J A Z A E V R O P S K O U S T AV N O S T www.revus.eu