Stev.133.
pihala razen netielf in pnnihev wsak <#br S>cpafdait.
tfrsdnigtvo je v Ljubljani, frančiškanska ulica et. 6/1., ' Učiteljska tiskarna.
Dopise frankiraii in podpisati, sicer se jih ne pri-Vbci. Rokopise se ne vrača.
feserati: Enostolpna petit-»rgtiea 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; Večkratne objave po dogovoru primeren popust.
V Uufeilan«, v pete* 13; ftmOa 1919.
Ufo m.
mtmm
dlllR« tugoslov. sodafoo- deisickratfine stranka.
Posamezna fi«v, stan« ■■M	40	vhic.“|av. —
Naročnina: Po pošli ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 86 K, zft četrt leta 18 K, za in^see 6 Kr' Za Nemčijo celo leto 77 K,’ za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so poštnine proste'
Upravništvo je i Ljubljani, FrančiSkanska ulica št. 67., Učiteljska tiskarna.
Telefonska it. 3lft
Mirovna konferenca In Jugo slovanski proletarliat I
Sodrugi, sodružice, delavstvo*
%
Danes ob pol 6. zvečer se bo vršil
manifestačni shod
pred Mestnim domom
zavzamemo odločno stališče napram nameravanemu krivičnemu Pariškemu miru, zavedajoč se, da mora temu miru slediti pravič-nejši mir, ker ta ne more biti trajen. Pariz nalaga sedaj prole-tarijatu največje žrtve.
Na shodu poročata člana delegacije v Parizu, ss. Prepeluh *n CaOlOUh, ki sta se na licu mesta prepričala o splošnem položaju.
Sodrugi, sodružiče! Naravnost iz tovaren in z dela vsi naN shod, da dostojno protestiramo proti krivičnemu miru! Tudi slovensko delavstvo naj govori I
Kraj. pol. org. jugosl. soc. dem. stranke v Ljubljani.
Les socialistes yougoslaves au proletariat du monde entier.
Izvrševalni odbor naše stranke je poslal socialističnim strankam vsega sveta sledeči proglas proti >; imperialističnim, za slovenski narod B tako usodnim nakanam mirovne? šj Konference. Ta proglas, ki ga bomo razposlali tudi drugim merodajnim 'f Činiteljem, prinašamo izjemoma v. izvirniku. Jutri ga prinesemo v slovenskem prevodu.
I Daiig te Mdftient otf le Sort <fcs peuples yougoslaves doit s’accom-Plir, et ofi, dans les Balkans, une si-juation contenant le germe de futurs conflits, plus terrlbles encore flue ceux qui ont 6t6 la canse Imm6-diate de la guerre mondiale, est en train d’6tre cr£6e; dans ce moment nous autres socialistes yougoslaves, |ious trouvons de notre devoir d’e* lever la voix, indčpendamment de la bourgeoisie qui se trouve au pon-Voir, et de protester formellement Sontre les desseins inconscients de * impdrialisme coalisč.
Jusqu’a pržsent, la Confdrence ®e la Paix n’a point compris les yrais et Justes besoins des peuples y°ugoslaves. Toutes ses dčcisions »lous montrent, au contraire, qu’e!le he veut pas fitablir une sltuation
nette dans les Balkans, garantissant une paix durable a cette partie du monde.
Les problčmes nationaux et £co-nomiques concernant le territoire de l’ancienne monarchie austro-hon-groise sont assez compliqu£s, et lis ne seraient a rčsoudre d’une ma-ničre satisfaisante qu’en laissant ies peuples dont les intžrfits se trou-vent en jeu, prčsiser eux-mCnnes leurs vrais et iustes bexoins, et aplanir par un mutuel accord les difficultes qui les sčparent encore; car ce n’est que par un tel accore qu*on arrivera k ficartčr tout ceuqui pour rait donner naissance & de futurs conflits.
Loin de chercher une telie solu-tion, la Confčrence de la paix est en train de compliquer les choses par
ses piocčdes arbitraires et injustes. Elle a 6cart6 1’idfce de rautodčtermf-nation des peuples et ne se laisse guider que par les interčts du capi-talisme et de 1’imperialisme. Elle partage et sčpare les peuples, afin que le capitalisme pttisse les exploi-ter plus facilement. En ce qui con-cerne les Balkans, cette intention est clairement visible.
Le parti socialiste vougoslave proteste au nom du proletariat qu’il repržsente, contre cette maniferc d’agir qui n’čst ni juste, ni prčvo-yante!
Au cours des dernieres guerres, les peuples yougos!aves ont sacrifič beaucoup de sang et de biens en combattant pour la libertfi politique, žconomique, culturelle, et sociale, lis ont lutte pour entrer en element de culture et de progrfes dans les rangs des autres peuples civllisžs.
Or, pendant la guerre mondiale le Pacte de Londres a 6t6 conclu en faveur de rimp£rialisme italien, sans que personne efit demandč 1’opinion des peuples intčressfis. En vertu de ce pacte, malgrfi la protestation de la grande majoritfi de la populatiOT, une partie considfirable du territoire habitč par les Slovčnes et les Cro-ates a occupč par 1’armfie ita-llenne. Les populations slov6no-cro-ate et italienne, vivant cdte h cdte sur le territoire occupd, ont 6te em-pčchčes de d£limiter en bonne intel-iigence leurs territoires. Les imp6-rialistes italiens ont pr6tendu, en mentant au monde entier, avoir ’des droits a ces territoires; & 1’heure qu’il est, ils sont en train d’.y creer des Etats qui ne pourront ni vivre, ni mourir.
Cest surtout a la branche slo-vSne du peuple yougosiave que la pacte de Londres enl&ve presque la moitiž de sa popuiation, en barrant en mSme temps au reste de la Slo-vfenie 1’accfes & la mer. .
Dčj& l’6tendue du territoire que les Italiens ont occupfi en vertu du pacte de Londres nous indique les Intentions nourries par 1’impžria-lisme italien k l’6gard des Balkana, I ’Italie veut en subjuguev une partie par l’annexion pour pčnčtrer le reste čconomiquement. II est fivident que 1’ltalie, pour desagrt5ger les populations des Balkans, veut y jouer le r61e que 1’Allemagne et 1’Autriche-Hongrie avaient 5ou6 autrefois. A cette fin, elle coupe aux Slov&ies toutes les voies conduisant & Trieste et a Fiume.
Maintenant, les Italiens se sen-tent gfin6s par les propositions que le prfisident Wilson a faites & l’č-gard de Fiume, et sempressent de les contrecarrer en entamant la crčation d’un Etatavorton compre-nant le territoire de la ville de Fiu-
me et d’une partie de son arri^re-pays.
Cest un caprice que de .vouloir condaniner une partie des peuples croate et slovžne, aprčs en avoir sacrifi6 d6jžl une premiere partie au pacte de Londres. Par les projets envisagčs & 1’dgard du peuple slo-vžne, celui-ci, mutil6 un peu partout, se trouvera enfin divisč entre qua-tre, sinon entre cinq Et|its. Et, il faut savoir qu’H ne s’agit que d’un peuple d’un million et Ideml d’im e s!
Toutes les propositions. faites Jusqu’či prčsent nfont d’autre tfut que de faciliter la pdnžtration des Balkans par les capitaux italiens, et se-ront, par cons€quent, les germes de nouveaux dčsordres dans les Bal-kans.
Le parti socialiste yougos1ayc fait done appel au proletariat du monde entier de s’unir & sa protestation contre les menčes du capitalisme favorisS par la Confdrence de la paix. C’est t-^ujours le proletariat du monde entiir qui, ž la fin, doit payer' les frais des intrigues lour-geoises, des querelles capltalistes et des luttes impdrialistes. La guerre mondiale nous en a donni, du reste, ime preuve želatante.
Le proletariat yougoslave trem-ble d’angoisse en pensant k la large contribution de sang qu’il devra pa-yer de nouveau dans les conflits que la Confčrence de la paix prdpare ft 1’heure actuelle en projetant atix points de vue territorial et financler des dčcisions q’uon pourrait dire ca-tasrospliales pour les temps futurs.
Avant qu’il soit trop tard, nous adressons & 1’humanitd un dernier appel d’accorder aux petits peuples d61ž tant čprouvčs une paix de } u s 11 c e, basže sur 1’autodžter-mination des nations!
Nous deniandons que la popuiation de tous les territoires contestžs puisse elle-mSme ddcider de son sort, par voix de plebiscite!
Nous protestons contre toutes les fornies de vlolence!
Nous protestons contre Vimpč-rialisme en gčnčral et contre toute idče d’une expIoltation capitallste de nos pays džvastds et de notre peuple epuisč!
Nous saluons le proletariat du monde entier qul en ce moment se prepare h accomplir les grandes tSches qui 1’attendent. Cest dans ses mains que nous mettons notre sort, c’est h nos fr&res dMdde que nous demandons assistance dans cette heure de danger communl
Nous saluons spčcialement nos camarades et fržres italiens et au-stro-allemands, avec lesquels nous avons, Jusqu’žt prfisent, partagž le sort, et aVec lesquels nous voulons
rester unis dans les combats futurs que nous conduirons pour notrd bonheur et pour la prospčrite du monde entier!
Pour le Parti socialiste vougoslavet
Golouh RodolpKe, publiciste. Abdii tus Prepeluh Albine, publiciste. Pro-fesseur Dr. Lontchar Dragoutine, Tchobal Melchiore, Kopatch Joseph’,' Kristan Antoine, Peteian Joseph’? D£put£s S TAssemblfie nationale de Belgrade. — Membres du Comitfi ex6cutif: pr. Koroun Milan, Secrfi-taire du Parti socialiste yougoslave.‘
Loubliane et Pariš, le 1. Juln 1919.
„Slovenski Narod“ in naš nocojšnji shod,
Duševno razpoloženje nekaterih „Narodovih“ urednikov mora biti v vsakem oziru skrajno obupno. Da ne tmajo in ne morejo pisati pošteno in objektivno o nas, je stara stvar, kateri ne dajemo več najmanjše važnosti. Saj vemo, da se je »Narod" v zadnjem času ponižal na nivo navadne »Kronen - Zeitung«. Kdo naj ga še vzame za resnega! Da se pa v. eni sami kratki notici nagro-madi toliko lažnjivih in neumnih besed kakor, v. njegovi včerajšnji o „Socialni demokraciji”, je že umetnost svoje vrste. Tolikih in takih banalnosti nismo še čitali. Mi da uporabljamo narodno manifestacijo „na umazan način" (oh, duhovita izbranost teh besed!) v svoje svrhe in da zato sklicujemo uro pozneje svoj shod pred Mestnim domom. Vprašajte »Narod«, zakaj je njegova* stranka ne oziraje se na potreba skupne manifestacije sklicala sama shod, na katerem se je požvižgala' na vse druge stranke? Kaj vam bo „Narod“ na to odgovoril? Da kar, je dovoljeno liberalni stranki, ni dO; voljeno drugim? Ali je šla sploh' kedaj gospa Logika mimo Knafljeve ulice?
Glede našega nocojšnjega slioda povemo sledeče: Socialistično delavstvo hoče podati samostojno svoj protest proti nakanam pariške konference, ker smatra, da bo tak njegov protest tudi nazven vse bolj učinkoval. Povedalo bo to, kar ne more povedati govornik meščanske stranke: da ne priznava pariški konferenci kompetence, da bi rezala Slovencem usodo. Slovenski P r o 1 e t a r i j a t ne vzame sklepov pariške imperialistične konference na znanje. Zanj znači ta konferenca ne samo polom vseli mirovnih programov, marveč sploh cele kapitalistične družbe. Slovenski narod mora priti do svojih ljudi in do svoje zemlje. Vse to hoče naše delav-
LISTEK.
Avgust Strindberg:
Bedakova izpoved.
Preložil Fran Albrecht.
(Dalje.)
V	mojih ocen postane laboratorij vizija molih razdraženih živcev, svetišče ogromne gostije z mnogoterimi vtisi. Na policah se svetijo steklenice v vseh mavričnih bojah: v ilnato-rdeči, potažno-oranžni, žvepleno-rmeni, 'itri-olno-plavi In zeleni kot bakrena rja. Zrak je nasičen s tobakovim dimom in hlapovi punča, Pripravljenega s citronami. I vse to vzbiila v Človeku predstave o srečnih 'deželah. Na poseben način razglašeni in za nepoznane zvoke uglašeni klavir ječi slabo igran^ Beethovnov Hiarš na takšen način, da ritma ni mogoče več spoznati. Bledi obrazi pivcev omahujejo v si-ftje-črni megli, ki vstaja iz pip. Zlata šerpa poročnikova, črna brada doktorja modroslovja, Vezena srajca zdravnikova, mrtvaška lobanja s Praznimi votlinami; tuljenje, nered, strašna neubranost glasov, nesnažne slike, ki si jih čaramo pred oči: vse to se mede v mojih možganih. vznemirjenih od navala krvi, ko se naen krat začuje enoglasen klic vseh različnih Klasov:
‘ Na noge. fantje! K dekletom!
In ves zbor povzdigne k slovesu svoj glas« Pariti, omamljati se Je življenja pravi cilj!
Nadevamo si plašče in klobuke. In potem: naprej!
Pol ure pozneje vdre cela tolpa pri dekletih; porter pijemo, v peči prasketa ogeni m moji prijatelji proslavljajo to noč saturnalij z živimi slikami.
V.
Ko sem se krog poldneva prebudil v svoji lastni postelji, sem z začudenjem opazil, da sem gospodar samega sebe. Vsi napadi nezdrave občutljivosti so se porazgubili in v objemih noči sem pozabil na madonin kult. Gledal sem na svojo namišljeno ljubezen kot na slabost duha ali mesa: kar se mi je v tem hipu dozdevalo eno in isto.
Kq sem se okopal v mrzli vodi in se okre^ pil z zajutrekom, sem se podal na svoj običajni posel, v polnem zadovoljstvu, da sem napravil vsemu konec. Zlahkoma sem vršil svoje delo in ure so naglo minevale.	_
Bilo je krog pol ene, ko mi je sluga javil barona.	,	rj
—Zares? sem si dejal, a Jaz sem mislil, da je zadeva končana.
In pripravil sem se, da prisostvujem pri-
I zoru-
Baron je žarel radosti m cilosti ter mi krepko stisnil roko. Prišel me le vabjt na nov»
izlet s parnikom: v kopališču So’derte!i: r? vrši diletantska gledališka predstava.
UJjudno sem odklonil, izgovarjajoč se z nujnim opravilom.
— Mojo ženo, Je pričel znova, bi izredno veselilo, ako bi hoteli priti. Tudi Bauy gre z nami...
Baby je bila slavna sestričina.
Prosil me Je tako vroče, tako neolloljivo in genljivo, ozirajoč se vame počasi s svojimi ža-losnimi očmi, da sem čutil, kako se omehča-vam. Mesto pa da bi odkritosrčno sprejel, sem odgovoril z vprašaniem:
— Kako se počuti baronica?
— Včeraj ji je bilo slabo, obolela je, no, od danes zjutraj ji je že boljše. Dragi prijatelj, Je pristavil, kaj pa se je predvčerajšnjem zvečer dogodilo med vami in njo? Moja žena trdi, da je bilo nesporazumljenje in da se hudujete brez vzroka.
— V istini, sem odgovoril nekam nesi-gurno, niti sam ne poimim. Znabiti da sem preveč pil. Tako mi je ušel pogrešek.
— Pozabimo to, ali hočete? se Je podvizal odgovoriti — In ostanimo dobra prijatelja kot doslej. Ženske so včasih čudno občutljive, saj to vam je znano. Torej, dogovorjeno, vi obljubite, ne-li? Danes ob štirih. Trdno računamo na vas.
In >az sem rekel:
... Nerešena zagonetka! Nesporiu. oljenje!... Ampak ona Je bila bolna! Bolna iz bojazni, iz Jeze... iz...	,
Zgodbi je dalo novo zanimivo lice to, da Je nastopila mala neznanka na pozorišču. Ne brez tesnobe v srcu sem se vkrcal, kot dome« njeno, ob štirih na parniku.
Ko sem našel svoje prijatelje, sem opazit da me je baronica pozdravila kot sestra.
— Saj se vendar ne hudujete radi molin trdih besed? me je nagovorila; jaz se tako naglo razvnamem...	nrpsk-bel
— Pustiva to, sem odvrnil, ter ji presK- JU
prostor na zadnji strani broda.
— Gospod Aksel..., gospodična Babv .., .1
Baron naju je seznami. Imel sem pied sabo
mlado dekle približno osemnajstih let. Izgle-dala je čisto kot kakšna subretka, tako kakor, sem si jo bil predstavljal. Majhne postaye, z vsakdanjimi potezami, je bila oblečena pripro« sto z nekoliko narejeno eleganco.
Ampak baronica! Bila je mrtvaško-bleda, lica so ji ohlapno visela na čeljustih, bila je bolj suha nego navadno! Zapestnice so ji ro/iiale krog členkov na-rokah; vrat ji Je izstopil iz ovratnika in bilo je videti, kako so se n modre žile vile do ušes, ki so spričo zanemarjene frizure'še bolj izstopile. Bila je tudi slabo oblečena, imela .je obleko v kričečih barvah, ki niso. soglašale. Z eno besedo, bila je grda. Navdajala ime Je, če sem Jo opazoval, z globokim sočut-• lem In v svoji notranjosti sem preklinjal, da
Stfln ^
■**s
^«1L.
K*
«U
"OS#*
~SSr
***&>*
stvo samostojno povedati, zato 'da bo njegov protest zares odkrit in
iskren.
In pravico do svojega lastnega shoda ima menda tudi socialistična stranka ,in ne samo liberalna...
Kar se pa tiče Viljema II, naše taktike in stranke ter nemškutar-
stva povemo samo, da nam baš tako otročje-bedasto in visliško-in-famno pisanje „Naroda“ kaže zgovorno, da je skrajni čas, da porušimo neusmiljeno in povsod vse mostove do takih ljudi. S takimi metodami ne boste rešili slovenskega naroda.
Brzojavne vesti.
Jugoslavija.
Posvetovanja o ureditvi agrarnih odnošajev.
LDU. Bclgrad, 12. Dne 17., 18. in i9. junija se bodo posvetovali interesenti in strokovnjaki pod predsedstvom ministra za agrarno reformo o zakonskem načrtu glede nameravane ureditve agrarnih odnošajev, o katerem bo v kratkem razpravljalo tudi narodno predstavništvo. Kot podlaga anketi bodo služile predhodne odredbe ministrskega sveta za pripravo agrarne reforme z dne 25. februarja. Pričetek posvetovanja bo 17. junija ob 16. Prostor posvetovanja se bo še naknadno naznanil. Predvsem je povabljena k posvetovanju glavna Zveza Kmetijskih zadrug kraljestva SHS, ki bo imela svoj kongres zastopnikov i* vse države v Belgradu nekoliko dni prej. Pozvani so brzojavno mnogi strokovnjaki, zastopništva interesi-ranih skupin Jz vse države, zastopniki malih poljedelcev, srednjih m velikih posesti, zasebnih in cerkvenih. Pri sklicanju ankete vodi ministra misel, da se zakonski-načrt o agrarni reformi ne sme prej predložiti narodnemu predstavništvu, predi1 o se ne zasliši mnenja vseh in-teresiranih skupin.
Iffočitev poverilnic čehosfovaškega poslanika.
LDU. Belgrad, 11. Prvi poslanik čehoslovaške republike na našem dvoru, gospod Kalina, Je izročil danes ob 11. dopoldne v svečani avdi-
Jenci svoje poverilnice prestolonasledniku Aleksandru. Navzoči so bili od ministrstva za zunanje stvari pomočnik ministrstva g. Gavrilovič, izredni poslanik; od dvora — šef dvorne pisarne g. Balugžič; izredni poslanik In polnomočni minister v Atenah, poveljnik kraljeve garde polkovnik zivkovič, zastopnik prvega adjutanta generalštabni polkovnik Trifunovič, dvorni maršal polkovnik Damjanovič in ostali častniki kraljevega dvora. Avdijenca je bila svečana. G. poslanik je bil sprejet z vsemi častmi, ki pripadajo njegovemu visokemu činu.
Po svetu.
Svet četvorice in Bela Kun.1
LDU. Lyon, 11. (Brezžično.) Svet Četvorice je pozval Belo Kuna, naj ustavi svoje sovražnosti proti čeho-slovaški. Na ta poziv Je Bela Kun odgovori!, da Je pripravljen prenehati z vojnimi operacijami, vendar pa stavlja za to razne pogoje, o katerih bo svet četvorice danes popoldne razpravljal.
Preki sod na Slovaškem.
LDU. Praga, 11. (CTU.) Nad vso Slovaško Je proglašen prek! sod. Ker so Madžari kljub ententnemu povelju ponovili na vsej fronti svoje napade, so naše čete obnovile ofenzivo. Skupina Mittelhauser je dosegla lepe uspehe in prodrla do reke Oron. Skupina Hcmtoque Je vzdržala močne napade zahodno Presova (Eporjes) in med Tisovcem (Tlszolcz) in Rožnovem.
Jugoslovanski proletarijat in mirovna
konferenca.
Sodruga Golo n K In Pr epe-
i u h sta napisala po nalogu francoskih sodrugov nekaj informativnih člankov za njihovo glasilo »Hu-manite«. Spodaj prinašamo v eks-cerptu članek sbdruga Golouha o mirovnem kongresu z ozirom na usodo Slovencev. Jutri pa objavimo članek sodruga Prepeluha o Jugoslovanskem vprašanju In tozadevnem stališču socialistične stranke, vlanek sodruga Golouha se glasi:
>Malokateri narod v Evropi preživlja v teh odločilnih dneh tako hudo duševno krizo, kakor Jugoslovanski ...
Ali se morejo merodajni faktorji velikih narodov zamisliti za treno* tek v ta povsem posebni pojav?
Jugoslovansko ljudstvo se Je bilo runaSko in vztrajno za svojo narodno samostojnost; bilo se Je na dveh frontah: zunaj potom srbske armade in jugoslovanskih legij, znotraj potom revolucionarnega boJs podjarmljenih tn preganjanih delov Jugoslovanskega plemena, boj, ki Je šel za tem, da se stre za vedno av-stro-ogrsko oligarhijo. Ta notranji boj ni bil v gotovih primerih nič hujši od bojev na bojiščih; zahteval je nebroj žrtev. Kdo preštele vso
otio ogromno število ljudi, ki so morali v Krožnih letih svetovne vojne na vislice, ati ki so umirali trumoma v Ječah, ker tako Je hotel avstro-ogrski zistem, ki se Je zavedal nevarnosti tega gibanja? Sam avstrijski general Potlorek se Je ponovno slastno bahal, da I« podpisal 3200 smrtnih obsodb proti civilnim državljanom jugoslovanske narodnosti in da so se vse te obsodbe tudi dejansko izvršile 1
Avstro-ogrska malenkosti..,
Prav nie ne pretiravamo, če rečemo, da ga ni morda naroda v Evropi, ki bi bil plačal tako dragoceno svojo moralno svobodo, in da ?a ni prav gotovo naroda, ki bi bil takoj ob prvem koraku v svojo samostojno bodočnost tako imenitno ukanjen ...
Zakaf pomislite: Jugoslovansko ljudstvo Je v narodnem oziru stremelo predvsem za tem, da se končno združi z vsemi svojimi Južnimi brati, da ustvari celotno samostojno državno tvorbo. V tem Je videlo glavni pogoj svojemu napredku, glavno Jamstvo za trajen mir na Balkanu. Ta želja Je postala notranja sila, živi nagon vsega njegovega bitja. O tem nam priča najzgovorneje vsa njegova bogata in krasna
literatura. V znamenju tega sihiegft hlepenja je živelo, zanj žrtvovalo’ svoje poslednje moči, in ko je prišla ura preizkušnje, je stopil pogumno v boj v trdni zavesti, da je prišla ura njegove rešitve. Zrušila se je končno brutalna sila združenih avstro-ogrskih mogotcev, oddahnilo se je. zavriskalo je, toda...
Toda njegovo veselje je silo malo časa trajalo. Komaj se je rešilo starega imperializma, je že prišlo pod novo, ki mu ne obeta nič boljšega ...
Diziluzija je bila takoj popolna...
Zakaj ta naivna slovanska duša je zares mislila, da se evropski ve-lelmperializem bori za svobodo malih narodov.
In Šele sedaj uvideva boljinbolj. da je bilo zopet prav imenitno potegnjeno, in zato ne najdete morda nikjer pod milim nebom ljudi, ki bi hodili okrog tako dolgega nosu in začudenega obraza kakor ti navidez filozofično mirni Jugoslovani...
Kar je pač nepobitno, da se je jugoslovansko ljudstvo bojevalo od zunaj in od znotraj s tako nadčloveško vnemo, da bi bilo, ako bi bil boj trajal še nekaj časa, fizično popolnoma izčrpalo. Padali so v ogromnem številu na bojiščih, šli so trumoma na vislice, umirali na tisoče in tisoče v ječah — zanimiva bo tozadevna Statistika! —, s svojim bojem so zadali nedvomno smrtni udarec avstro-ogrski monarhiji. Ko so italijanske čete vkorakale končno v sedanje, po londonskem paktu zasedene ktaje, so Šle takorckoč skozi odprta vrata, ker je južna fronta vsled tega silnega notranjega boja sama po sebi razpadla.
In kakšno je bilo plačilo? Ko je končno trudno in izkrvavljeno ljudstvo zazrlo prvi solnčni žarek svobode, je že Imelo skoraj milijon svojih ljudi ob Jadranu zasedenih po italijanski oblasti in je uyidelo po prvih splošnih migljajih slavne pariške konference, da se ga hoče narodno kolikor mogoče pristriči, go* spodarsko pa popolnoma zasužnjiti.
Prej je bil eksploatacijski trg za nemški imperializem, ki Je hotel preko njegovega telesa do Bagdada, sedaj je predmet izkoriščanja za autantin imperializem, ki hoče ravno Isto, samo... v obratni smeri!
In da se moralo vsled tega tre-notno vriskanje spremeniti tako! v klavrni jok in stok, je tudi nam socialistom razumljivo...
Da ni bila pariška konferenca Jugoslovanom bogve kako naklonjena in da niso ravnali z njimi nadvse velikodušno, tega se ne bo drznil trditi nobeden od onih gospodov, ki so bili v oni desetorici, ki je postala kmalu petorica, odnosno če-tvorica — trojica. Londonski pakt, ta sijajni dokument »poštenega, demokratičnega miru*, se bo ob blagoslovu angleške in francoske vlade najbrže več ali manj v celoti sprejel Tam pri Reki se mu bo v eni ali drugi obliki še kaj dodalo: in posplošilo se ga bo tudi najbrže na severu, tam pri Beljaku, ker tako hoče Italija. Zato se bo nadalje, kakor vse kaže, tudi koroške Slovence korenito razmesarilo v prid Nemike Avstrije, s katero je pač tudi treba biti nekoliko bolj velikodušnim... Zlasti če to ne gre na lastne stroške!
Poleg vsega se bo pa naložilo novi jugoslovanski državi, in morda še kaki drugi, izredna vojna-od-škodninska bremena, v tako zveri-ženi obliki, da bo enostavno obsoje-
na gospodarski in politični smrti.
In da si Je antanta z vsem tem zagotovila trajen mir na Balkanu iti v celi Evropi, je pač enkrat ena r,\
M *	*	S,-.
Dejstvo Je, da se po dosedanjih perspektivah ta svetovna vojna, si bi se morala po izjavah gotovih epl-gonov zaključiti z osvobojen jem malih narodov, konča v resnici s smrtjo enih najbolj zdravih in nadarjenlfi malih narodov v Evropi, t. j. Slovencev.
Slovenski narod je štel pred volno okolu poldrug milijon ljudi. Tekom vojne jih je izgubil nekaj stoti-soč, kar ga je ostalo, je prišlo za polovico pod Italilo, (z najnovejšo re-ško resolucijo bo stvar še hujša), nekaj ga na drugi strani najbrže ostane pod Nemško Avstrijo in ne-Kaj pod Ogrsko, tako da se koncem konca njegovo Število reducira skoraj na nič. Slovenci so na vse to lahko navdušeni...
In vendar je to zdrav in plemenit narod, ki ni bil nobenemu na potu, nobenemu v škodo. Vkljub nasilju, ki ga je od vseh strani trpel, se je po lastnih močeh povzpel do visoke kulturne stopinje.
Analfabetov skoraj ni, je izredno nadarjen, marljiv, ima samoniklo, silno razvito literaturo. Politično Je zelo napreden; socialistično gibanje je pri njem staro in globoko zasidrano. Pri velesilah pa ne igra vse to nobene vloge.
In zaio so ga brezobzirno žrtvovali ...
Začudena Evropa naj vzame usodo tega ljudstva na znaje in naj vzame obenem na znanje, da protestiramo proti takemu demokratičnemu miru. ki obsoja cel narod enostavno na nasilno smrt, tudi ml socialisti katerim se vendar ne more očitati, da smo bili morda za nacionalistične sentimentalnosti prevneti...
* * •
Jugoslovanski socialisti gledajo v bodočnost vkljub vsemu zelo zaupno. Pariška konferenca se ne bo odlikovala po vekovečni trajnosti svojih sklepov. Sedanji položaj Jugoslavije potrjuje to, kar smo Jugoslovanski socialisti prerokovali. Ljudstvo se bo po prestani duševni krizi trumoma podalo v paš tabor. Zaveda se, da pravi mir ne more priti od zgoraj, marveč od spodaj, od naroda do naroda. Z italijanskim ljudstvom bi se jugoslovansko ljudstvo brez težav sporazumelo, in tako z drugim.
Ljudstvo uvideva boljinboli, da Je le v tem idejnem pravcu njegova rešitev in rešitev vsega sveta.
Težke so naloge socialističnega gibanja v Jugoslaviji. Boriti se mora z neštetimi sovražniki v državi in zunaj države. To gibanje, ki Je bilo doslej razdeljeno v dva tabora, pride najbrže v kratkem do tesne spojitve na podlagi skupnega, smo-trenega pozitivnega dela.
Jugoslovanski proletarijat npa nadalje, da pride kmaln do prijateljskih vezi med proletarijatom vseK narodov in v tem znamenju pozdravlja francoske sodruge in so-druee vsega sveta«.
Protesti zoper pariški mir na Slovenskem.
Ljubljanski dopisni urad poroča z 'dne 12. t. m.: Deželni vladi za Slovenijo prihajajo poleg že objavljenih še neprestano številne izjave, v katerih se protestira proti krivicam, ki
jih nam namerava prizadeti pariška konferenca, zahteva pravično ure;<; ditev naših mej, združenje vseli Slo* vencev v kraljevini SHS in uveljavi ljenje .Wilsonovih načel o samood« ločbi narodov.
Vodstvo Jugoslovanske Kmetskfif Zveze je v svoji seji z dne 9. t. m< sklenilo nastopno resolucijo: 55 trj dnem prepričanju, da je na naši strani pravica in resnica, povzdigujemo v zadnjem trenotku z vso res^ nostjr» svoj glas in zahtevamo brezi, pogojno, da ima pripadati Jugoslo*. vanski državi vse ozemlje, in vsi otoki, koder prebiva v strnjenih masah troimenski narod Slovencev, Hrvatov in Srbov in izjavljamo, da' ne bomo nikdar priznali miru, ki H delal splošno sprejetemu načelu d samoodločbi narodov; nasilje in bi raztrgal naš narod v razne države^, Naši mirovni delegaciji popolnoma zaupamo v. trdnem prepričanju, daj bo napela vse sile, da prepreči vsa» nasilen mir. >—
Enake protestne izjave je skleni« lo še veliko število »Kmetskih Zvez . po raznih krajih. Tako tudi razne skupine »Jugoslovanske Strokovne? Zveze", in veliko občin cele Slovfii nije. Protestne resolucije so bila' sprejete tudi na večih shodih v ra v nfli krajih. Ljubljanski dopisni urad Jih vse Imenoma navaja.
Jeseniški letaki pred sodiščem.
Mnogo senzacije so vzbudili nedavno takozvani »Jeseniški letaki’*, vsled katerih Je bilo več oseb aretiranih. Kot smo. že poročali, so v začetku meseca maja metali nemški aeroplani letake nad Jesenicami in drugod po Gorenjskem, ki so nosili fiapis: »Slovenski vojaki!“ V teh letakih se jc poživljalo vojake, da od-lože orožje in se ne bojujejo za ljubljanske advokate proti nemškim bratom s Koroškega. Da bi stvar, bolje učinkovala Je bila na letaku navedena šifra .Učiteljske Tiskarne1 v Ljubljani.
V	sredo. 11. t. m. se je vršila pred tukajšnjim deželnim sodiščem tozadevna zanimiva razprava. Ker smo bili nanjo opozorjeni, smo poslali tja svojega poročevalca.	'
Stvar Je taka: En tak letak je zašel tudi'na Blejsko Dobravo, ker so bili ljudje radovedni, kakšna je vsebina, so si uslužbenci tovarne za elektrode, in sicer: invalid Ivan Sipina, kontorist Peter Pirc, konto-ristinji Ivanka Žumer in Mili Koirig ter neki Andrej Prešern dali prepisati letak na stroju. V vsem menda kakih 5 do 6 kopij, ki so jih porabili zase in za dva znanca, ki sta jih zato prosila. Železniški uradnik (Z.vezar) Mirko Kupljen je Imenovane denun-ciral očividno zaradi tega, ker je to smatral za svojo patriotično dolžnost, 'dasiravno prepuščajo drugi državljani posel ovajanja v to poklicanim obiastnijam.
Ta ovadba je imela Žalostne posledice: s trdo roko je prijelo državno pravdništvo vseh 5 osumljencev, in Imelo dva skoro tri tedne, tri pa cel mesec do razprave v preiskovalnem zaporu. Ker Je bil v letakih' stavek: »fantje, vrzite orožje proč in pojdite domov na delo, če ste pametni, za domovino naj se drugi bore'4, je dvignilo državno pravdništvo proti obtožencem obtožbo po § 222 kz„ češ, da so z razširjenjem teh letakov pozivali vojake k dezer-taciji. Katere volake seveda oMolf-
Mrww~TiiT-B»
sem se zadnjič tako vedel napram nji. Ta žena koketa? — Mučenica! Svetnica, ki Je prenašala nezasluženo nesrečo!
Parnik se Je JeJ premikati čisti avgustovi večer na Melarskem jezeru nas Je pokojno za-vabljal v sanje.
Slučajno ali namenoma — sesfričina in baron sta zasedla dvoje prostorov drug poleg drugega, ki sta bila tako oddaljena od naju dveh, da jih nisva mogla slišati, niti ona 'dva naju!
Sklonjen k mladenki, je kramljal baron, smejal in se šalil neprestano, z vedrim pomlajenim licem novoporočenca.
Od časa do časa naju je ošinil s hudomušnim pogledom in pozdravili smo se smehljaje.
— Vesela stvar, ta naša mala, ali ne? me je vprašala baronica.
— Videti je res tako, gospa baronica, sem odvrnil, ne da bi pravzaprav vedel, kak obraz naj napravim k tej opazki.
— Imenitno vam ume razvedriti mojega melanholičnega soproga. Jaz nimam tega daru, je pristavila in je s prostodušnim in prijaznim smehljajem premerila celo skupino.
In v tem hipu so se črtale v potezah njenega obraza zatrte bolečine, neplakane solze, nadčloveška resignacija; in pieko njenega lica so padali nalik oblakom ti nepojmljivi odsevi dobrote, odpovedi, samozatajevanja, ki jih opajaš pri nosečih ženah in mladih materah.
Osramočen vsled svojega krivega umeva-h!a sem s pekočo vestjo in uervozen ledva s
težavo zadrževal solze, ki so mi prihaimc \ oči; radi tega sem poskušal pričeti kakršensi-bodi pomenek.
— In vi niste ljubosumni?
— Niti najmanj ne, Je odgovorila z odkritosrčnim obrazom in brez sledu jedkosti. Zna-biti se vam zdi čudno, a Je tako. Jaz ljubim svo-. Jega moža, ki Je dobrosrčen; cenim našo malo. ki Je ljubko bitje. In vrh tega le vsevkup^ne-dolžno brez primere. PfuJ, ljubosumnost, ki nas napravi grde; v moji starosti se je treba paziti.
V	istini se je njena grdost razodevala na način, ki ml Je trgal srce in v nekem nepremišljenem navdahnjenju sem ji z očetovskim glasom svetoval, naj se ogrne z ruto krog vratu. Rekel sem JI, da bi se lahko prehladila. Položil sem ji dolgodlaki volneni šal krog ramen, ovil njen obraz po svoji volji ter tako napravil dražestno lepotico iz nje.
Kako je bila lepa, ko se mi Je smehljaje zahvaljevala! Videti je bila popolnoma srečna, hvaležna kot dete, ki prosjači ljubimkanja.
— Ubogi moj mož. kako sem vesela, da <ra vidim tako dobre volje. Žal, da ima takšne skrbi!... Če bi vi vedeli, dragi gospod!
—- Za božjo voljo, gospa baronica, sem se drznil izreči, nočem biti indiskreten, ampak povejte mi, kaj vas inuči, kajti — to čutim — velika skrb mora razjedati vaše življenje. Jaz vam lahko ponudim samo kak dober nasvet; ako pa vam morem s tem koristiti, potem se poslužuite moleea nrilatelistva, rotuii vasi '
Uboga prijatelja sta do vratfi tiun... behj Strašna prikazen poloma, to grozil strašilo, Jima je je pretila. Nezadostno plačo baronovo sta doslej dopolnjevala z doto baroničino. Pred kratkim pa sta Izsledila, da je bila ta dota namišljena, ker je obstojala Iz ničvrednih papirjev. In tako je baron sklenil, da se odpove častniški službi in si poišče mesta kot bančni blagajnik.
—	Zato, je končala, sem menila, da bi izrabila talent, ki ga Imam, potem bi lahko dajala svoj delež k potrebnim izdatkom gospodinjstva. Kajti kriva sem Jaz: jaz sem mu povzročila to zadrego, jaz sem mu skvarila njegovo karijero...
Kaj storiti, kaj odgovoriti v tako težkem slučaju, ki je presegal moje moči? Skušal sem stvar olepšati in lagati samemu sebi.
Vsa zadeva se bo uredila; in da bi jo no-tolažil, sem ji naslikal podobo brezskrbne bodočnosti, polno veselih nad. Poslužil sem se statistike narodnega gospodarstva, da bi Ji dokazal, da prihajajo boljši časi, ko se bodo spet dvignili papirji; iznašel sem izredne vire, iz katerih bi črpala pomoč, ter sem pričaral novo vojaško organizacijo, ki bi imela za posledico nepričakovana povišanja.
To je bila čista poezija, ampak po zaslugi moje fantazije se Ji je vrnil pogum, upanje, da, celo dobro razpoloženje.
Ko smo izstopili, stno šli, čakajoč, da se gledjšče odpre, y. narku na izprehod. S sestri*
čino še nisem bil spregovoril niti besedice. Sicer pa je tudi baron ni zapustil. Nosil ji je ogr-tačo, požiral jo s pogledi, obsipal jo s ploho besed ter jo grel s svojim dihom; ona pa je ostala brezčutna in hladnokrvna, z brezizraznimi očmi in strogim obrazom. Zdelo se le, da ti uhajajo od časa do časa izrazi, ki so izzivali baronu bučen krohot, ne da bi vztrepetala mišica v njenem obrazu. Sodeč po veseli igri na baronovem licu, je kar sipala opazke, dvoumnosti in namigavanja krog sebe.
Nazadnje so dvorano odprli in vstopili smo, da si zasiguramo prostore, ki niso bili rezervirani.
Zastor se je dvignil. Baronica se počuti dobro, ko vidi spet oder in vdihava duh vodene barve, platna, surovega lesa, šminke in potti.
Igrajo »Čud«. Nenadoma mi postane slabo, posledica tožnih spominov moje zgrešene eksistence, ki se ji oder trdovratno zapira: tudi naturna posledica včerajšnjih -razuzdanosti. Čim zastor pade, zapustim svoj prostor in pohitim naskrivaj v restavracijo občinske hiše, kjer se pokrepčam z dvojnim absintom. Obsedel sem, dokler ni bila predstava končana.
Moji prijatelji me odvedft k večerji. Nekoliko utrujeni so videti in slabo skrivajo svojo jezo radi mojega bega. Vladalo je splošno molčanje. Pomenek v štirih je le s težavo prihajal v tek. Sestričina je ostala nema, ošabna, nedostopna.
(Dalle prih1.)’
t
JTiCPTfFJ*
Aica ni povedala, kajti na Blejski Dobravi vojakov sploh ni in jih' tudi tačas ni bilo; obtoženci bi torej vojakov k dezertaciji sploh navajati ne mogli, ako bi tudi iineli kak tak' namen. Razprava pa je pokazala, da takega namena sploh niso imeli, ampak, da jc prepisovanje letakov bila navadna otročarija.
Kljub temu, da je vse to preiskava dognala, so morali obtoženci vendar stati pod težko obtožbo in iim je bila zagrožena kazen od enega: do pet let! Kdo se ne spominja Pri tein avstrijske jusiice izza vojske? Vtis imamo, da postopa ljubljansko državno pravdništvo in sicer na u ka z od zgoraj, v vseh Političnih zadevah z ostrostjo, ki ne odgovarja zakonu. Kdor je le osumljen političnega delikta, tega zapro
V	preiskovalni zapor. Da se ta zapor vendar nekako opraviči, obtožuje Potem 'državno pravdništvo osumljence deliktov, za katere ni podan Piti najmanjši dejanski stan. Očividko si okosteneli birokrati višjega državnega pravdništva mislijo, da "aj bo s preiskovalnim zaporom kaznovan vsak, kdor je sploh kakega Političnega delikta ovajen, pa naj si Jo še tako nedolžen! In advokat Poverjenik za pravosodje dr. Ravnihar trpi to prakso!
. Predmetna razprava je končala 5 tem, da se je deželno sodišče izreklo za nepristojno, ker so obtoženci kaznjivo dejanje izvršili porom tiskovin In spadajo tako izvršena dejanja pred poroto. —>
Sodišče Je spustilo vse obdolžence na prosto in s tem pokazalo, pa je dosedanji preiskovalni zapor bil vendar-Je nepotreben.
. Ce pride do porotne razprave', [Oomo o njej poročali: Mislimo pa, f?a si bo drž. pravdništvo premislilo m kazensko preganjanje raj« ustavilo.
Iz zasedene Notranjske.
Pišejo nam: Tukaj se govori, da V, Jugoslaviji zelo trpite pomanjkanje, sploh v vsem, v živilih in drugih potrebščinah. Pri nas hvala Bogu tega ni. Italijani dajo vsega dovolj, samo da bi naše ljudstvo bolj privezali nase. Pravzaprav ni vse tako. Za sladkor Je trda in pa drag Je! stane 1 kg 5 lir, kar pride našega denarja 12 K 50 vin. Dobimo pa sjfdtor včasih 30 dkg, včasih pa ;40 dkg. Vse vasi so večinoma zasedene po vojaštvu, ki se obnaša silno provokantno. Vino točijo povsod pmi. Se v gozdu za Babo imajo lastno kantino. Pije se povsod zelo, m pleše zraven; posledica tega Je Pretep. Prejšnja leta se je le redko dogajalo, da bi imeli notranjski fantje opraviti s sodnijo, to je pa zdaj na dnevnem redu. Pretečeno nedeljo J* J* 25. majnika so enega fanta zabodli v Orehku. To vse stori italijansko vino, ki je zelo po ceni. Naši iantje so vročekrvni in so si z Italijanom takoj v laseh. Večkrat kakšnega zapro. Iz Žej so dva brata (po domače Kobentova) zaprli pred jjemi meseci brez vsake preiskave. Kar je pa bilo naših fantov ujetih, ob razsulu Avstrije, so jih poslali do-pov. Sedaj bi morali sicer biti vsi floma, zaprtih je pa toliko, da je strah. Omenim naj še, da nestrpno čakamo, kdaj se bodo Italijani umaknili* Bojimo se pa strašno ponovne vojske, ker je šlo zadnje čase zelo ye*iko oborožene sile proti Logatcu, '" Sicer artilerije, pešcev, kolesarjev ]‘d.; ne vemo, kaj se vse kuha.
Dnevne vesti.
Poziv!
Mestni magistrat poživlja vse trgovce, obrtna nodjetja, urade Itd., naj v petek, dne 13. junija 1919 svoj obrat med 16. in 18. uro ustavijo in svoje lokale zapro v očteled mani-jestačnemu zborovanju zoper razkosanje naše domovine.
Nesreča na kolodvoru v Mariboru,
Ki se je zgodila v pondellek, 9. ?. m. Pii vlaku št. 39, nam zopet jasno kaže razmere, ki vladajo na železnici. Ko sc ie pričel vlak premikati, le skoči! v zadnjem trenotku še neki mož na vlak, kar je pa službujočega adjunkla š. tako razburilo, da je sko -C>1 za njim ter ga potegni! dol naravnost pod kolesa, da je mož Izgubil ooe nogi. Človek, ki zakrivi kaj takega, spada vse kam drugam, kot pa
tako mesto. Poživljamo kompetentne faktorje, da se ta slučaj prejle, ter krivca pokliče na odgovor, [•a ne bodo potniki izročeni na milost n nemilost na eni strani odiranju železnice, na drugi se bo pa poleg tega Ogrožala varnost življenja. Pripornica se še, da Je adjunkt S. vsled svoje arogance tudi med železniškim vsobiem nenriiiublien.
Stanovanjska beda V Ljubljani.
Prejeli smo: Dosti uradnikov, in uslužbencev, zaposlenih v Ljubljani, imajo svoje družine še v Trstu, ker za te niso mogli dosedaj najti v Ljubljani, oziroma v njeni okolici, stanovanja. Z regulacijo valute v Trstu je pa to uslužbenstvo zašlo v skrajno kritičen denarni položaj, ker mora pošiljati družinam lire, za katere se mora v Ljubljani plačati po 3 K 70 vin. do 3 K 90 vin. Ako pomislimo, da se mora sedaj v Trstu za stanovanje plačati toliko lir, kolikor preje kton in da to razmerje velja tudi za živila in druge potrebščine, tedaj si lahko vsak predstavlja, kake žrtve zahteva obstoj teh družin f in svojce v Trstu kakor tudi v Ljubljani prešinja le ena miset in skrb, in ta je: na kak način dobiti stanovanja v Ljubljani. Ker pa sedaj v Ljubljani žalibog ni urada, kamor bi se prizadeti v tej stiski zamogli zateči, — in kar Je v tem oziru obstoječih uradov, so vsi brez pozitivne vrednosti, — opozori se slavna /vlada, oziroma poverjeništvo za socialno skrbstvo, da uveljavi vsaj v; toliko svojo avtoriteto, da (bi posredovalo, da se vsaj prva stanovanja, ki bodo sedaj v Ljubljani prazna, odkažejo v prvi vrsti uradnikom in uslužbencem, ki Imajo svoje družine še v Trstu. Ni veliko teh, a vsi ti postanejo y kratkem žrtev obstoječih razmer. yemo, da poverjeništvo za socialno skrbstvo ne more delati čudežev, zato opozarjamo tudi hišne posestnike na tc razmere in jih prosimo, da jih upoštevajo in da dajejo v prvi vrsti tem revežem prazna stanovanla na razpolago.
Drobno.
/ ■*— Železničarske plače. Piše se nam iz Hrastnika: Ubogi železničarji pričakujemo od dne do dne enkratnega prispevka. Minuli so tedni in meseci, pa še ni nič. Draginja je vedno večja. Kdo naj more Se živeti s plačo od 7 do 8 K dnevno v teh časih! Vsak je na boljšem kot mi* pa najslbo čevljar ali kak drug rokodelec. Na obleko nam še misliti ni, ko sl Se čevljev ne moremo kupiti. Primorani bomo, da si bosi 1» nagi gremo Iskat druge službe, ko smo že vso svojo mladost pustili pri železnici. Prosimo sodruge, ki vedo
o	prispevkih, ki so obljubljeni, da nam to sporoče v listu. — Več železničarjev, članov organizacije.
— Penzljonistl južne železnice se vabilo, da prinesejo takoj lastne in vse družinske legitimacije v Šolsko sobo na glavnem kolodvoru, ker se opremijo s posebnim vložkom. Brez tega vložka legitimacije vseh vrst po prvem malem srpanu niso več veljavne. Končni rok 25. t. m.
— Adjuta avskultantov In pravnih praktikantov so se zvišala na ta način, da dobi avskoltant ali pravni praktikant po zadovoljivi 4 mesečni službi poleg letnega adjuta 2100 K še podpore mesečnih 25 K, po zadovoljivi 8 mesečni službi pa še diferenco med temi prejemki in prejemki K), čin. razreda 1 stopnje z vsemi dokladami vred.
— Vprašanje stanovanj. Vsi uradniki, uslužbenci in delavci državnih,
, deželnih, železniških in drugih avtonomnih uradov, ki Iščejo v Ljubljani stanovanje, so naprošeni, da do 18. t. m. izpolnijo poizvedovalno polo In jo izroče stanovanjskim zaupnikom svojega urada. Tiskovina se dobi brezplačno pri zaupnikih in pri vratarju dekliškega liceja na Blelwei-60vi cesti in se izpolnjena odda Istotam.
— Tečal za učitelje na obrtnih nadaljevalnih šolah. Na 'državni obrtni šoli v Ljubljani se bo vršil od 18. avgusta do 6. septembra t. 1. strokovni tečaj za Izobrazbo učiteljev obrtno-trgovsklh predmetov na obrtnih nadaljevalnih šolah. Prošnje za sprejem je poslati do 6. Julija t T. na ravnateljstvo. Olede bližnjih Dodatkov se opozarja na razglas v Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo, št. 105 z dne 11. t. m.
— Zveza vojnih invalidov za slovensko Štajersko s centralnim sedežem v Celiu naznanja javnosti slov. Štajerske, da se je dne 21. majnika 1919 osnovala v Celju »Zveza vojnih invalidov za slovensko Štajersko«, ki je politično popolnoma nepristranska. Namen Zveze je naslednji: Splošno zastopati interese vojnih invalidov v Javnosti in pri vladi; ustanovitev pokrajinskih podružnic po celi slov. Štajerski, ki bodo določene po centrali vojnih invalidov; posle istih upravlja odbor, voljen od dotične pokrajine in potrjen od centrale. Na pritožbe zoper nepravilne vršitve poslov pokrajinskega odbora ima izključno razsoditi odbor centrale: ustanovitev fonda, s katerim se bode podpiralo podpore potrebne invalide: zgraditev invalid-
nega doma z moderno opremo In dosmrtno oskrbo; skrb za pravilno podelitev koncesij, trafik in lokalov, večkratno prirejanje koncertov v prid vojnih invalidov, javnih nabiranj in pravične razdelitve istih; sprejemanje prostovoljnih daril bodisi denarja ali blaga. Imena darovalcev se objavijo po časopisih. Sprejemajo se knjige za biblioteko. Knjige blagajne in evidence so na zahtevo na vpogled. Redni člani za-morejo postati vsi jugoslovanski voj. invalidi, ki vplačajo vstopnine 1 K in mesečno članarine 1 K. Vsi redni člani imajo enake pravice do društvene uprave, volitve in po sposobnosti biti voljeni za društvene funkcionarje. Častni in prispevajoči člani nimajo volilne pravice in tudi ne morejo biti voljeni, ampak imajo samo svetujoči glas. Prispevajoči člani zamorejo postati posamezne osebe, korporacije, zadruge in društva, ki vplačajo isto vstopnino in članarino kot redni člani, častni člani zamorejo postati osebe, ki vplačajo enkratni znesek, ki se deli v tri kategorije in iste so: l. 1000 kron 2. 3000 kron In 3. 5000 kron. Pristopne izjave in informacije daje do ureditve lastne pisarne, ki začne defenitiv-no uradovati s 1. julijem, predsednik Koštomaj Fran. Prešernova ulica št. 19 v Celju. Za odbor organizatorji: predsednik Koštomaj Fran, tajnik Mežnarlč Ivo, blagajnik Bač Jakob. — Tovariši vojni invalidi, organizirajte se, ker le v slogi je moč!
— Gažistom bivše mornarice. Po sklepu »Internacionale Llquidie-rungskommission« se mora z 28. februarjem 1919 vpokojiti vse gažiste bivše avstro-ogrske volne morna* rice, inkluzivno gažiste brez čina. Izvzeti so samo oni, kateri so že prevzeti v državno službo ene na novo nastalih držav. Ker potemtakem »Liquidierende8 Kriegsministe-rium-Marlnesektion« od 1. marca počenši ne izplačuje več aktivitet-nih pristojbin, je le v lastno korist vseh gažistov, oziroma gažistov brez čina bivše avstro-ogrske. vojne mornarice, ako prijavijo v prošnji na »Llqu. Kr. Mln.-Marlnesektlon« vse morebitno Se potrebne podatke za odmerjenje pokojninskih 'dohodkov. Za tozadevne prošnje so na razpolago tiskovine, katere se dobivajo pri »Ltqu. Kr. Min.-Sektlon«, pri »Likvidaturi ratne mornarice za mirovine u Zagrebu, Rudolfova vo-jarna« in pa pri podpisanemu uradu. Oni gažisti bivše mornarice, kateri so že prevzeti v državno službo ene na novo nastalih držav in katerih se vsled tega sedaj ne more upoštevati za vpokojitev, morajo vposlatl »Llqu. Kr., Min.-Mar.-Sektion« sluZ-beno potrdilo, da so od države nameščeni. Prošnje in potrdila morajo dospeti najkasneje do 30. junija »likvidaturi ratne mornarice za mirovine u Zagrebu«, katera jih bode potem skupno poslala na Dunal ~-Prošnje in potrdila za gažiste (gažiste brez čina) iz Slovenije sprejema v svrho nadaljne opreme podpisani urad, ako se vpošljejo do najkasneje 25. Junija 1919. — Evidenčni In informativni urad za mornarico, Ljubljana, Dunajska cesta 31.
— Koncert se vrši v nedeljo, 15. t. m. na vrtu »Narodnega doma« ob pol 16. uri. Svira orkester »Dalibor«. V slučaju slabega vremena pa v prostorih »Narodnega doma«.
— DotiČna dva gospoda vojaka, ki sta bila navzoča v Trstu meseca oktobra 1918 v hotelu Volplč, ko je nekdo kupil avtomobil od nekega nadporočnika, se nujno prosita, da
se zglasita v našem upravništvu. se ZRias^ ,talljaiiske „re konstantno pada. »Jadran« javlja: Pred kratkim časom se je plačalo na Reki za
1	liro 4 K 50 vin. Po prepovedi uvoza italijanskega blaga v Jugoslavijo je padla vrednost lire na 3 K, a sedaj na 2 K.
— Maksimalne cene za živila v Splitu. Da se omeji vedno naraščajoča draginja, se le v Splitu postavilo maksimalne cene, ki so veljavne od 7. t. m. do nadaljnje odredbe. Maksimalne cene so sledeče: Testenine 6 K za kilogram, suhe slive 6 K za kilogram, limone komad 1 K, oranže komad 1 K. ostalo sveže sadje največ 4 K za kilogram, sladkor 10 K za kilogram, riž 7 K za kilogram.	_____________________
Socializem in morala.
Pokazati hočemo,t kako vlogo igra po mnenju raznih socialističnih teoretičarjev morala v _ socialističnem naziranju na svet in v splošnem v historičnem razvoju. Znano je, da je predmarksonskl, ideološki socializem smatral razum in moralo za temeljna pogoja družabnega pre-obražanja; veliko vrednost je polagal na etiko. Olavnl princip je bil ljubezen do bližnjega. To Je vodilna misel Saint - Simonoveca nauka in
obenem glavni faktor praktičnega dela Ovvenovega. Bratstvo in .solidarnost, svoboda in enakopravnost so glavni cilji bodočega socialnega reda tako po Pequenru kot po komunistu Cabetu. Vsi takratni socialistični misleci — od Saint-Simona pa do Weitlinga — zavračajo boj in nasilje kot sredstva za dosego novega reda in so mnenja, da bo za družabni preobrat že zadosten faktor zavest humanosti. Iz vsega se vidi, da v tej etiki ideološkega socializma igra glavno vlogo sentimentalnost in fantazija, ravnotako kot je bila takrat vsa ostala filozofija hi etika prožeta romantične sentimentalnosti.
Marksizem pomeni preobrat tudi v tej smeri. Dosledno svojemu historičnemu materializmu, smatra Marks tudi moralo odvisno od ma-terijelnih pogojev in ekonomskih proizvodnih sredstev. Morala je samo njihov refleks. — Marks in Engels ne priznavata njkake moralke, niti kakega absolutnega etičnega pravila. Nazori o dobrem in zlem so za njiju relativni in se menjajo po narodih, času in razredih. Engels se izrecno obrača proti Feuerbacho-vem nauku o morali in Kantovemu kategoričnemu imperativu zaradi njih krajevne in časovne univerzalnosti. Engels tudi trdi, da obstoja samo razredna moralka: bila Je fevdalna, zdaj buržoazijska in bo proletarska, ali nobena ni absolutna.
Marks in Engels pobijata občo sentimentalno ljubezen do bližnjega ker mislita, da nima zadosti moči za socialne reforme. Princip razrednega boja mora nadomestiti vero in dobroto ljudi. Marks deli moralne sile. — egoizem in altruizem — ne samo po času, ampak tudi po razredih. On pravi, da Je bil prvotni, primitivni človek altruist, za tem Je prišlo do egoizma, za tem pa pride zopet altruizem; to je: kapitalistični razred reprezentira egoizem, delavski pa altruizem. Novi socialistični red bo prišel, ne morda, ker Je pravičnejši, nego ker Je nujen historijski razvoj ekonomskih pogojev. Kljub temu Je pa Marks v praksi prav blizu morale: celo Mark-sovo nastopanje in boj ima moralni temelj, ravno tako kot v Courteo-vem pozitivizmu izključenje etike ne pomeni, da v praktičnem življenju ne pridejo v poštev moralni motivi. Engels je bil v zadnji svoji konsekvenci moralist, ker je bil mnenja, da nastopi obča morala, ko izginejo razredna nasprotstva. Angleški socialist Bax naglaša v svojem delu „The Ne\v Ethios“ (nova etika) moralno stališče v socializmu. Schmidt pravi, da človek mora svoje egoistično delo podvreči stališču splošnosti in človečnosti. Poleg razrednega boja morajo veljati tudi etična pravila. Bernstein proglaša moralo za popolnoma samostojni družabni in gospodarski motor v socialističnem gibanju in misli, da ne more prav nobena akcija nas biti brez moralne podlage.
V	moralni zavesti mas je po okol-nostih nekaj več, kot samo gospodarski razvoj, ker so moralni pojmi nekaj trajnejšega nego ta razvoj sam. Tu opozarja Bernstein na čirije-nico, da v socialnem razpovu sodelujejo tudi ljudje, ki bi pri enakopravni delitvi družbenega Imetja sami mnogo izgubili, in to zato, ker jih k socializmu goni želja za pravičnejšim družabnim redom. V pojmu vrednosti in nlčvrednosti vidi Bernstein tudi elemente morale in to sta zahtevi enakosti in pravičnosti,
Baranovski se tudi ne drži Engelsovega nauka o razredni morali. On priznava, da so moralni pojmi in način življenja pri raznih družabnih razredih različni, ali tudi to, da so različni v raznih časovnih dobah pri celih narodih. On ve, da ima vsak razred svoje posebne gospodarske interese, ki so v nasprotju z Interesi drugih razredov, zato pa pravi: moralna zavest Je nekaj čisto drugega, kot zavest razrednih Interesov. Podlaga moralnega odobravanja ali' neodobravanja obstoja v tem, da se nekatera dela smatra Že sama se sebe za zla ali dobra, in ne kot sredstvo v gotov namen. Na ta način se stvarja pojm etične dolžnosti, katero Je treba poslušati. Formalni princip dolžnosti stoji nad vsemi razrednimi razlikami; to priznavajo vsi ljudje, ki Imajo moralno zavest, pa najsi pripadalo kateremukoli razredu ali stanu.
(Konc"'
Strokovno gibanje.
Železničarski shod na Jesenic di se vrli v nedeljo, dne 18. t m. ob 3. url popoldne v gostilni pri Verglesu na Savi z. naslednlim dnevnim t»-
iJffan £
 — ............... «r
dom: 1. Nevarni socializem. 2. Kapft ialistični razred. 3. Poročilo strokov* nega kongresa v Ljubljani S. in Sf maja t. 1.
'Delavstvo mora nadomestiti dvt uri današnjega praznika? Kakor nanj poročajo, so razna podjetniška draj[ štva in firme, ne da bi bile vprašaj organizacije oziroma zaupnike da< iavcev odredile, da mora delavstvd dve uri današnjega praznika nado« mestiti s čeznrnim delom. Če b! sq bilo to odredilo sporazumno z de* lavstvom, bi bi! to veljaven dogovo;*,' sicer pa velja načelo, da morajo de« lodajalci, ki praznik sami odrede, tu« di plačati. Naravno je, da se ta praz« nik izvede, če bi pa zaradi njega na«, stal spor, priporočamo, da se delav>j stvo ravna po navodilih organiza:iifl| ter se. preden bi prišlo do ostrejšilf konfliktov, ki so načelnega pomenas? obrača na tajništvo strokovnih or« ganizacij, ki ima nalogo, da se stvai!' uredi mirnim potom in enotno. Ne« katere firme, ki niso politično pro< nonsirane, so že izjavile, da dajo tisti dve uri prosti na svoj račun.
Vestnik »Svobode*.
Izlet v Kamnik se vrši v krati kem. Kdor se hoče udeležiti Izleta/ naj se takoj priglasi v tajništvi! »Svobode«, Selenburgova ulica št. <?, II. nadstropje.
Rudarski dramatični odsek Hrastnika vprizori v nedeljo, dne 13< t. m. v Trbovljah ob 4. url oopoldna! v dvorani gospe Fortejevc: »Fer« nando strah Asturije ali izpreobr« nenje roparja«, igrokaz v treh de« janjih. Po igri ples in prosta zabava* Predprodaja vstopnic pri gosp'; Brančevi v Delavskem domu.
Nova socialistična stranka na Češkem.
Pred nekaj časom smo poročali, da so izstopih' iz čehoslovaške so« cialno demokratične stranke posl< Modraček, Hudec, Pik in še nekaj njihovih pristašev. Sedaj, ko smo zopet dobili češke liste — smo izve-* deli za vzroke njihovega odstopa, katere so objavili v oklicu. Pravijo; da so izstopili oni radi tega, ker s^ je ustanovila v osredju same social-« no-demokratične stranke nova ko« munistična stranka, o kateri oni me« tlijo, da bi mogla biti pogubna republiko, narod in delavstvo, lccfi vodi smer njene propagande k raz-* dvajanju delavskih vrst, k noveifm krvoprelitju in k anarhiji. Dalje stf nahaja v stranki Muna, ki je zače* svojo tajno propagando po »ruskent vzoru«; dalje, ker je dal baje dr< Houser, član izvrševalnega odbora' stranke, natisniti 30.000 izvodov letaka, v katerem poživlja k vstaji* ker ni stranka protestirala prot; pozivu ogrske sovjetske vlade k revoluciji na Češkem: ker je dr. Vorel (za vojske nemški šovinist) pozival k vstaji; ker se še nahaja v stranki in Je obenem duševni vodja boljše-vikov dr» Šmeral, ki je med vojsko s svojim avstrijanstvom kompromitiral.
Nova stranka se imenuje: »So*, cialistična stranka čehoslovaškega' delavstva«. Ta stranka se zelo oddaljuje in opušč? princip internacio« nalizma. Ona zahteva za svoj tkzv, zadružni in napredni socializem, predvsem orientacijo v celem t rodu, v njegovih gospodarskih, kulturnih in političnih odnošniih; tc-mell in taktika vsega socializma naj boi narodna. Je za sodelovanje ‘in soli« darnost socialistov vseh dežela, ali v internacionalo ne veruie, ker se j® med vojsko pokazala kot iluzija^ Nova stranka pravi, da je sedal sploh izključena združitev vseh se« daj obstoječih socialističnih straulč, gotovo pa se te ne bodo mogle združiti na principih marksizma, ki ,gat stranka zavrača.,	/
Nova stranka je ustanovila 1* le nove politične organizacije; Ele« de strokovnih organizacij in zadrug je nevtralna in pripušča svojim po« litičnim članom, da vstopilo v kate« rokoli hočejo strokovno org-zacijo.
Ob izstopu teh ljudi iz socialno* demokratične stranke, je razpravljal ustavni odbor čehoslovačka »Narodne Skupščine« o mandatih! Hudca in Modračka In je z velika večino glasov sklenil, da imajo po« samezne stranke pravico, svoje poslance — Četudi proti njihovi volji
—	odpoklicati. In tako je bila dantf socialno-demokratični stranki pra^ vica, da odvzame Hudcu In Mo« dračku mandata, kar je taista t*'4* storila.
Kultura.
Razpis nago**, Pivsko društva »Ljubljanski Zvon® razpisuje tri naj grade v. zneskih oo 500.300 in 200 W
L
za tri najboljše izvirne, še neobjavljene moške zbore, na besedila do-Jtiačih pesnikov. Komponirani motajo biti v modernem duhu, a ne v ‘pretežkem slogu. Društvo bo nagrajene skladbe dogovorno s skladatelji izdalo in si pridrži pravico prvega izvajanja. Nagrade bo prisodila en mesec po razpisanem roku posebna strokovnjaška jury. Skladbe naj se pošljejo najdalje do 30. junija 1919. Iia naslov: Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon“ v Ljubljani z imeni 'skladateljev v priloženih zaprtih kuvertah. Svetuje se, da ne pošiljajo skladatelji skladb y rokopisu, temveč v prepisu.
»Plamen«. Enajsta številka »Plamena«, edine internacionalne revije na Balkanu, je izšla s sledečo vsebino: ,Walt Whitman: »Duše. Vojnika«. — Julije Benešič: »Na odla-sku«. — Miroslav Krleža: »Noč u Lipnju«, »Pesma bez poante«, »San«. ^ M. Krleža: »Veliki meštar 6viju Kulja«. — Avgust Cesar ec: »Njihov i njegov Jubileum«. — Tito Strozzi: *Colloquium«. —■ Na adresu gdje. Kveder — Ljubo Babič: »Lažne fraze gosp. Bacha«. — Nietzsche: »Znakovi sledečeg stoleča«. **- Gustav Krklec: »Jutro«. — Pismo odboru D. H. K. »Plamen« izhaia v. Zagrebu v založbi »Juga« in velja v predplačilu za drugo polovico leta 30 K, posamezna številka 3 K. — Naroči se ga lahko tudi v našem uredništvu.	‘IfL.n
„Njiva.“ Prejeli smo 3., 4. in 5. številko tržaške »Njive", ki jo izdaja »Višji kulturni svet“ v Trstu. Prinašajo sledečo vsebino: 3. štev.: Dr. Ivo Šorli: »Pogovori1*, Sama med seboj, Slovo; Pastuškin: »Dekleta v maju1*; Ivan Regent: »Prispevek k zadružnemu gibanju našega kmeta1'; Pastuškin: »Smreka**; Marija Kmetova: »Golobovi1*; dr. Jos. Volavšek: »Steklina1*; Ferdo Kleinmayr: »Otrok naj vzljubi prirodo.** Pregled kulturni: Podružnica ljudskega odra y Križu; gledališki: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski11; umetniški: Založba »Umetniške propagande1* v Ljubljani; šolski: francoska socialistična mladina; socialni: Karel Uce-kar, socializem v Bulgariji; gospodarski: južna železnica; med revijami; ženski pregled: Zenstvo na mirovni konferenci. Žensko časopisje v Zagrebu. *— Številka 4.: Pastuškin: »Zorko", »V Krekovi družbi", »Metuljček", »Moč v uniformi1*; Ivan Regent: »Prispevek k zadružnemu gibanju našega kmeta1'; Marija Kmetova: »Golobovi1*; Miroslav Ambrožič: »O modernem obuvalu"; Silv. Škerl: »Balada". Pregled književni: nove slovenske knjige od 1. novembra 1918 dalje; gledališki: E. Kristan: »Samosvoj1*; glasbeni: Glasbeno-draniatični večer (15. maja); šolski: tehniški visokošolski tečaj, število slovenskih učencev v Trstu začetkom šolskega leta 1918-1919; ženski: mednarodni ženski kongres. — Številka 5.: Marija Kmetova: »Oolobovi"; 'J. Ribičič: »Spoznanje1*; Igo Gruden: »V bregu pod Nabrežino", Pri Svetem Križu"; Ferdo Kleinmayr: »Proletariat in šola"; Pastuškin: »Mili dom," »Možu s programom"; J. Pahor: Socializem in književnost"; dr. Lavo Čermelj: »O solnčnem mrku 29. maja t. I. Pregled: književni; šolski; gle-diški: »Ivan Cankar: »Hlapci", K. SchSnherrjeva drama: »Žena vrag", Danilova štiridesetletnica; umetniški: Jugoslovanska umetniška razstava v Parizu; literarni, gospodarski, socialni: češka publicistična javnost. — Setev se je pričela. Ne omagati in obupati 1 Vsi na delo!
A. Sič, »O slovenskih narodnih nošah". Opisovatelj slov. narodnih vezenin, je popisal sedaj že razne vrste narodne noše. Narodna noša je prišla v novejšem času zopet do veljave in ob raznih slavnostih nastopa že cela vrsta našega ženstva v njej. Zal, da ne vedno v pravilni opremi, kakršna Je bila noša naših prednic in prednikov, pri kranjskih, štajerskih, koroških, goriških, beneških, istrskih in ogrskih Slovencih, to je verno in spretno sestavil Sič v tej knjižici. Vsem, ki se zanimajo za narodne noše, knjižice toplo ^priporočamo.
Knjižice je izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6. Naroča se pri njej. Cena K 3.20, po pošti K 3.50.
Trojna aleluja. Spesnil, izdal lp založil Matej Stergar. Pisatelj dneva v nji Jugoslavijo in domovino. Brošurica se dobiva po vseh' knjigarnah in velja 50 vinarjev.
Gospodarstvo. , ^
. . Uvoz Iz Češkoslovaškem Central-; na Uprava za trgovački promet sa inostranstvo v Belgradu je sklenila 30. marca 1.1. s Čehoslovaško republiko pogodbo, glasom katere nam Češkoslovaška 'dobavlja nastopne predmete: Sipe, steklenine, porcelan, keramične proizvode, rotaciiski papir, trgovski papir, tekstilno blago (sukno), konfekcijo, gonilno jer-menje, mineralne barve, lake in UF. kemične proizvode, beli lim, poljedelsko orodje, kuhinjsko posodo, druge proizvode iz jekla, železa in drugih kovin, elektrotehnični materijah poljedelske stroje, druge stroje in motorje. — Trgovci, ki žele uvažati kateri predmet, morajo prijaviti Centralni Upravi za trgovački promet z inozemstvom, podružnici v Ljubljani, vrsto in množino blaga, približno vrednost, po možnosti natančen naslov dobavitelja in obenem navesti, da bi se obračun naj izvršil v zmislu dogovora z dne 30. marca t. 1. Te vloge se naj vložijo takoj.
Uvoz iz Nemške Avstrije. Kdor Je prosil za uvozno dovoljenie na podlagi kompenzacijske pogodbe z dne 22. marca, dobi od ljubljanske podružnice Centralne Uprave za trgovski promet dopis, s katerim se mu sporoča, v kaki vrednosti lahko uvaža na račun kompenzacijske pogodbe navedeno blago. S tem obvestilom se oglasi osebno pri podružnici Centralne Uprave, ter dobi dopis na D. Oe. Warenverkersbureau, sn s tem dopisom založi fakturno vrednost pri Jadranski banki v Ljubljani. Po založitvi denarja izpolni s potrdilom vplačila pri banki podružnica Centralne Uprave zgoraj navedeni dopis in na podlagi tako Izpolnjenega dopisa zamore naročnik dobiti s posredovanjem D. Oe. VVaren-verkehrsbureau blago od svojega dobavtelja.	-■ **’
Ltcencovanie bikov * plemenjakov. Dne 3. junija 1919 se je v mestni klavnici vršila komisija, ki Je imela nalogo pregledati vse bike-ple-menjake v mestnem okolišu in določiti njih sposobnost za plemenitev. Žalostno dejstvo naših živinorejskih razmer je, da Je pripeljal k tej komisiji samo eden posestnik svojega bika-plemenjaka. Ta komisija Je na mestu konštatirala, da je v Ljubljani veliko število krav in telic, da na ne odgovarja temu številu, število sposobnih bikov-plemenjakov. Ker je vsled dolgoletne vojne naša živinoreja jako veliko trpela, treba je, da Jo dvignemo v prejšnji stan, oziroma do viška razvoja. Vsled tega mora vsak posamezni kmetovalec-živinorejec — ravnati se po zakonih, ki so postaljeni v varstvo naše živinoreje. Za plemenitev goveje živine mora biti v vsaki občini na sto krav in telic vedno na razpolago en bik-plc-menjak, ki mora biti od do-puščevalne komisije spoznan za sposobnega za pleme. Pri plemenjakih je velikega pomena, kakšne pasme da je, starosti, mere, na kar se pri nas skoro nikjer ne gleda. — Zarod goveje živine postaja vsled napačnega ravnanja vedno siabeji in živinoreja trpi na razvoju. Po zakonu je določeno, da je treba za vsakega bika-plemenjaka, ki se ga dopušča, sklep dopuščevalne komisije, ki se izreče o sposobnosti bika. Le taki biki, ki dobe posebne dopustilne liste in ki so bili po dopuščevalni komisiji spoznani sposobnim, se smeio uporabljat za pleme. Zato je treba, da se naši živinorejci bolj zanimajo za razglase in razpise, ki se tičejo naše živinoreje in da polagajo važnost na rejo goveje živine, ki ima posebno v današnjih časih’ veliko pomena.
Tečai za železobetotiske traverze, ki ie bil preložen na poznejši
fas, se Dovršil R, 6.Tn jofifa \,vj prostorih Urada za pospeševanje bbrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. Začetek tečaja bo v soboto, dne 5. Julija ob 3. uri popoldne. Kdor se še misli priglasiti, naj nemudoma pošlje tozadevno obvestilo na naslov Urada za pospeševanje obrti. Tečaj bo vodil g. Inž. I. Novak. Obisk tečaja je brezplačen, za potrebščine se plača 5 kron.
/gferm
Konec koalicije.
Izvrševalni odbor jugoslovanske soclalno-demokratične stranke je z ozirom na splošni položaj sklenil odpoklicati iz deželne vlade svoja zastopnika sodruga Prepeluha in Kristana. Nadaljno sodelovanje v vladi ne more — po sedanjem položaju — nikakor prejudicirati zunanjega položaja, zaradi katerega je stranka dosedaj v glavnem vztrajala v koaliciji. Njen sklep je bil včeraj pismeno naznajen predsedstvu 'deželne vlade in političnim strankam.	-j
Ta sklep je bil nujno potreben. O njem izpregovorimo obširneje prihodnjič.
Najnovejša poročila.>
„	\ Brzojavna pristojbina.
■e LDU. Zagreb, 12. »Narodne No-vine« prinašajo razglas poštnega in brzojavnega ravnateljstva, da znaša v tuzemskem prometu brzojavila pristojbina za vsako besedo 6 par aii 18 vinarjev. Minimalna pristojbina je 60 par ali 180 vinarjev. Pristojbina za nujne brzojavke je trojna.
Podonavska konfederacija/
LDU. Basel, 11. (ČTU.) Kakor poroča »Nationaizeitung«, je Italija dosegla, da se prepove za pet let ustanovitev podonavske konfederacije. Sedaj se poskuša sporazumeti z Ogrsko proti Jugoslaviji.
Plebiscit v Gorenli Šlezlli.
LDU. Versailles, 11. (ČTU.) »N. Freie Presse« javlja, da je Francija sprejela predlog o ljudskem glasovanju v Gorenji Sleziji. y< & .
/ , Tatvina strojnih pušk.
LDU. Dunaj, 12. (ČTU.) »Korres-pondenz VVilhelm« Javila: Včeraj so neznani roparji odpeljali iz hangarja na letalski postaji v Aspernu i?9 strojnic.
Aprovizacija. j
Amerlkanska akelia za noboliŠek prebrane revnih otrok do 14. leta. V, kratkem se bode za otroke do 6. leta razdeljevalo amerikansko kondenzirano mleko, kakao, sladkor in riž, otroci od 6. do 14. leta pa bodo dobili kuhan kakao v šoli oziroma v zavodih. Po dosedanjem preračunu odpade na vsakega otroka 8 pušic kondenziranega mleka, pol kilograma kakao, pol kilograma riža in 1 kg sladkorja, kar je določeno za 24 dni, ker mestna aprovizacija ni dobila toliko blaga kakor ga Je bilo prvotno dr.ečenega. Kedaj sč bode delilo to blago oziroma kakao v šolah, se objavi v listih, učencem pa naznani šolsko vodstvo. Opozoriti pa je treba že sedaj, da so t,a živila določena le za otroke in ne morda tudi za druge člane rodbine, ter je upati, da bodo matere porabile to blago edino-Ie za otroke, katerim je namenjeno. Ker pa so navodila o uporabi mleka na pušicah tiskana Ie v angleškem jeziku, vsled česar bi ga morda nekatere matere nepravilno uporabljale, naj služijo sledeča navodila. V vsaki pušici je 45 dkg kondenziranega mleka, ki je določeno za tri dni, tako da se uporabi za otroke dnevno 15 dkg kondenziranega mleka. Mleku naj se pri kuhi primeša še enkrat toliko, raje pa še nekaj več vode. Razredčenemu kuhanemu mleku se pridene 2 dkg kakao in 4 dkg sladkorja. Kdor pa hoče ta priboljšek otroku dalle kakor 24 dni dajati — si lahko uredi po svoje. Za dojenčke pa je treba dajati več vode, in sicer: za otroka v 1. mesecu 7 delov vode, v
2. mesecu 6 'delov vode, v 3 e-. 5deIov vode, v 4. mesecu 4 dele v -de, v 5. mesecu 3 dde vode, v C. mesecu 2 dela vode, v 7. mesecu in starejše otroke pa kakor zgoraj povedano.
Nakazila za moko naj si preskr-
bujejo peki v pondeljkih in petkih, trgovci pa v sredah in sobotah, vselej ob devetih dopoldne v mestni posvetovalnici. .V nujnih slučajih izdajajo se nakazila vsaki dan — iz-vzemši v torkih — od enajste do dvanajste ure dopoldne.
_ Sol se nakazuje — dokler je je še kaj v zalogi — izključno le v torkih od 8. 'do 11. ure dopoldne v mestni posvetovalnici. Brez legitimacije soli ni dobiti.
Izdajatelj: Josip Peteian. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
: Vec spretnih mizarjev :
v trajno delo in nekaj strojnih ključavničarjev
veščih popravil na transmisijah, strojih za obdelovanje lesa in za montažna dela sprejme tovarna I. Bahovec nasl.,Duplica, Kamnik.
25—50 P. S.
lokomobila
»e išče za kupiti. — Ponudbe na Kamenit tovarna, Laško.
i
[;:’3nr nijn v vei'ji množini naprodaj. Po-LCfiCttis UjK midbe pod P. S. na upravo lista/
Pri Loiečinah, kakršne nastajajo pri
protinu, ohromelosti, ishiji, bolečinam v križu, nevralgiji, utrujenosti živcev itd., priporočajo mnogi zdravniki MierjH boli pomirjujoči
■a®3“ Eisa fin id *****
6 dvojnatih steklenic aii 2 specialni steklenici 24 kron. Felierjeve odvajajoče, prebavo pospešujoče, tek izboljšujoče rabarbarni
Elsa krosBiice
6 Skatljic K 12. — Edino pri lekarnarju Evgenu V. Felltr,
Slutita, Elza trg 252, Hrv. Zagorje.
Zavoj in poStnina se pri-računata posebe, toda najceneje, čim več se obenem naroči, tem več se pri-štedi.	VI
Miši, podgane, Izdelova-
stenice, ščurki!
preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5; za ščurke K 5-—; tinktura za stenice K 2, posebna močna tinktura K5-—, uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 2-50 in K 5’—; tinktura za človeške uši K 3; mazilo proti ušem pri živalih K 2; prašek za uši v obleki in perilu K 3; tinktura proti pasjim bolham K 1'50; prašek proti pernlm ušem K 2; tinktura preti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) K 3; Pošilja po povzetju: Zavod za pokončevanjc mrčesa M. JU n ker, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3, (11.
Agitirajte za naše časopisje
Termalno radioaktivno kopališče
.TOPLICE pri NOVEM MESTU
železniška postaja Straža-Toplice zdravi revmatizem, protin, nevralgiji (ishias), eksudate (ženske bolezni), posledice ran in zlomljenja kosti i. t. iv Sezija od 1. maja do 30. septembra. Pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo.
mmmBmSSmmmm
tovarna
BARVA
vsakovrstno blago pora
domače perilo	nririi
(pošilja po isto na dom) JU). JlNllI
Ljnbijana, Poljanki nasip i!. L =====
CISTI
obleke
svetlolika
ovratnice, zapestnice
in srajce
Mmm: Hiirgova ul. 3.
dr
©
J
r\
Otvoritev kavarne.
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem otvorila v Maribora novo kavarno, ki jo bom vodila pod imenom
»Narodna kavarna"
(preje kavarna Europa)
ter zagotavljam p. n. občinstvo, da bode v vsakem ozira preskrbljeno za dobro in točno postrežbo.
Stelzer Leopoldlna.
v
r
.j
*Ti _	    '	prevzamem	blago
Za uvoz in izvoz
tero imam vedno v zalogi. — Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z I“- referencami. Import In expGFt
FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta 21. Svarilo delavcem vseh kategorij.
Vsled neurejenih gospodarskih in prometnih prilik vlada v Beogradu in na ozemlju Kraljevine Srbije veliko pomanjkanje dela in nezaposlenost delavskih sil. Delavci vseh kategorij, ki hodijo brez izrecnega poziva v Beograd za delom, potrošijo vsled velike draginje v kratkem vse svoje prihranke in se izpostavljajo največji bedi. Svarimo delavstvo vseh kategorij pred odhajanjem v Beograd ali v Srbijo, če nimajo delo nakazano od podružnice državne posredovalnice v Ljubljani, Mariboru in Strnišču pri Ptuju. Kdor se samolastno poda v Beograd ali v Srbijo ima nositi sam vse posledice.
— Delni tka glavnica — K 15,000.00«.
Sprejema vloge na knjižice In tekoči ra čut, proti ugodnemu obratovanju.
Ljubljanska kreditna banka
■~==r' ■■	--	v	Ljubljani.	—
Postovnica razredne loterile.
Podrulnlce: v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju In Mariboru.
Keservnl fondi okroglo K 4,000.000.
Kupuje in prodaja vie vr»te vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje aprovizaeijske kredite