Slovenska Država
Štev. 3	CHICAGO, ILL., 20. SEPTEMBRA, 1950	Letnik I.
SLOVENSKA IZJAVA
Leta 1946, ko so v zvezi z zavezniško mirovno konferenco za Italijo diplomati pričeli sklepati o usodi Primorske in Trsta, je skupina svobodnih Slovencev ustanovila Akcijski odbor za slovensko državo, ki je pripravil in predložil zapad-nim zavezniškim vladam vrsto spomenic, v katerih je bila utemeljena in postavljena zahteva po enakopravni slovenski državi skupno z naravno potrebo po zvezi med Slovenijo in Trstom.
Trst, hvala Bogu, ni bil priključen Italiji. Ustanovljeno je bilo Svobodno tržaško ozemlje. S tem je bila ostvarjena pravna osnova za možnost bodočega sporazuma med svobodno Republiko Slovenijo in Svobodnim tržaškim ozemljem za ravnopravno kantonalno zvezo.
Med tem so časi toliko dozoreli, da se svet danes nahaja pred pragom neizbežnega razčiščenja povojne zmede, ki je omogočila Krem-linu, da je zasužnjil pol Evrope in Azije ter ogrozil mir in svobodo o-stalega sveta. Kot stvari v svetu danes stoje in kažejo, je mogoče reči z veliko verjetnostjo, da smo blizu končne dileme: Ali bo Moskva predčasno riskirala novo svetovno vojno, ali pa jo bo svobodni svet s svojo naraščajočo vojaško pripravljenostjo prisilili k takim stvarnim pogojem miru, ki bodo samodrštvo Kremlina omejili na Sovjetsko Rusijo. Nadaljno brezciljno zavlačevanje povojnega svetovnega kaosa in napetosti je postalo enostavno nemogoče.
Potrebno je zato, da občasno u-redimo tudi naša slovenska spoznanja, načrte in delo. Akcijski odbor je napravil pionirski začetek. Danes potrebujemo več. In to je namen podpisniške akcije, ki je v teku med svobodnimi Slovenci širom sveta, ki podpisujejo Slovensko izjavo, da tako polože solidne demokratične temelje gibanju in akciji za slovensko svobodo v državni ravnopravnosti in naravni zvezi
V skladu z naravnim hotenjem slovenskega naroda po svobodni narodni bodočnosti postavlja ta izjava sledeče zahteve za dosego tega cilja:
Združena Republika Slovenija, prosta vsake zunanje nadvlade in notranjega samodrštva.
Kantonalna zveza Republike Slovenije s Svobodnim tržaškim ozemljem, ki bo končala prepire za ta nedeljivi prostor na severovzhodnem Jadranu in s tem omogočila, da bosta Trst in njegovo naravno zaledje — Slovenija — obnovila svojo skupno gospodarsko vlogo v srednje-vzhodni Evropi.
Avtonomno članstvo te republike v taki zvezno urejeni Evropi kakor jo bodo prizadeti narodi vzajemno sprejeli kot najbolj primerno, da služi njih svobodi in blagostanju ter skupni varnosti pred komunizmom in kakršnimkoli totalitarnim ali imperialističnim sistemom.
med Slovenijo in Trstom.
Slovenec, ki je po lastnem prev-darku in svobodni odločitvi podpisal Slovensko izjavo, je s tem kot zrel človek in enakopravni član svobodne slovenske emigracije zavezal svojo osebo in njene zmožnosti za veliki cilj slovenske svobode v tisti konkretni obliki in okviru, v katerem edinem je resnična slovenska narodna svoboda mogoča.
Ta obveza pa ni pomembna le po tem, kar vsebuje. Z vidika emigracijske raztresenosti širom sveta ima ta obveza svoj posebni pomen tudi v svojem načinu. Osebna zaveza, dana s svobodnim podpisom na nedvoumni dokument, je zares edini razpoložljivi demokratični način političnega odločanja v raztreseni emigraciji.
Ko bo podpisniška kampanja zaključena, bodo podpisniki dobili seznam vseh, ki so izjavo podpisali,
in nato bodo izmed podpisnikov izvolili predstavništvo te slovenske akcije, da bo njen demokratični značaj popolen.
Vabimo vse Slovence, ki še niso imeli priložnosti Slovensko Izjavo podpisati, pa bi to želeli, da se nemudoma z letalsko pošto obrnejo na uredništvo "Slovenske Države" po navodila, ako jih ne morejo dobiti kje bliže.
Demokratska načela za emigrantsko politiko
Julija meseca so nekateri emigrantski politiki iz nekaterih dežel onkraj Železne zavese, poleg treh štirih drugih tudi g. dr. M Krek, u-stanovili tako imenovano "Srednjeevropsko krščansko - demokratsko zvezo" kot neke vrste protiutež že prej ustanovljeni "Mednarodni kmečki zvezi "Mikolajčika, Mačka in dr. V očigled katastrofalnih in kolosalnih sprememb v domačih deželah pomena teh in takih emigrantskih ustanov ni pretiravati. Saj celo mnoge nekoč slovite politične stranke niso preživele vojne niti v zapadno-evropskih deželah, katerim so bile prihranjene strahote komunistične okupacije in prevrata.
Poučno je, kar je v svojem sicer simpatičnem komentarju o omenjeni "krščansko-demokratski zvezi" napisala znana vodilna ameriška katoliška revija "America", ki jo izdajajo in urejujejo jezuiti. V "A-merica" z dne 12. avgusta smo med drugim čitali tudi to-le: "Upamo, da bo njihovo (t. j. politikov okoli "krščansko - demokratske zveze") prisilno izgnanstvo v Ameriki plo-donosno in da bo obogatelo njihove politične izkušnje. Uvideli bodo, da so ameriški katoličani, ki so sicer morda nekoliko počasni v spoznavanju družbenih in političnih po-(Nadaljevanje na 2. str.)
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja vsakega 20. v mesecu. Naslov uredništva in uprave: "SLOVENSKA DRŽAVA", 2217 So. California Ave., Chicago 8,111.
Naročnina letno: Za USA $1.20, za Canado $1.50, Argentino 18 peso v, Brazilijo 50 cruzeirov, Anglijo pol funta, Avstrijo 15 Šil., Avstralijo 1 avstr. funt. Lahko se plača tudi polletno.
demokratska načela za
emigrantsko politiko
(Nadaljevanje s 1. str.)
sledkov njihove vere, prepričani, da je politična akcija področje, ki je izključno za laike. Amerikanci nadalje smatrajo, da je 'fair play' o-snovni zakon politike, in pričakujejo, da zastopniki krščansko-demo-kratskih strank niso samovoljno postavljeni, temveč demokratično izbrani od strankinih pristašev v begunstvu. Ameriški opazovalci bodo nadalje prav gotovo razočarani, ako ne bo pripuščen v 'Zvezo' tudi zastopnik katoliške Slovaške."
Ta komentar in pa preprosti čut bi vodila k naslednjim zaključkom:
1.	Strankarsko - politične grupa-cije in kombinacije v emigraciji so koristne in potrebne.
2.	Neresno in nesmiselno bi pa bilo pripisovati jim pomen preko tega, kar dejanski so, t. j. emigrantske tvorbe v neizvestnosti glede njih stvarnega političnega pomena v domačih deželah danes in po o-svoboditvi.
3.	Malo ali nič torej pomeni sklicevanje na resnične ali dozdevne zgodovinske legitimacije izpred vojno-revolucionarnega potresa v domačih deželah onkraj železne zavese.
4.	Kdor hoče politično kaj tehtati v emigraciji, mora dobiti stvarno in formalno legitimacijo med do-tično emigracijo.
5.	Vsak narod sme in mora imeti svojo lastno narodno politiko in odgovarjajoče zastopstvo v emigraciji. "Čehoslovakarstvo" in "jugo-slovenarstvo" v emigraciji ne moreta biti učinkovita, ker pač ne razpolagata z diktatorsko prisilnostjo, na kateri sta se vzdrževala doma.
6.	Isti komentar v "America" pa vsebuje še eno pomembno ugotovitev: "Isto krščanstvo, ki je izoblikovalo zapadno omiko, danes daje duhovno osnovo junaškemu odporu
Slovenija - Trsi! Avslrija?
Zaradi protislovja prvega dela z drugim je težko razbrati, kam članek "Trst-Slovenija-Avstrija" meri. Čeprav je prvi del poštena obsodba avstrijskega despo-tizma, konec izzveni kot kakšen čuvstve-ni slavospev "mili Avstriji".
V "izkristaliziranje" misli opozarjam pisca in čitatelje na sledeče: Ko zremo z očali poštenega kriticizma na jug, moramo gledati z istimi tudi na sever. Medtem ko na jug ne teko le slovenske vode, ampak tudi slovenski denar, ostane še vedno res, da sonce, v kolikor razsvetljuje najprej avstrijske gore, razsvetljuje naš narodni grob. Avstrija je od devetega stoletja do danes požrla dve tretini našega narodnega ozemlja in se tudi danes v vsej svoji "demokraciji" ni prav nič iz-premenila, kot priča njeno uničujoče delo na Koroškem. Most do Jadrana bo trajno avstrijski, le ako bo ponemčen. Tega se moramo Slovenci prav tako in še bolj živo zavedati kot Avstrijci, ki bi vedno vsako naso sentimentalnost ali tesnejšo politično zvezo spretno izkoristili v ta namen. Pisec, ki ponavlja za "dobrimi" (vsaj v tem oziru zmotnimi) Slovenci "mila Avstrija", je pozabil na naše resnične velikane od Slomška do Prešerna do Kreka in Korošca, ki so brez dvoma mislili drugače. Dalje: upanje, da bi bilo mnogo Slovanov uspešneje nastopalo pred avstrijskimi despoti, je podobno jetnikovi želji, da bi še ostali njegovi "domači" prišli v zapor samo zato, da bi skupno "ganili" sodnika ali pobili ječarja. Še več: ako nas Avstrijci zatirajo in ponemčuje-
povsod za Železno zaveso". Po istem preprostem čutu bi mi ta stavek razumeli tako, da je potrebna velika prevdarnost in skromnost, ko se ocenjuje, kaj in koliko je resnično krščanskega v kateri emigrantski politiki. Mi smo o tem že ponovno pisali tako v "Slovenski Pravici" kot v "Slovenski Državi". In bomo še vse dotlej, dokler to-resno in osnovno vprašanje ne bo temeljito razčiščeno.
V zvezi z načeloma izraženima v prednjih točkah 4. in 5. bi pripomnili, da je podpisniška akcija Slovenske izjave prva stopnja k uresničenju teh dveh demokratičnih načel emigrantske politike. Drugi korak bo napravljen, ko bodo podpisniki Slovenske izjave izvolili demokratično zastopstvo slovenske državne akcije. Ko bodo tudi drugi izvedli podobni demokratični postopek, bo podana osnova za konsolidacijo slovenske politike v emigraciji.
Dr. Ciril Žebot
jo, jim ne dolgujemo prav nobene hvaležnosti samo zato, ker nas istočasno ne more pohoditi nemški ali italjanski škorenj. Saj so vsi enaki; v tem slučaju bi bili boljši srbski "opanki"!
Tako je ali tako bodi: za širšo zvezo, kjer ne bo imela "glavne besede" niti Srbija niti Avstrija, se bo ves narod svobodno odločil šele v svoji Slovenski Državi, pri čemer se bo moral skrbno varovati vsake sentimentalnosti nele napram jugu, ampak tudi in še bolj napram severu.
Če si Slovenec, ne vzklikaj "mila Srbija", niti "mila Jugoslavija" in še manj "mila Avstrija", ampak vedno in povsod le "mila SLOVENIJA"! Drugi dovolj modro skrbe zase, tvoja dolžnost pa je, da misliš na svojo Slovenijo in jo rešiš po-tujčevanja, izkoriščanja, zapostavljanja in ostalih stoletnih krivic! Kako in kdaj boš to dosegel — kako in kdaj bomo vsi eno v srečnejši, SVOBODNI SLOVENIJI — pa ostane predvsem le odgovor na drugo vprašanje: Kako boš za slovenske pravice delal in se zanje žrtvoval, kako se boš zanje med brati in v svetu bofil.
Edi.
(Radevolje objavljamo gornje misli našega sotrudnika k članku F. K. "Trst-Slo-venija-Avstrija" v prvi in drugi številki "S. D." Naravno je, da se ob takih vprašanjih, ki so ostala neobdelana celih trideset let, krešejo misli in čustva. "Slovenska Država" prav to želi, pri tem pa seveda prepušča odgovornost piscem samim, od katerih prav zato zahteva, da so podpisani. Uredništvo samo mora ohraniti svojo objektivno vlogo. In v izvrševanju te naše dolžnosti nismo našli v članku F. K. ničesar, kar bi se moglo razlagati v avstrijskem smislu, enako kot ne vidimo v gornjih mislih ničesar, kar bi bilo v o-preki z naravno težnjo enako kot pisec gornjih misli, po slovenski državi. Nasprotno. F. K., opozarja na nevarnost za Slovenijo, ako bi namesto slo vensko-tržaške rešitve prevladala avstrijsko-trža-ška kombinacija, ko zaključuje: "Če temu pristavimo še ugotovitev, ki postaja za-padnemu svetu vse jasnejša, namreč, da bo Avstrija prej ali slej zopet našla pot v vsenemško državo, ne bo torej nobene težave, da se tudi Koroška združi s to slovensko Švico . . . Tako rešitev moramo torej kot edino pravilno predložili vsemu zapadnemu svetu . . ." Uredništvo vidi v tem zaključku F. K. namen, da prikaže še en razlog več za potrebo slovenske države in njene zveze s Trstom. V zvezi s problemom širše evropske reorganizacije v smeri združene Evrope pa "Slovenska izjava" (glej besedilo na prvi strani) v svoji tretji točki z nedvoumno jasnostjo zavaruje državno samobitnost Slovenije pred kakršnim koli dovršenim dejstvom s klavzulo" . . . kakor jo bodo vzajemno sprejeli prizadeti narodi . . ." Da bi najboljša pot v združeno Evropo za Slovenijo bila — kot je to v uvodniku "Kaj nam pomeni slovenska država" pribil dr. Ciril
(Nadaljevanje na 3. str.)
NAŠ CILJ
(Od našega dopisnika v New Yorku)
Begunci smo, izseljenci. Križ begunstva ni lahek. Njegovo težo mnogokrat bridko občutimo. Ti in jaz, vsakdo in povsod. Toda če trpimo, ali naj trpimo zastonj?
Ni nas zadušil nemški in italijanski škorenj, niso nas pokosile ko-munističke strojnice. Ohranili smo življenje, ohranili svobodo. Toda; dokler živimo, živi z nami tudi velika naloga, ki jo moramo izpolniti. Katera je?
Nekdo je zapisal, da smo pokopani v grobu tujine. Res, tako je, bratje. Na žalost je res. A tudi na veselje. Kajti pokopani smo, ne da bi segnili in pognojili tuja tla, ampak, da bi zmagoslavno vstali in pomagali vstati tudi tistim, ki si zasužnjeni v verigah sami ne morejo pomagati.
Ohranili smo svobodo in z njo prav mi in predvsem mi zlato priložnost in sveto dolžnost vstajenja.
Vstajenje . . . Vstajenje!
Razmere po vsem svetu kriče po vstajenju. Veliki dogodki so pred vrati. Ves svet, a prav posebej še naš mali slovenski narod, se bliža odločilnim trenutkom svoje s krvjo in znojem pisane zgodovine. Slovenci smemo po stoletjih trpljenja in bridkih razočaranj verovati in upati v vstajenje, versko in narodno, politično in gospodarsko. Ako bomo znali braniti svoje svete pravice, bomo, ko pogine rdeča zver, svobodno zadihali v svojem lastnem narodnem domu. Delo bo naše, žrtve naše, a tudi sadovi naši. Kosti naših pradedov se bodo vzradova-le, ko bo nad zemljo, prepojeno z njihovo krvjo in znojem, zasijalo svobodno sonce, toplo sonce resnice in ljubezni, ki bo razpršilo grozeče oblake in suženjsko plazeče se
SLOVENIJA - TRST! AVSTRIJA?
(Nadaljevanje z 2. stra)
Žebot — neposredna državna zveza ne-nemških in ne-ruskih narodov na osrednjem evropskem prostoru med Baltikom in Egejem, o tem gotovo nobeden Slovenec ne dvomi. Bog samo daj, da bi vsi ti narodi to spoznali in pravočasno organizirali potrebno skupno akcijo v tem prav-cu. — Uredništvo.)
megle pogube. Da, bliža se veliki dan, dan žetve stoletij. Toda veliki dan zahteva velikih mož, nova doba zahteva novega človeka. Stojimo pred velikimi dogodki, a veliki dogodki zahtevajo velikih strokovnjakov.
Tako je, dragi brat: Preteklost in sedanjost, kakor tudi hrepenenje po srečnejši bodočnosti se združujejo v en sam imperativ begunstva: Pripravi se! V zaupanju v božjo pravico misli na svoj nesrečni narod in na svoj ljubljeni dom! Njiva čaka . . . Čaka tudi nate.
Svet danes toliko žrtvuje za dosego svojih lažnih idealov in zgrešenih ciljev. Ali ne boš tudi ti žrtvoval vse svoje moči za dosego slovenskih pravic? Brez dvoma boš. Vprašaš se le morda, kaj naj storiš in kako.
Kot povsod tako moramo tudi v delu za narod imeti svoj jasno začrtani program in poznati moramo pot, ki vodi k uresničenju. Brez dvoma vsak pošteni Slovenec želi predvsem eno, namreč svoj resnični narodni dom. Toda živeli smo skozi stoletja v suženjstvu in tujec je vcepil v srce sicer zavednega Slovenca prepričanje, "da smo Slovenci premajhni, da bi mogli sami živeti''. Zanimivo, kaj ne? Ko so nas izkoriščali iz severa ali juga, ko so sadovi naših žuljev gradili vile in palače izven Slovenije, smo mogli živeti. Toda ako bo blagoslov naših žrtev ostal v Sloveniji, nam grozi pogin. Očividno je takšno sklepanje, pa naj sklepa kdor koli, napačno. V njem se skriva sad tujčevega semena ali moč njegovega — Jude-ževega — srebrnika. V tem mnenju nas utrdi tudi obstoj cele vrste majhnih, večkrat odlično uspeva-jočih državic.
Svobodno Slovenijo hočemo. Državo, ki bo naš resnični narodni dom. Sad našega dela in naših žrtev, a tudi njiva naših sadov. Dom, ki bo rasel v trudu in znoju, a tudi v ljubezni in blagostanju. Svobodno državo, ki si bo stopnjo prijateljstva in sodelovanja z drugimi narodi svobodno določala sama. Smo narod z lastnim jezikom in kulturo in z zemljo lepo kot raj. Vredni in zmožni svobodnega življenja. •— Še nekaj! Korošci in Primorci pri-
Iz trpeče domovine
Borba za zelenjavo na ljubljanskem Irgu. O neznosnih razmerah, ki vladajo v Titušovem paradižu, smo vsi več ali manj podučeni. Najlepšo sliko o teh razmerah pa je vsekakor prinesel ljubljanski komunistični list "Poročevalec". Tako-le piše: "Vojno poročilo z ljubljanskega trga. Včeraj je bilo največ sil skoncentriranih na odseku KROM-PIR. Borbe so bile ostre posebno po vsakem dovozu municije. Nekateri so zmagoslavno odnašali vojni plen, drugi so praznih rok zapuščali bojišče. Ogorčeni boji so bili tudi na odseku SOLA-TA. Trdnjavo FI-ŽOL je naskoko-valo le malo čet, ker je bilo malo upanja za zmago. Bitka za KU-MA-RE je bila hitro končana, vojni plen je bil zelo pičel.
Izredno trdovratna borba je bila za MESO. Uspeh precejšen, zmagovite čete so se vračale z obilnim plenom v svoja taborišča.
Število ranjencev na vseh odsekih še ni znano. Bojno polje pokrivajo odtrgani gumbi, cunje od srajc in bluz, ročaji ce-karjev in mrež, šopi las in eno oko je ostalo na bojišču.
Bojevitost in ogorčenje proti sovražniku narašča. Treba bo energičnih ukrepov, da se prepreči nadalnje razdejanje."
Kajne, sijajna slika gospodarskega napredka Titove petletke in plana!
Kar ni vzela suša, je uničila toča. Iz
Haloz poročajo, da je bila meseca avgusta v Halozah, pa tudi drugod v Slovenskih goricah strašna toča. Tako debela je bila kot kurje jajce. Enoletne mladike na trtah je kratkomalo odtrgalo. Sadni vrti in vinogradi so za več let uničeni. Ljudje obupujejo, davčni vijak in pa predpisi o dajatvah pa so ostali in oblasti neusmiljeno izterjujejo predpisane količine žita.
Notranje posojilo. Titu gre trda. Zato je razpisal notranje posojilo. Prostovoljno seveda. Kako ta "prostovoljnost" izgleda, pove neko pismo, ki razgalja metode ti-tovskih oblasti. Mali posestniki morajo podpisati od 1000—3000 Din posojila, večji od 3000 navzgor. Kdor ne podpiše, ne dobi bonov za nakup blaga. Hodijo od hiše do hiše in grozijo. Kdor ne more plačati vsega zneska naenkrat, ga lahko plača v obrokih do novega leta 1951.
znajo Slovence in samo Slovence za svoje narodne brate. Kot naš tako je tudi njihov sen svobodna slovenska država. Le za to bodo glasovali, le tako bo končno združen ves naš narod. Svobodno slovansko državo torej!
Matjaž
Kako je v domovini?
Pod tem naslovom prinaša "Ameriška Domovina" od 1. sept. t. 1. članek, v katerem med drugimi piše: "Ljudje pričakujejo nekaj drugega. Upajo, da se bo spor z Moskvo razvil radi delovanja Kominter-ne v državljansko vojsko, da bo Rusija posegla vmes in bi tako tudi Zapad dobil priliko vtakniti se vmes. Želijo si, da bi jih okupirali Amerikanci in vpostavili svojo vlado iz domačih ljudi. Želijo si svobodne demokratične republike Slovenije z vlado sposobnih ljudi iz raznih strank ki bi se kontrolirale med seboj, parlamentarni sistem po ameriškem vzorcu in svobodo dela, samoinicijative, dela in govorjenja . . . Skratka, ljudje si žele enkrat resne vlade, brez kralja, demokracije po ameriškem sistemu v svobodni državi z vlado slovenskih ljudi, sposobnih in pametnih. (Podčrtali mi). To je želja vseh poštenih slovenskih intelektualcev, delavcev in kmetov."
Hrvati in Macedonci za svojo narodno svobodo
V	soboto 5. in v nedeljo G. avg. se je vršil v South Chicagi 5. Hrvatski dan, ki so ga priredili Udruženi Ameriški Hrvati. V soboto zvečer so se v Hrv. domu sestali številni delegati iz raznih delov Združenih držav in Kanade ter napravili načrt za nadalnje delo v korist hrvatskega naroda. V nedeljo 6. avg. pa se je popoldne zbralo mnogo ljudstva na prostranem vrtu poleg Hrvatskega doma. Na zborovanju so govorili številni govorniki, ki so obsodili enoglasno brezbožni komunizem in se enodušno izrekli za neodvisno Hrvatsko državo. Govorila sta tudi ameriška senatorja: Mr. Everet M. Dirksen in Mr. Butler. Mr. Dirksen je zlasti naglasil upravičeno borbo hrvatskega naroda za svojo državnost. V imenu Slovencev je zborovanje pozdravil Mirko Geratič.
V	času od 3. sept. do 5. sept. pa so zborovali v Gary, Ind., delegati Macedonske politične organizacije za USA in Kanado.
Velika dvorana Gary hotela je bila polna, delegatov in gostov. Zborovanje je vodil urednik Macedonske Tribune Mr. Dimi-troff. Zborovanje se je vršilo pod geslom Macedonija Macedoncem. Macedonci hočejo svojo suvereno državo. Zvečer je bil na čast gostom in delegatom prirejen veliki banket, katerega se je udeležilo okrog 600—700 ljudi. Na kongres so bili vabljeni tudi zastopniki Slovencev. Udeležil se je Mr. Mirko Geratič, ki je med velikim odobravanjem želel Macedoncem uspeh pri njihovem prizadevanju ter naglasil potrebo skupnega sodelovanja v borbi proti komunizmu in v borbi za suverene države Slovencev, Hrvatov, Macedoncev in Črnogorcev. Na banketu je govoril tudi župan mesta Gary.
Kaj je novega po svetu?
Na Koreji. Zdaj pa gre prav zares. Boj za obstanek. Komunisti resno ogrožajo važna križišča in oporišča, kakor Taego, Pohang in Pusan. Vojna fronta se pomika zdaj naprej, pa spet nekoliko nazaj. Jasno se vidi, kdo je pripravljal napad na južno Korejo. Rusija, ki je do zob oborožila severno korejsko armado. Amerikanci pa so vzeli vse bolj nalahko, sedaj pa jim prede trda.
Sovjeti v boju proti zavezniškim četam. Sovjetsko letalo je napadlo v bližini Koreje neko ladjo Združenih narodov. Letalo je bilo sestreljeno. Izpod ruševin so potegnili sovjetskega letalskega poročnika Mišin Tenadi Vasilebiu.
Sovjetski delegat Malik je zaključil periodo svojega zasedanja pri Združenih narodih. Njegovo predsedovanje je bilo v znamenju najgrših laži. Angleški delegat Sir Gladwin Jebb, mu je rekel: "da je tako zoperno in odvratno, kakor če bi se Satan zgražal nad grehom" . . .
Sramotna kupčija. Poročajo, da Angleži prodajajo dele za vojno važnega orodja, ki so ga dobili od Amerike — Rusom. Lov za dolarjem in dobičkom je tako velik, da se nekateri ne ustrašijo pomagati največim lopovom sedanjega časa — bolj-ševikom. In tako žagati vejo svoji lastni državi.
Komunistični gverilci v Grčiji. Grški vojni minister je sporočil, da je četa komunističnih gverilcev vdrla iz Albanije v Grčijo.
Komunisti v Španiji se pripravljajo.
Računajo na zmedo, ki bi nastala, ko bodo Sovjeti navalili na Evropo. Zato vti-hotapljajo orožje in uče svoje pripadnike, kako izvajati sabotaže, teror in zmedo.
Iz Chicage in okolice
P. Inocenc Ferjan nastavljen pri Sv. Štefanu. — Počitnice so končane. Zopet bomo ob nedeljah slišali slovensko pridigo, katero smo kar pogrešali, čeprav je bila včasih hudo vroče. Slišali bomo lahko tudi novomašnika, p. Inocenca Ferja-na, ki je nastavljen kot kaplan pri Sv. Štefanu. Sedaj imamo pri nas kar dva "nova" gospoda, p. Pelagija, ki je že leto dni med nami in pa p. Inocenca.
Igra "Dve nevesti". Ne vem, če sem prav slišal. Sanjalo se mi gotovo ni. V novembru, na Martinovo nedeljo bomo imeli priliko se malo nasmejati. Videli bomo šaloigro: "Dve nevesti". Več o tem drugič.
V Lemontu, ki so naše ameriške Brezje, pa kar ven ne pridejo iz raznih slovesnosti. Kakor jagode na roženkrancu, tako so se držale ena druge. Krona vseh teh slovesnosti pa je bila gotovo blagoslovitev ponosnega romarskega doma v nedeljo 3. sept. Navzoča sta bila kar dva škofa, mar-ketski in pa naš ljubljanski. Marketski škof, ki je osmi naslednik svetniškega škofa Friderika Barage, je sporočil veselo vest, da se bo v Rimu kmalu pričel proces za Baragovo beatifikacijo. — P. John
IZ UPRAVE LISTA:
Poravnajte naročnino. Majhna je, zato ne odlašajte. Od nje zavisi redno izhajanje lista. Prispevajte tudi za Tiskovni sklad.
Poverjeniki za Koroško, Francijo, Anglijo, Trst, Italijo, Švico, Brazilijo, Argentino, Avstralijo, Canado itd., ki bi želeli naš pokret podpreti s tem, da v svoji deželi pobirajo naročnino, širijo list itd. naj čimprej pošljejo svoje naslove upravi lista: 2217 So. California Ave., Chicago 8, Ill.ž USA.
Za Tiskovni sklad so darovali: dr. Š. F. $20; I. B., Walsenburg, $2; J. K., Kansas, $12; dr. D. H. $10; M. Oratsh $1; M. Št. $3; J. Rozman, Canada, $6 (piše, da želi postati ustanovni član lista "SD", in da bo še poslal); J. Šp., Cleveland, $4; neimenovan $10; E. H. $2. — Vsem iskrena hvala! Živeli posnemovalci!
Zavedna Slovenka. Od Antonije Oratsh, Ashland, Wisc., smo prejeli lepo pismo. Zavedna naročnica piše, da je že 80 let stara in da z največjim zanimanjem prebira naš list. Doma je iz Savinjske doline. V Ameriko je prišla 1. 1906. Doživela je mnogo grenkih, pa seveda tudi veselih ur. S ponosom pove, da sta z možem ohranila zvestobo sveti veri in materinemu jeziku, v kateri sta vzgojila tudi sina, v katerega družini cveto naprej te lepe lastnosti. Za Tiskovni sklad je poslala $1, pa obljublja, da bo še. Ko bi bilo še mnogo takih zavednih slovenskih korenin, kot je naša zvesta naročnica Antonija O-ratsh! Bog jo živi še mnogo let in ji daj doživeti dan, ko bo tudi v Sloveniji nemoteno zopet vladala svoboda krščanskega prepričanja.
Ferlin, znani čebelar, pa je kot osemde-setletnik pel slovesno sveto mašo. Pa še s kakim glasom! Kakor fant! Ni čuda, da ga imajo čebelice tako rade. No, popoldan je bilo sladkarij več kot dovolj, pa tudi hrepenenja po posodah, v katerih se je bleščal zlatorumeni pridelek pridnih Johnovih čebelic. Seveda, vsem ni bila sreča mila. Tudi jaz sem, hvala Bogu, padel "skozi".
Podoba Friderike Baraga — ovita v jugoslovansko zastavo ... To se ni zgodilo morda v Beogradu, pač pa v Lemontu. Podobo svetniškega škofa — Slovenca — Friderika Barage so ovili z jugoslovansko zastavo. Kako je prišel slovenski škof do takega okrasja, me je že marsikdo vprašal. Nisem bil tako pameten, da bi mu dal na to zadovoljiv odgovor. Morda bodo kaj več vedeli prireditelji.
Smrtna kosa. Umrla je v visoki starosti Mrs. Mary Mladich. Naj počiva v miru! Žalujočim sožalje!
Cerkveni bazar fare Sv. Štefana bo v šolski dvorani 13., 14. in 15. oktobra.
40 urna pobožnost v cerkvi sv. Štefana bo v dneh 3., 4. in 5. oktobra. Da bi le združila čimveč faranov v češčenje in v zadoščevanju okrog Najsvetejšega Zakramenta!