Kmečka trcjovlraa Takse Kar se tiče taksrte zakonodaje, je bilo zadnja leta toliko sprememb, da se v njih skoraj nifiCe več ne spozria. Na videz izgledajo te spremembe malo pomemtme, a v resnici močno prizadevajo vse panoge naSega gospodarstva. Tudi tovrstne Jtaznt so zelo občutne Ln zadevajo vse naše goepctlarslvo. Nujno potrebno je, c!a se sistem taks poenostavi. Taksni predpisi naj bodo taki, da se bo iaiiko nanje razumel tudi preprost človek. 1>Łmes so pa taksni predpisi tako zamotani, da se v njih niti strokovnjak več ne spozna, radi če*ar oblastne taksne predpise razliCno tolmačijo. Dostikrat se zgodi, da se mora pri sodišču in drugih cblastvih plačati taksa, ki bi je v resnici ne bilo trcba plačati. Vsemu temu je vzrok zajnotanost davčnih predpisov. Tako se še v Slovenrji pobirajo takse po zakonu iz leta 1850 in vsakoletnl predpisi taks, ki so v zvezi z novim finančniin zakonom. Potrebno je, da se tudi v tem oziru napravi red, da ne bodo ljuclje, posebno iz revnejših slojev, po nepotrebnem trpeli radi zamotanih taksnih predpisov. Češkoslovaška in naše gospodarstvo Radi vključitve češkoslovaške v nemški gospodarski sistem, bo trpela tudi Slovenija, kajti vedno smo bili gospodarsko vezani na češko goapodarstvo. Pred vojno smo se čehi in Slovenci na gospodarskem polju borili skupno. Pobuda za industrijsko delovanje je prihajala k nam vedno 5s Ceške. Cehi so nani bili vzor tudi na polju napmlnega kmetijstva. Mnogo je abaolventov kmetijskih šol, poselmo zadnja leta, ki so si svoje ananje izpopolnjevali na češkem. Zelo radi so zahajali čehi k nam na izlete ter so v velikem številu posečali naša letovišča, puščajoč tako v de2eli denar. Tako vidimo, da je samostojna ČeškoSlovaška igrala v našem gospodarstvu veliko vlogo, ki je sedaj prestala, ali se bo pa občutila v zelo zmanjšani meri. Trgovina z Iesom Trgovini z iescm se obetajo po uvedbi italijan»Jiega monopola. lesa drugi časi. Italija bo enotno pritianila na mnogoštevilne naše izvoznike lesa. Nasa lesna trgovina bo utrpela tako škodo. Ne kaže drugega, kot tia. poetavimo protiutež v obliki organiz&eije les-nega izvoza. Če ne bomo enotno nastopili na italijanskem lesnem trgu, bo Slovenija utrpela veliko škodo, kajti pri nas je leano gospadarstvo velikega pomena za naše naxo«Jno gospodarstvo. Druga neprijetnost v trgovini z lesora nas čaka ©d strani Madžarske. Ta je z zasedbo Karpatskc Ukrajine dobila veliko lesa in ji radi tega. ne bo treba več t.važati lesa v toliki množini. Tako bomo tudi na maclžarskem trgu prodajali čimdalje manj lesa. Cena goveje živine Voli: Lažko 5 din, Kranj 5.50 din, Crnomelj 6 din kg žive vage. Cene so najvišje za prvovrstne vole. Poldebcli in pleiuenski voli so pa bili v Laskem 4—4.50. v Kranju 4.75—5 din, v črnomlju 4.50—5 din kg. Krave. Prvovrstne krave, to je zelo debele in dobre mlekarice, so bile povprečno od 4.25 do 5 din kg žive vage: krave za klobaaarje pa so bile 2.50-3.75 dir. kg žive vage. Telice in mia Ti jinujki so bili od 4.75 do 5.50 din kiiffgram živo teže. Teleta ao bila povprečrao po 6—7 din kg žive vage. Svisje Plemenske. V Marib&ru so bili 5—6 tednov »tari prašiči 90—110 din komad, 7—9 tednov po 115—140 din, 3—4 nesece stari 200— 2S0 din, 5—7 mesecev 330- ¦<50 din, 1 kg žive tcže pa 6--8 din. V Kraniu so bili 7—8 tednov stari pujski 190—260 din komad. FrSntarji so dosefrli v LaSkem 7.75 din kg živn it&r. v Kranju pa 8—9 din. Defcele svinje. Prodajaii so ae samo prašitt špeharji, ki ao skoraj povsod rmeli isto ceno 8—9 din. živalski proelukti Mpso in slanina. Govedina 10 -12 din, pljuča 7—8 din, svinjsko meao g kostmi 12 tlin, brez kosti 14 din, slanina 13—14 din, suha slanina 22 tlin, svinjska mast 19 diu kg. Meeo kozliia 20 din kg. Kožc. Goveje 10 din, telečje 12 din, svinjske 7—8 din kg. Vohia neoprana 24 din, oprana 34 din kg. Med. V Dol. Logatcu 16 din, v Laškem 18—20 diri,- v Črnomlju 14 din, v Kranju 22 din kg. Mlečai »jroizvodi. Mleko 1.50—2 din, smetana 7.50—10 din liter, surovo maslo 26 din, čajno 28 do 32 din kg, domači sir 8--iS qj*i. Jajce 0^0 do 0.70 din. žabji kraki kg 2.50 din. ' ""•«* Perntnifta Kokoš 20—30 din, par pištancev 25 65 din. gos 45 dirt, pilran 45—60 d-irt. Vino V okolici Crnomlja je navadfio mešano vino pri vinogradnikih po 4 clin liter, finejge sortirano vino pa po 5 din. V severni Dalmaciji se plačujejo bela in rdeča Vina po 2.50—3.50 din liter. V Sibeniku so črna vina 3.30—3.50 din, opolo pa 3.60 do 3.90 din liter. Boljša Vlna startejo v srednji Dalmaciji 4—5 din liter. Žito m krma žito. Cene vagonskih dobav v Slavoniji in Vojvodini so sledeče: pšenice 152—154 din, rž 142 do 145 din, ječmen 160—162 din, jari 180—185, oves 157—160, koruza 96—97, sušena 106-108 dinarjev 100 kg. Fižol kg 2—3.50 din. krompir 0.80-1 din. Krnm. Seno 0.60- 0.80 din, slama 0.30—0.45 dinarjev kilogram. Sadje in zelenjava Jabolka 4—8 din, suhe slive 8—12 dln, cell orehi 10 din, luščeni 30 din kg. čebula 3—4 din, česen 6—10 din, glava zelja 0.50—3 din, kg kialega zelja 3 din, kislc repe 2 din, glava karfijole 2—10 din, kg hrena 8—10 din, komad zelene 0.50 do 3 din, komad glavnatc solate in endivije 0.50 do 2 din, kg- pa 8—12 din, kg radiča 10 din. Sejmi 30. marea v Turnišču (Prekmurje) živinski —» 31. marca svinjskt v Mariboru, živineki in kramarski (cvetni petek) v Brasiovčah, Lembergu, Ormožu in Slov. Bistrici — 1. aprila svinjski v Brežicah, Trbovljah, Vidmu ob Savi — 3. aprila živinski in kramarski v Poljčanah, živinski v Zabukovju nad Sevnico in v Murski Soboti — dne 4. aprila živinskj v Podčetrtku, Ptuju in Dobrovniku (Prekmurje), svinjski v Ormožu — S.aprila svinjaki v Celju, Ptuju in Trbovljah.