St. 5 43. leto Kamnik, 12. marca 2004 Neprecenljiva vrednost njihovih dejanj in nenehne pripravljenosti pomagati Najvišje priznanje Civilne zaščite Kamničanu Vladu Šerbelu ob svetovnem dnevu Civilne zaščite prvega marca so tudi V Sloveniji najzaslužnejši posamezniki, skupine, družbe in organizacije prejeli priznanja in nagrade za zasluge in požrtvovalno delo pri razvijanju in krepil vi pripravi jenos- ti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči vsem, ki so v stiski ter odpravljanju posledic naravnih nesreč. Na osrednji državni slovesnosti v Cankarjevem domu sla poveljnik Civilne zaščite Miran Bogataj ter direktor Uprave za zaščito in reševanje Bojan Zniavc podelila kipet (IZ, devet plaket in 28 zlatih znakov. Najvišje priznanje, kipec civilne zaščite, za živ- ljenjsko delo, posebne zasluge in izjemne dosežke pri delu na področju varstva pred naravnimi in drugi mi nesrečami je prejel Kamniean Vladimir Šerbcl. S številnimi aktivnostmi, ki jih je opravil v mnogih letih nepretrganega tlela, nesebično pomoč jo in posluhom za vsakogar, ki ga je prizadela naravna ali druga nesreča, si to priznanje nedvomno zasluži. Predstavlja hvaležnost za njegov čut odgovornosti, pripravljenosti, potrpežljivosti, darežljivosti in prijateljstva, predvsem pa za predanost tlo mlajših rodov Več na 2.strun i. Stran 3 IZ VSEBINE Pogovor s podžupanom Demitrijem Perčičem 0 opravljenem delu, perečih problemih v občini, možnostih in načrtih za uspešen razvoj občine 3 Program prireditev Mesec marec in z njim povezan praznik občine Kamnik, ki letos obeležuje 130-letnico rojstva Rudolfa Maistra, prinaša širok in pester program prireditev. Vabljeni! Stran 7 Obnova v starem mestnem jedru Na osrednji državni slovesnosti v Cankarjevem domu je poveljnik ( Z Miran Hogataj čestital Vludu Šerbelu za življenjsko delo in izjemne dosežke pri zaščiti in reševanju ter mu podelil kipec kol najvišje priznanje Civilne zaščite. Tomaža Humorja in Aleša Koželja so med predstavitvijo njunega vzpona na južnoameriško goro Aconcaguo z zanimanjem spremljali obiskovalci, ki so povsem zapolnili dvorano razstavišča Veronika. STANE SIMŠIČ S Tomažem Humarjem in Alešem Koželjem na Aconcaguo V petek, 20. februarja, smo kamniški planinci in mnogi drugi ljubitelji gora spremljali predstavitev gorskega vzpona na južno ameriško Aconcaguo, po severni in južni steni. To zahtevno steno sta naskočila svetovno znani in uveljavljeni alpinist, član Pl) Kamnik Tomaž lluntar in alpinist Aleš Koželj Ob lepih diapozitivih smo sledili zahtevni turi, ki se je srečno zaključila z vzponom na sam vrh te več kot 6000 visoke gore Razstavna dvorana razstavišča Vertinika je komajda sprejela vse obiskovalce Sedežev je zmanjkalo, zato so mladi obiskovalci posedli kar po tleh preti plat nom, tla so lahko sledili zanimivi poti naših alpinistov. In po končani predstavitvi smo bili vsi zadovoljni, bogatejši za nova spoznanja. Kamniški alpinisti so po novno dokazali tla naš alpinizem sotli zelo visoko, v sam svetovni vrh. Da bi ohranili dragoceno stavbno dediščino, bodo prav prišli napotki za učinkovito in strokovno prenovo stavb v starem mestnem jedru. Ob praznikih žensk, mater Med nami je mnogo žensk, ki so vredne občudovanja in vsega spoštovanja. Žene in matere enostavno živijo za drugega, za to, da nam lepšajo življenje, da je ta svet bolj človeški, da smo si ljudje bližji med seboj. In so vesele že drobne pozornosti, hvaležnosti, toplega pogleda, stiska roke, objema in iskrene podpore. Zato je mesec marec, ko slavimo vse žene in mame, ravno pravšnja priložnost, da premislimo, kako je z našim odnosom do njih in popravimo naše napake. Mi vam v tej številki predstavljamo Joži Kališnik - pevko, avtorico monografije o Kati Turk, mati, ženo in hčerko ter preprosto žensko, ki svojo prijaznost, iskrenost in dobroto podarja ljudem okrog sebe. Med mladimi Tudi tokrat posebna stran, namenjena mladim. Prinaša dogajanja študentskega kluba Kamnik, vtise z otroškega parlamenta in še kaj... Prijeten dan odprt vrat v OŠ Toma Bre Minulo soboto, 6. marca, so učitelji in učenci v OS loma Brejca na sležaj Odprli vrata svoje šole. Staršem in drugim obiskovalcem so odstrli skrivnosti pouka. Tako so s prijetnimi dišavami in s palačinkami postregli v gospodinjski učilnici, za lačne ptičke so poskrbeli pri tehničnem po tiku, v kemijski učilnici se je katlilo, v UČilnid angleškega pa so predstavili tisto pravi »paneakes day«. Dan poprej pa so priredili lep glasbeni večer z utrinki misli o starševstvu in nagradili najboljša literarna tlela z naslovom \1o ja mami, moj OČI ... RS. Na sliki: Na dnevu odprtih vrat so se starši z veseljem odzvali povabilu na kviz, ki sojini ga v razredu pripravili njihovi otroci. Velika planin A www.vt'likiipl;uiiiiii.si VABI NA UGODNO SMUKO IN SANKANJE Nočno sankanje: ob petkih 18" - 20h kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, J5. marcu. Članke^ oddajte najpozneje do četrtka. IN. marca; Oglase zalivale in obvestila pa do torka. Ji. marca, v našem uredništvu v Kamniku, (davni trg 23 (stavba med občino in sodiščem. I.nadstropje), tel.: 01 83')! >'/ / i h tltl '662 450, e.naslov: sasamejac!«• volja.net. I vednišlvo odpvto: ponedeljek od H. do /5. ure. torek od H. do / J. ure. sreda od H. do I J. in od / J. ilo I', ure. Sobota, 13. 3.: FINALNI VELESLALOM za pokal Velike planine 20. 3.: TEKMOVANJE STAROSVETNIH SMUČARJEV ! HI "BAT PETld^H i;i»W;Lil'I?WA7i.|;i'Kia«ltf*t.« UUlUtfMOUA Jenost plačila na obroke Dobeno 75,1234 Mengeš Telefon: 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si Možnost testnih voženj! Spoznajte njegove izredne sposobnosti! DAN ODPRTIH VRAT 26. IN 27. MARCA. Vabljeni! MITSUBISHI L 200 www.avtocenter-subelj.si Obrtniška ul. 8, Domžale H 72 16 221, 72 44 234 PRIZNANJA ZA ŠPORTNE DOSEŽKL IN DELO V ŠPORTI ZA LETO 2003 Priznanja za športne dosežke v preteklem letu je kar 2 J kamniškim športnikom in štirim ekipam na slavnostni podelitvi v to rek, 9. marca, v Domu kulture Kamnik izročil podžupan Ižemit rij Perčič. Priznanja, medalje in lepi rezultati so najlepše poplačilo za njihovo trdo delo, vztrajnost in mnoga odrekanja, hkra ti pa vzpodbuda za nove cilje. Vrhunski tekmovalni šport pa ne more obroditi sadov brez vztrajnega in požrtvovalnega dela trenerjev in drugih, ki prav tako živijo in dihajo s športom dan za dnem, leto za letom, celo već desetletij. Zato je podžupan podelil ludi priznanja za dolgoletno vztrajno in zavzeto delo na športnem področju. Najvišje priznanje PIAKLTO ZA ŽIVI JIAJSKO DELO je podžupan Demitrij Perčič podelil Bojanu POLLAKI < )dn MJti delovanja drnslev in na področju javnega reda kot posledica vstopa in prilagajanja EU. Seveda pa bo E11 prinesla tudi spremembe na področju registru i|e vozil, izdaje vozniških dovoljenj, vendar predvidevajo, da bodo že izdani dokumenti velja li do poteka roka, za katerega so bili izdani. Nič več ločenih postopkov izdaje gradhenega in lokacijskega dovoljenja Na področju okolja in prostora je bilo v lanskem leln v reševanju 552 zadev, manj kot leto pred tem, kar je |xisledica uveljavitve nove zakonodaje na področju graditve objektov in urejanja prostora. Za enostavne objekte, vzdrževalna in podobna dela, za katera je bila prej potrebna od ločba o dovolitvi priglašenih del. po novem Zakonu o graditvi objektov (ZOO-I) ni već potrebno Z uveljavitvijo novega Stanovanj skega zakona oktobra 2003 je uprav na enota pristojna za izdajo odločb Za vpis in izbris ve< slano vanjskih stavb v register upravnikov ter izdajo odločb za vpis in izbris najemnih pogodb v register najemnih pogodb za stanovanja. Koi je povedala Matjaša Pintar, vodja oddelka za okolje in prostor, se je nov zakon o gradil v i ob jekiov »prijel«. Ponehalo je začet no navdušenje investitorjev, ki so menili, da bodo lakoj |)o I. I. 2003 (ko je začel veljali ZGO-1) Že pridobivali gradbena dovoljeni,! v »skrajšanih" p< islopkih, ko k projektom za pridobitev-gradbe-nih dovoljenj ne bo p< ilrebno pridobivati soglasij in da sosedje ne bodo več stranka v postopkih. Po pojasnilih ministrstva bb to mogoče šele, ko bodo sprejeti novi lokacijski načrti v skladu z novim Zakonom O urejanju prostora. Največ problemov je v zvezi s preverjanjem predpisane vsebine projektov za pridobitev grad benega dovoljenja. Zakon določa, da se v prehodnem obdobju šteje za projektno gradbeno dokumenta« ijo z ustrezno vsebino < ilede na tO, da je v zadnjih neka niskih dovoljenj večjemu števili Kamnik obveščaj« i < > preteku in daljšanju veljavnosti To storitev, občanom dobrodošla, saj jih v pri kega dovoljenja lahko doleti dev 5 kazenskih točk. Prav gotovo pa [javnost vozniških dovoljenj, ali f lo z upravne enote. j mesecih pretekla veljavnost voz t imetnikov, jih iz, upravne enote pozivajo k zamenjavi oziroma po-s kalen i s<, pričeli ze leta 2002. je nieru pretečene veljavnosti vozniš-etdeset tisočakov kazni in še 3 do je najbi rije, da takoj preverimo ve )a da smo vsaj pozorni na obvesti- dovoljenje upravne enote, pač pa mora investitor pridobili lokacijsko informacijo, ki jo izda pristojna občina. Novi zakon tudi ne |)ozna vet lo cenili postopkov izdaje lokacij skih in gradbenih dovoljenj. pa< pa le postopek izdaje gradbenega dovoljenja, v katerem sta ur hanislični in gradbeni del zdru žena. Upravni organ tudi ne izdaja vet odločb za odmero odškodnine zatadi spremembe na membnosti kmetijskih zemljišč ali gozda, saj je investitorji niso več dolžni plačevati. po določbah novega ZGO-1 projekt Za pridobitev enotnega do voljenja z gradnjo po določbah prejšnjega /.(it). Kerso.se z izva janjem teh določb pojavljala mnoga vprašanja, pričakujejo, da bo kmalu sprejet nov pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije, ki Dp razrešil taksne dileme. V dobrem letu po uveljavitvi novega Z< i()■ I pa je ze v proceduri sprejem sprememb in dopolnitev, ki naj bi prinesle hitrejše in jasne posto|)ke. SAŠA MEJAČ Kamniški OBČAN OBČINSKA UPRAVA - OBČINSKI SVET 12. marca 2004 3 S podžupanom Demitrijem Perčičem o opravljenem delu, problemih v občini Za usklajen razvoj občine je potrebna dolgoročna strategija Demitrija Perčiča, svetnika in predsednika občinskega odbora LDS Kamnik, je občinski svet januarja lansko leto imenoval za podžupana tudi v novem mandatu, za seboj pa ima že štiriletno podžupansko prakso v prejšnjem mandatnem obdobju. Funkcijo podžupana opravlja kot nepoklicni funkcionar, saj je zaposlen v Titanu kot komercialni direktor. Glede na kar nekaj opravljenih zahtevnih nalog in množico perečih problemov, ki se odpirajo, smo ga povabili k pogovoru. Statut občine Kamnik sicer določa, da ima občina Kamnik lahko največ dva podžupana, a seje župan Smolnikar odločil za enega podžupana in ne dva, kot je bilo v prejšnjem mandatnem obdobju. Kakšne so vaše naloge in pristojnosti? Zupan sc ji- zaenkrat odločil, da bo imel samo enega podžupana. Sam sem mu predlagal, tla imenuje še enega podžupana Iz druge največje Stranke v občinskem svetu, vendar se za tO še ni odločil. Dejstvo je, da sem sam pogosto odsoten zaradi moje službe v podjetju Titan, včasih pa je samo protokolarnih zadev na en dan dovolj za tri Župane. Politične stranke v občinskem svetu so se dogovorile o vodenju posameznih odborov, imenovanje podžupana pa je predvsem stvar župana, saj sam odloča, koga bo predlagal in koliko jih bo imel. Občina, ki je velika kot naša, bo morala v bodoče imeti profesionalnega podžupana, ki bo imel stalna pooblastila in bo žu- pana na določenih področjih razbremenil. Naloge podžupana sproti določa župan, saj kot neprofesionalni podžupan ne morem in ne smem opravljati njegovih nalog brez njegovega pooblastila. Sodelujem na kolegijih župana, po pooblastilu ga zastopam na posameznih prireditvah ali pa vodim seje občinskega sveta. Sodelujem tudi v raznih projektnih odborih, trenutno v odboru za pripravo občinskega praznika, Poleg tega VOdim še odbor župana za oživljanje mestnega jedra. V primeru daljše odsotnosti župana bi moral prevzeti vse njegove naloge Sodelovanje z županom in njegovo ekipo v tem mandatu ocenjujem kot korektno. Na zadnji seji ste sprejeli jiroračun za letošnje leto, težak dobre 4 milijarde tolarjev. Se vam zdi dovolj uravnotežen oziroma res tako razvojno usmerjen, kol trdi župan? Vsak župan se trudi, da bi pripravil čimbolj razvojni prora čun, vendar mora upoštevati tU- Prireditve ob prazniku občine Kamnik 2004 Četrtek, 11. marec ob 16.30 Šolski center Rudolfu Maistra, Kamnik Kviz o generalu Rudolfu Maistru Ponedeljek, 15. marec ob 19. uri Galerija Veroniku, Kamnik Iz ringa življenja < ./-//<■ razstave slik Marjana Skumavca Petek, 19. marec ob 19. uri Dom kulture, Kamnik Koncert orkestrov Glasbene šole Kamnik Sobota, 20. marec ob 8. uri Glavni trg, Kamnik ob 12. uri Velika planina Srečanje starosvetnih smučarjev ob 18. uri Glavni trg, Kamnik Pozdrav pomladi 1'SI'I) Lira s prijatelji Nedelja, 21. marec ob 10. uri Športni park Virtus - Smatra pri Kamniku Maistrov tek ob 15. uri Budnarjeva muzejska hiša Odprtje razstave Vezeni prti krajanke Rezke Mali Sreda, 24. marec ob 19. uri Grad Zaprice, Kamnik Odprtje razstave General Rudolf Maister in mesto Kamnik Petek, 26. marec ob 20. uri Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik /ubilejni koncert Mešanega pevskega zbora Cantemus Sobota, 27. marec ob 16. uri Park ob železniški postaji Kamnik malo Posaditev dreves prijateljstva v Parku Evropa Trofaiach, Bavarsko-Slovensko društvo, Andechs m Kamnik ob 18. uri Dom kulture, Kamnik SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA S PODELITVIJO PRIZNAN) OBČINE KAMNIK IN PODPISOM LISTINE PRIJATELJSTVA Z OBČINO ANDECHS - NEMČIJA ob 19. uri Glavni trg, Kamnik 'Zabava z glasbo in ognjemetom Nedelja, 28. marec ob 19. uri Športna dvorana, Kamnik Žametne vrtnice - zabavno - glasbena prireditev Ponedeljek 29. marec ob 19. uri Galerija Veronika, Kamnik Glasova preja s častnim občanom občine Kamnik mag. Cenetom Matičičem ob izidu njegove knjige Akcija 25 poslancev ali Vpet v pomladnih sedemdeset let Torek. 6. april ob 18. uri (nad Zaprice, Kamnik Kamniški zbornik 2004 - predstavitev Sreda, 7. april ob 19. uri Dom kubure. Kamnik Koncert mladih glasbenikov v počastitev praznika Sobota, 17. april ob 18. uri Maistrova hiša na Šumi v Kamniku Slovesnost ob obnovi Maistrove hiše Slavnostni govornik dr. Anton Grizold - minister za obrambo Republike Slovenije Sodeluje Častna enota Slovenske vojske ob 20. uri I>oiu kulture, Kamnik Slavnostna akademija ob 130. obletnici rojstva generala Rudolfa Maistra - slavnostni govornik dr. Janez Drnovšek - predsednik Republike Slovenije Spoštovani Kamničani! Pridružite se nam na SLOVESNOSTIH in PRIREDITVAH OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU tli to, da o proračunu odločajo svetniki Svetniki pa so, po eni strani predstavniki političnih strank, po drugi pa prihajajo kot Občani Kamnika in dobro poznajo potrebe okolja. In če v en prostor zapreš trideset ljudi, vsak pa ima svoj vrstni red potreb, je dejstvo, tla ven ne morejo priti vsi enako zadovoljni. Proračun ocenjujem kot enega boljših glede uravnoteženosti, pa tudi glede zadovoljevanja osnov nih potreb Še vedno pa ne rešuje številnih problemov Kamniča-nov. LDS je tvorno sodelovala pri vseh fazah proračuna. Župan je v vseh fazah obravnave upošteval večino naših pripomb, pa tu tli pripomb drugih strank. Za boljše načrtovanje potrebujemo dolgoročne strategije na vseh področjih. Nekaj jih že imamo, druge so v izdelavi, potrebno pa jih je povezati in uresničevati Izdelali bomo strategijo na področju razvoja podeželja in kmetijstva, strategijo na področju turizma, v tem proračunu se že upošteva strategija varstva okolja, ki je bila sprejeta januarja 2004, pripravlja se študija prometa širšega območja mesta Kamnik, sodelujemo v urbani regiji, popravljen je prostorski družbeni plan... Se vam zdi, da se premalo sredstev namenjena družbenim dejavnostim, kot trdijo nekatere svetniške skupine? Na področju družbenih dejavnosti bomo skupaj še z nekaterimi svetniškimi skupinami predlagali, tla se zaradi večje učinkovitosti razdeli na dva dela. Na odbor, ki se bo ukvarjal s predšolskim varstvom, osnovnim šolstvom, socialo, zdravstvom, drugi tlel pa bo odbor za kulturo, šport in mladino. V letošnjem proračunu smo namenili kar nekaj denarja za investicije v družbene dejavnosti. Obnovili bomo dve igralnici v vrteti na liakovniku, začela se je sanacija i >s sii-anjc, nadaljuje se obnova oš Toma Brejca za otroke prve triade, uredila se bo okolica OŠ Marije Vere. Pri OŠ Marije Vere bomo zgradili otroško igrišče, ki bo dostopno tudi otrokom soseske, nadaljuje se izgradnja kegljiSča, celovita obnova štadiona Mekinje, obnova telovadnice, nadaljujemo tlela na Domu kulture. Menim, tla smo začeli na tem področju delovati sistematično, kljub temu menim, tla se razvoj lega področja izvaja prepočasi. Prostorska problematika se vse bolj zaostruje, še posebej vroče je glede parkirnih mest na Duplici in na Zikovi ulici. Kje vidite vzroke današnjega stanja in kako bi ga lahko celovito rešili, uredili? Občina Kamnik je zaspala na področju urbanizma. Urbanističnih rešitev dejansko nimamo, saj so zazidalni načrti omejeni na majhne otoke, ki so nepovezani med seboj. Gradimo trgovsko poslovne centre, ni pa dovolj parkirišč v blokovskih naseljih, otroška igrišča 80 narisana na parcelah, ki so privatna last in jih najbrž nikoli ne bo, športna igrišča pa Še narisana niso Lastniki zemljišč želijo le le prodati čim dražje in zato želijo imeti narisana na zemljišču le stanovanja in lokale, in tu bi morala občina aktivno odigrati svo- |0 vlogo. Mesto |e treba gledati kol celoto. Mesto je potrebno gledat) kot celoto. Po mojem mnenju je potrebno sanirali zgrešene zadeve. Kamnik potrebuje vsaj dva mos- /--- ---■—'-1--- Vi sprašujete, župan odgovarja S.H. iz Kamnika sprašuje župana, zakaj občina ne izvaja stalnega nadzora nad mirujočim prometom. Izvajanje nadzora na na- ben poudarek je namenjenpre- \ vedenem segmentu sodi nesporno med lista pttdrotja dela občinske upravi; kije permanentno na očeh kritične javnosti, Glede na razmeroma pogoste klice občanov je očitno, da se največji delež kršitev dogaja v starem mestnem jedrn in na območjih gosto naseljenih stanovanj-skilt sosesk na južnem delu Kamnika. Torej tam, kjer se sočasno pojavlja največ motornih vozil. To je tudipogla-t'ihii razlog, da obstoječa parkirišča fizično ne zmorejo več'zadostiti(potrebam lastnikovjeklenih konjičkov, prostora za ureditev novih parkirišč pa tudi ni na razpolago. Sočasno si mnogi želijo, da bi lahko brezplačno parkirali čim bližje doma oz. zastavljenim deslinai/jam. Ob vsem tem seveda ne gre spregledati pojava dokaj ležernega />rometnega ravnanja številnih voznikov, ki jim je vseeno, če njihovo vozilo, parkirano na pločniku, ali celo na prehodu za pešce, ovira ali celo ogroža druge udeležence v prometu. Na nek načinje nerazumljivo, čemu se potem lakšni kršitelji Jezijo na izdana obvestila redarske službe o ugotovljenem prekršku. V občinski upravi je za nadzor nad mirujočim prometom organizirana posebna služba. kisi/)o najboljših močeh prizadeva za vzdrževanje prometnega reda. Pose- tova čez reko, v dolgoročnih planih sta vrisana - na Kovinarski (Mercator - Titan -obvoznica) in drugi južneje, na Duplici, ki bi povezal obvoznico in Ljubljansko v višini Al|>rcma in hi na še razpršene obrtne cone povezal v bolj enoten prostor. Šele na tretjem mestu je most v novi soseski I Uok, ki pa sc bo, iz me ni neznanih razlogov, kot kaže gradil prvi. Svetniki so predlagali sprejetje odloka, da mora vsak investitor zagotoviti tive parkirni mesti za posamezno stanovanjsko enoto in najmanj pel za najmanjši lokal. Ostaja pa problem parkirišč v strnjenih naseljih, kjer je na stanovanje le polovica parkirnega mesta. Logično je. tla proračun ne dovoli kupovanja dragih parcel za parkirišča, zato menim, da dokler ne najdemo ustreznih rešitev občina ne bi smela prodajati svojih zemljišč v teh soseskah, ali pa bi morala lastnikom v zame njavo ponuditi nadomestna zemljišča, I Igrizniti pa bo treba tudi v problem garažnih hiš, ki so narisane v našem mestu na številnih krajih, a ne boste našli nohtne. Šele letos bo občinski svet začel s postopki za sprejem Strategije prostorskega razvoja občilu Kamnik, ki mora biti sprejeta do leta 2007. Menim, da je lo ena glavnih prioritet za usklajen in načrtovan razvoj tako samega mesta kot celotne občine Kam nik. Kateri so, po vašem mnenju največji problemi v občini na področju družbenih dejavnosti? Prepričan sem, tla otroško varstvo Probleme imamo s pomanjkanjem prostih mest, po drugi strani pa smo med najdražjimi v Sloveniji. Standardi, ki jih postavlja država so res veliki, vse pa pade na breme občilu Vendar bo potrebno narediti bolj radikalno potezo. Sam mislim, da bi morali ob izgradnji nove enote vrtca ustanoviti nov zavod in tudi na tem področju vzpostavili konkurent'-nosi. Če lahko rečemo, da smo na področju osnovnega šolstva v zadnjih letih naredili korak naprej, tega za vrtce ne moremo reči. Je pa področje družbenih dejavnosti investicijsko veliko za venlivnemii delu. kar se odra ža v vsakodnevno dobronamernem opozarjanju na neustrezno ravnanje. Če slednje ne rodi sadov, je seveda potrebno poseči /jo ostrejših ukrepih. Delo na terenu je organizirano tako. da se s fleksibilnim delovnim časom v meja 11 zmožnosti kontrolira mirujoči promet ne samo dopoldne, temveč tudi v popoldanskem, večernem in deloma v nočnem času. Redarska služba />a se na posameznih območjih v Kamniku pojavlja ludi ob sobotah in prazničnih dneh. Kljub prizadevanju /MK/blaš-čenih oseb za izvajanje nadzora nad mirujočim /»ometom je najbrž razumijh •<>. da z obstoječo kadrovsko zasedbo (delo opravljata le dva delavca > u i mogoče vseskozi in v celoti nadzorovali dogajanje na dokaj obsežnem urbanem prostoru. Če bi torej želeli okrepiti nadzor lako, kol si nekateri predstavljajo, bi nesporno potrebovali bistveno večje število redarjev, kar bi posledično močno obremenilo javne finance. Sicer//a si vsi občani niti ne želijo obiskov redarske službe. Poleg zahtev za ukrepanje se namreč soočamo s pritožniki, ki do trenutka, ko se jim predloži nesporni materialni dokaz o dejanski kršitvi j i red)risov, vztrajajo na prepričanju, da se jim je zgodila krivica. Ne glede na /protislovne ocene o delovanju občinske redar- deset proračunov na leto. Po ureditvi Doma kulture je na vrsti še njegova klet za Mladinski center, tesno v vrsti stoji dvorana nad Kavarno, da ne omenjam športnih objektov, kol sla kc« Ijiščc in stadion. Kamnik kljub temu, da naj bi v zadnjih letih gradil na turizmu, v razvoju zaostaja za Domžalami. Kje vidite možnosti razvoja? Turizem v Kamniku, če začnem z njim, je res eapljanje na mestu. Je pa ogromen korak narejen v termah Snovik, in to je potrebno pohvaliti. Brez turistične infrastrukture se turizma ne moremo iti. Ogromno denarja dajemo na Veliko planino, da ta životari, ni pa nobenega efekta, Premaknil se je projekt Slari grad, kar je pohvalno, ni pa hotelov, ni kolesarskih stez... Kot pred sedemdesetimi leti lahko gostom pokažemo naravne lepote. V programu naše stranke imamo zapisano, naši svetniki pa se zavzemajo za enotno promocijo celotne občine Kamnik kot tttri.v ličnega mesta, oglaševanje enodnevnega turizma (Mestna občina Ljubljana, Domžale, Mengeš). Veliko planino kot krajinski park, povečanje prenočitvenih zmogljivosti, oživitev mestnega jedra, projekt turističnih kolesarskih poti po občini Kamnik in povezave s sosednjimi občinami, blagovna znamka »Narejeno v Kamniku«... Kako se občina Kamnik, predvsem kamniško gospodarstvo, pripravlja na spremembe v prvih letih vstopa Slovenije v EU? Vstop v Evropo bo velik dogo tlek, ttitli za gospodarstvo, ne pa nujno pozitiven. Večina kamniške industrije sc z Evropo že srečuje in bije težak konkurenčni boj. Vloga občine je tu majhna, čeprav je zainteresirana, cla se socialni položaj občanov ne bo poslabšal. Evropa za slovensko industrijo ne pomeni samo nove trge, predpise in standarde, temveč tudi konkurenco pri izdelkih in kadrih. Učinek bo najprej viden na kmetijstvu in podeželju, zato mora biti občina pripravljena s projekti, saj je v strukturnih skla dih za to področje največ denarja če bomo tu Zamudili, bodo posledice hude. Drugo področje ske službe bi veljalo 'pome; ti tudi pred svojim /tra-gonu, Zgolj s prstom kazati na odgovornost občine za domnevne/ slabo stanje na področju mirujočega pro meta. tovrstne j/n/blemalike zagotovo ne bo rešilo samo />o sebi. Rešiti bi jo bilo mo goče s spremembe/ dosedanjega načina premagovanja prostorskih razdalj ob sočasnem sjHJznanju, da avtomobil ni samo dobrina, ki nam je v korist, temveč tudi dobrina, ki nas nenehno udarja jio že/rti. Stroški se ne nanašajo samo na nakup in tekoče vzdrževanje, temveč nas vsakodnevno bremenijo ludi s cestninami, parkirninami In drugimi iz da tki. V primeru odločitve o parkiranju vozila na mestu, kjer le-lo ni dovoljeno, /ju se bomo morali sprijazniti tudi s posledicami, ki sledijo tovrstnemu ravnanju jrri čemer je vseeno, ali nas je pri kršitvi zalotil policist cd/ občinski redar. ANTON TONU SMOLNIKAR ŽUPAN je obrt in podjetništvo, predvsem z omogočanjem pogojev. Tretje pomembno področje pa je turizem. Predvidevam, da bo z vstopom Slovenije v Evropo potrebno proračun okrepiti na so eialnih programih. Pa se za konec dotaknila še lokalne />ol i lične scene. Vtisa stranka LDS ima kar di-si'1 svetnikov v občinskem svetu in je tako najmočnejša stranka Jrri oblikovanju potniki- in razvoja v naši občini, kako pa sodelujete z drugimi strankami? Kakšna je po ta šem mnenju koalicija - opozicija? Res smo najmočnejša .stranka v občinskem svetu, vendar smo v začetku mandata vztrajali, da se politične funkcije pravično porazdelijo in nismo izločili nikogar. Z drugimi strankami smo se dobivali redko, predvsem pri posameznih projektih. Se pa dogovarjamo z nekaterimi strankami, da bi se srečevali pogosteje in res skupaj krojili politiko v naši občini. Bomo videli. Zaenkrat politiko kreira župan in njegov urad. Zupan ni strankarsko opredeljen in bi se rad pogovarjal z vsemi in nobenemu kaj preveč obljubil. Koalicije ni podpisal z nikomer, se je pa s posameznimi strankami pogovarjal o tej temi. Res je, da gre mimo LDS težko, saj nas je deset, a za večino je potrebnih še pet svetnikov. Je pa res, da tudi svetnice in svetniki v LDS včasih tarnamo, da se ne da veliko narediti. Zato, ker je razmerje sil v občinskem svetu zmedeno, so sc posamezne manjše stranke začele povezovati, da bi bile jeziček na tehtnici, večje stranke pa pogo varjati o projektnem sodelovanju. Menim, da je za Kamnik to lahko le dobro. Razlike med strankami v občini so manjše kot na državnem nivoju in dogovarjanji j« lažje Ima pa vsaka stranka svoj program in izhodišča, ki se jih mora držati. Občinski odbor LDS v Kamniku ni vezan na katero od ideologij, veže nas načelo enakih možnosti za vse, različnost mnenj in dogovarjanje o problemih in iskanje najboljših rešitev. Ne glede na barvo predlagatelja vsako idejo kritično presodimo, in če je dobra smo jo pripravljeni podpreti. SAŠA MEJAČ 12. marca 2004 SPOMINI SE ŽIVIJO Kamniški OBČAN RUDOLF MAISTER VOJANOV - VOJAK IN PESNIK Ko smo bili Slovenci še pod Avstrijo, odnos do vojaštva ni bil nikoli prisrčen. Vojaška služba je našega fanta in moža privedla v popolnoma tuj svet, kjer so mu bili poveljniki tuji po jeziku in srcu. Redki častniki so znali slovensko, redki so bili, ki so čutili slovensko, še manj pa je bilo tistih, ki so se upali v javnosti pokazati svoje slovenstvo. Med njimi je bil Rudolf Maister edini, ki ni skrival svojega porekla. Njega je usoda izbrala, da nam je ob prevratu rešil vsaj en mejnik, Maribor, in nam začrtal severno mejo. Vendar bi slika Rudolfa Mais- za podpolkovnika. Vendar so tru postala pomanjkljiva in ne- se dogodki razvijali drugače, pravilna, če bi videli v njem sa- kot je bilo mišljeno. Devetin- mo moža dejanja, ne pa tudi moža besede in duha, če bi ob njem kot vojaku in organizatorju pozabili na ljubitelja duhovnih vrednot, na zbiratelja knjig in pesnika. Kot zbiratelja knjig je bilo zanj značilno, da ni bil bibliofil tiste vrste, ki mu je knjiga samo mrtev predmet zbiranja, temveč je bil zbiratelj, ki je izbral predvsem slovensko knjigo, ki mu je pomenila izraz naših kulturnih stremljenj in je v njej videl eno najzgovornejših dvajsetega oktobra 1918 je dunajska vlada zaprosila zmagovite zahodne zaveznice Francijo, Anglijo, Združene države in lia-lijo za premirje. Istega dne so v Ljubljani razglasili konec avstro ogrskega cesarstva in praznovali prvo slovensko narodno osvoboditev. V Zagrebu so tega dne oklicali Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, v katero se združujejo »neodvisne države Slovenija, Hrvaška s Slovenijo, Bosna in Hercegovina ter Dal- Rojstna hiša Rudolfa Maistra na Šutni v Kamniku. prič vsega, kar smo Slovenci kot macija z Rijeko«, torej vse južno narod ustvarili. S tega vidika je izpopolnjeval svojo zbirko in jo v desetletjih izpopolnil v eno največjih in najlepših zasebnih knjižnic na Slovenskem. Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku. Družina se je leta 1880 preselila v Mengeš, kjer je obiskoval dva razreda osnovne šole, ki jo je leta 1885 dokončal v Kranju. Tja se je namreč družina preselila leta 1883. Tu je dokončal nižjo gimnazijo in se še istega leta z materjo preselil v Ljubljano ter se začel živahno udejstvovati v mladinskih krožkih. Po zaključenem šestem razredu je odšel na Dunaj v domobransko kadetnico, iz katere je bil leta 1894 uvrščen v ljubljanski domobranski polk. Vojaško službo je opravljal v različnih krajih. Pri tem ni pomembna njegova vo jaška kariera, pač pa to, da se je v tem času in poklicu razvil in pridobil izredne vojaške lastnosti: neustrašnost, ki ne klone pred nobeno nevarnostjo, prisebnost, ki obvlada še tako nepričakovan položaj, borbenost, ki ne mara ovinkarskih kompromisov, ter iniciativnost, ki se ne boji osebne odgovornosti in usmerja vsako delo. Nič manjšega pomena ni, da je služil skoraj ves čas v Sloveniji, kjer je lahko ostal trdno povezan s svojim narodom in njegovo kulturo. V prvi svetovni vojni je zaradi bolehnosti ostal v zaledju kot poveljnik dopolnilnega okrožja v Celju in nato v Mariboru. Bil je odličen organizator iti prepričljiv govornik. Že poleti leta 1917, tako piše v svojem poro čilu, je slutil, da ni več daleč polom Avstrije, zato je pripravljal sebe in slovenske častnike na bodoči prevrat. Mariborski Nemci, kiso videli v njem svojega največjega nasprotnika, so ga tako dolgo tožili, da je bil odstavljen ter prišel v Gradec v sodniško preiskavo. Po osebni intervenciji poslanca dr. Antona Korošca pri cesarju Karlu je bil rehabilitiran in se je po lastnem prizadevanju in na našo veliko srečo zopet vrnil v Maribor. Ob prevratu je bil major in na vrsti slovanske dežele, ki so bile dotlej pod dunajsko cesarsko in ogrsko kraljevo krono. Najvišja oblast v novi državi SHS je postal zagrebški Narodni svet, ki je za predsednika izvolil slovenskega duhovnika doktorja Antona Korošca, dolgoletnega poslanca v dunajskem parlamentu. Ljubljanski Narodni svet, slovenski parlament, ustanovljen že sredi avgusti 1918, je 31. oktobra imenoval prvo slovensko narodno vlado. Na drugem koncu Slovenije je nemški občinski svet v Mariboru 1. novembra 1918 sklenil priključiti mesto in širšo okolico novo nastali -Republiki Nemški Avstriji«, zadnjemu ostanku cesarstva, ki je svojih šest nenemških sedmin moralo oddati novim državam Poljski, Češkoslovaški, Romuniji, Madžarski in SHS, Italiji pa še Južno Tirolsko. V nemški Avstriji so namreč' šteli za slovensko le Kranjsko deželo z upravnim središčem v Ljubljani in s pokrajinami Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in Belo krajino. Javno mnenje, izraženo v časnikih, je videlo avstrijsko južno mejo na Savi pri Litiji in na Trojanah. Dunajski državni svet je razglasil mesta Maribor, Celje in Ptuj za avstrijska. Zakon o volitvah v ustavodajno skupščino nove avstrijske republike, ki so ga objavili na Dunaju sredi novembra, je bil malo skromnejši le glede Celja, ki ga je priznal Sloveniji z vso Savinjsko dolino in Zasavjem ter Posavjem. sicer pa je predvideval avstrijsko južno mejo na črti pod Pohorjem in preko Konjic, Šmarja in Rogaške Slatine do Sotle. Nova, iz južnoslovanskih delov avstrijskega cesarstva ustanovljena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, je sicer že zmogla z lastnimi močmi, z generalom Maistrom in njegovimi prostovoljci nekako obdržati severno mejo nad Mariborom, ne pa tudi pregnati Italijane iz Logatca in Postojne ter slovenskih krajev tja do Trsta, Soče in Goriških Brd. Maister je spoznal, kdor bo imel v odločilnem trenutku Maribor trdno v oblasti, temu pripade tudi vse Po-dravje in Slovenske gorice; vse bo odvisno od vojaštva in od odpora mariborskih Nemcev ter njihovih zaveznikov. Odločilni trenutek je nastopil 1. novembra 1918, ko je poveljnik mesta Maribora sklical vse višje častnike na posvetovanje, kako bi bilo treba ukrepati, ko se bodo vojaki razsulih front vračali in razlili po Mariboat in okolici. In začel je brati svoje predloge. Maister je takoj videl, da slonijo vsi na prepričanju, da o avstrijski pripadnosti Maribora ni nobenega dvoma. Tedaj mu je šinila misel: zdaj je usoda Maribora v mojih rokah! Iz lastnega nagiba in zvest zgodovinski odgovornosti je z gromkim glasom prekinil predsedujočega polkovnika in izjavil, da prevzema v imenu vlade SHS vrhovno vojaško poveljstvo nad Mariborom in vso slovensko Štajersko, nato pa zagrozil z vojnim sodiščem vsakemu, kdor bi se drznil upirati. Ta nepričakovani, odločni nastop je imel popoln uspeh. Častniki, brigadirji, podpolkovniki in polkovniki, so se uklonili njemu, majorju. Nadaljnji dogodki tega pomembnega dne so se odvijali s filmsko naglico. Svoje dejanje je sporočil mariborskemu Narodnemu svetu in od njega zahteval, da ga imenuje za generala, ker je predvideval, da mu je ta čin pri pogajanjih s tujimi častniki potreben, Tako je postal Maister naš prvi slovenski general. S svojim »štajerskim obmejnim poveljstvom« se je preselil v palačo okrajnega glavarstva, od koder je prvikrat zavihrala naša trobpjnica. V meljski vojašnici je ukazal trobiti alarm, po jasnil zbranim vojakom nastali položaj, pozval Slovence, naj vztrajajo pod orožjem, Nemcem pa dovolil, da smejo oditi domov. Na podoben način se je po njegovih navodilih tudi v drugih vojašnicah izvršila narodna ločitev, tako da je imel Maister Maribor ze v rokah, ko se mu jesc isti dan prijavil brigadir rllmann kot odposlane« graške Militarkommande, češ, da prihaja tukajšnjemu Volksra-In na potno«'' in da pride za njim cel madžarski polk. Ko pa je videl, da Maister ni več major, ampak general in da obvlada položaj, je s prvim vlakom odpotoval Tudi o madžarskem polku ni bilo več sledu. Takšna je bila bilanca tega edinega in za poznejše dogodke odločilnega dne, Njegov pomen je bil tolik, da ga pravično ocenimo le tedaj, če se zamislimo v njegove po sledice. Ko bi se bil Maister na seji izjavil za SI IS in morda zahteval ločitev vojaštva po narodnosti, bi to umevno storili tudi Nemci ter mu stopili nasproti enakopravno, te v večjem številu. Ostali bi v Mariboru, ki bi imel dvojno vojaštvo, slovensko in nemško, v medsebojni sovražnosti. Tako pa je Maister čisto sam izvršil prevrat. Storil je to iniciativno, ker mu ni dal nihče niti povelja niti pobude, obe nem pa revolucionarno, ko je proti vsej disciplini prevzel po veljstvo nad višjimi ter iztrgal lep kos zemlje iz dotedanjega nemškega (graskega) območja in ga okupiral za Jugoslavijo. Njegovo dejanje je bilo skrajno tvegano: v Mariboru je bilo nemškega vojaštva več kot slovenskega, na nemški strani je stal precejšen del Maribora. Maister je vedel, da je zmaga možna samo v primeru, če je moralni faktor pri Slovencih tako visok, da odtehta številčno nemško premoč. In v to je Maister veroval, saj je znal svoje h« >r< e tako navdušiti, da se je lahko zanašal nanje. Izvedel je dejanje mojstrsko brez kaplje krvi. To pa zato, ker je vse do podrobnosti prej premislil in pripravil, ker je njegov nastop Že v kali zatrl vsako misel na upor in nazadnje, ker si je izbral pravi psihološki trenutek: samo nekaj ur pozneje in vse bi bilo izgubljeno. Glas o tako srečno izvršenem prevratu v Mariboru je Sprožil po vsej domovini prekipevajo če veselje, Maistru pa pridobil neomejeno avtoriteto. V takratnih neurejenih razmerah je poslal prvi mož severne Slovenije, imel je vse vajeti v rokah, njegova beseda je odločala ne le v vojaških, marveč tu di v upravnih vprašanjih. Veliko bolj ga je skrbelo pičlo število slovenskih vojakov, ki so komaj zadoščali za naporno si razno službo, tako da jih je imel v mestu za vse primere na razpolago neverjetno majhno število v primerjavi s še ostalimi Nemci. Ko pa jo število slovenskih vojakov se naprej kopnelo, je 9. novem bra na lastno odgovornost izdal mobilizacijsko povelje za svoje območje, To je bilo krika in nejevolje v notranjosti dežele pri tistih me-rodajnih, ki so bili prepričani, da nam bo Wilson in neka Rudolf Maister, prvi general slovenske vojske v Mariboru leta 191 H. mednarodna pravica vse dala in tla bo Jugoslavija lahko živela brez vojaštva. Zalo je Maister za svoje »krvave ukaze" dobil ukor. Mobilizacija pa mu je vendarle v nekaj dneh dala dovolj vojakov, da je dobil potrebno protiutež narašča]« k i nemški Schutzwehr (»zeleni gardi«), ki jo je 3. mivembra moral v sili razmer dovoliti Nemcem, zdaj je postajala vedno bolj objestna in skovala je celo naklep, da s pomočjo graških akademikov in pri Lip ni« i čakajočih nemških cel na redi ptic. Toda zopet je geniTal Maister svoje nasprotnike pre hitel. Po vzorno pripravljenem in ločno izvedenem načrtu so Maistrovi borci v noči na 23- november brez žrtev izvršili razorožitev in dokončno ukinitev teh nemških čel v Mariboru. ALEKSANDER SARNAVSKY (nadaljevanje/>i'ili<>du/i< i V slovo Pepetu Rozmanu, najstarejšemu kamniškemu športniku in planincu 18, februarja 2004 smo sc poslovili od soustanovitelja športnega kluba Kamnik deta 1929) in najstarejšega planinca Planinskega društva Kamnik Pepe Rozman je hi/ skromen človek, tih, toda izredno delaven član pri športu in planinski organizaciji, ljudje takšnega kova kot Pepe s svojo pridnostjo in zagnanostjo držijo pokonci prostovoljne dejavnosti, kot s/a šport in planinstvo. Rojen je bil v Kamniku 5. septembra l')lI očetu pismonoši v Kamniku. l'o končani osnovni šoli se je šel učit za trgov skega pomočnika v znano trgovino Kit mer na Grabnu. Se/'Knnier je bil takrat predsednik Planinskega društva Kamnik nt prav <>ii ga je navdušil za planinstvo. Pokončani vajeniški dobije Pepe službo val po trgovinah Kamnika in bii dolgo pri trgovat Stergarju, ki je bil takrat župan v Kamniku. Priključil se je fantom, ki so igrali nogomet. Že leta 1928jekot mlad nogometaš včasih igral v prvem moštvu. Leta 19, U feodšel na služenje vojaškega ro ka v Sarajevo in potem v Požarevac. l'o vrnitvi je ostal stalno v Kamniku. Leta 1933 sem sam začel igrati nogomet m tako sem se spoznal s Pepetoni, l'o stala sva prijatelja in u> prijateljstvo na ju fe vezalo vse do smrti. Pri športnem društvu je Pepe pomagal graditi prt v kamniško snu u arskt > skakal- Pepe Rozman je bil desetletja aktiven nogometaš, od leta 1952 do leta 1961 pa nogometni sodnik. Fotografija je iz leta 1961. nico lela 1932. 6. januarja 1') > > fe na le/ skakalnici že potekala izredno uspela skakalna tekma. Zgodaj seje ludi vključil v Planinsko društvo, />ostal od boruik, pozneje zastavonoša planinskega prapora, i 'deleže val se je vseh delovnih akcij /ni obnavljanju planinskih koč na Kamniškem in Kokrškcin sedlu tema Veliki planini, pomagal je pri gradnji bivaka pod Planjavo. Pomagal je prvini plezalcem v Kamniku Binetu Benkoviču, faneiu Preslu, Pa ifii Kcnipciju Bišku iu Ivu Kumin. Plezal pa sam ni nikoli. Ko so /danim i začeli gradili kočo na Starem gradu leta 1950 je bil medprvitni. kije nosil gradbeni material na Stari grad. l'la nincev mu fe Planinska zveza Slovenije podelila vel priznanj, planinskih značk i u odlikovanj. Oh SO letnici nogometa v Kamniku so mu svečano izročili plaketo, V mladih letih fe imel Pepeposebno ve selje, da fe za praznike hodil potrkat al v cerkvene stolpe. Za njegovo zvesto potr-kavaujc več desetletij so mu na pogrebu sedanjipotrkovalci namesto . vonjenja potrkavali in ga tako sc z ve< fo pieteto spremili na zadnjipoti Pred sedmimi leti so mu odpovedale noge it/ moral fe v Dom starejših obča nor r Kamniku, kjer so ga prijatelji-še vedno radi obiskovali, med njimi Mcs Ko želj iu pisec nekrologa Pri zadnjem obis-ku sva opazila, da Pepetovasveča ugaša. 1.5. februarja je v častitljivi starosti 92let otlsd za vedno. Planinski prapor, prapor i )ntsiva upokojencev, pogrebna zastava, prijatelji terpotrkovaU i v zvoniku smo mu izkazali poslednjo čast. Naj ho /: rek velikega arhitekta prof. Jo eta i'lc< nika namenjen tudi njemu •Minljiv si le Tvoja dela so tvoj spomin*, dr. NIKO SADNIKAR Kamniški OBČAN OD TU IN TAM 12. marca 2004 Štiriletno mandatno obdobje 2000-2004 so zaključuje. Društvo upokojencev Kamnik bo v marcu in v začetku aprila pripravilo redne občne zbore po krajevnih skupnostih. Na njih bodo izvolili delegate - člane skupščine in člane upravnega odbora, ki bodo zastopali upokojence Iz posameznih KS v Društvu upokojencev Kamnik. Na delnih občnih zborih bo članstvo razpravljalo o delu DU Kamnik v pretečenem obdobju in začrtalo naloge za obdobje 2004-2008. To bo tudi priložnost za posredovanje predlogov, ki naj bi prispevali k še učinkovitejšemu delu društvenih aktivnosti. Društveni organi prosijo člane, da se delnih občnih zborov udeležijo v čim večjem številu in z aktivnim delom ter predlogi zagotovijo učinkovitost dela tudi v prihodnjem mandatu. Skupščino Društva upokojencev Kamnik tvorijo delegati iz krajevnih skupnosti (na 60 članov društva 1 delegat), ki se bo konstituirala predvidoma v prvi polovici aprila. STANE SIMŠIČ OBČNI ZBORI DRUŠTVA UPOKOJENCEV KAMNIK PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH 15. 03. 2004 15. 03. 21)04 10. 03. 2004 10. 03. 2004 KS Tunjice ob 17. uri v gasilskem domu KS Podgorje ob 17. uri v kulturnem domu KS Nevlje ob 10. uri v gasilskem domu KS Kamniška Bistrica in Godič ob 18. uri .17. 03. 2004 17. 03. 2004 18. 03. 2004 22. 03. 2004 23. 03. 2004 '•>.ri 03. 2004 30. 03. 2004 novni šoli Stranje KS Šmarca ob 16. uri v Kulturnem domu Smarea KS Duplica in Volčji Potok ob 18. uri v jedilnici Osnovne šole Marije Vere na Duplici KS Sela ob 17. uri v gasilskem domu KS Tuhinj ob 18. uri v Kulturnem domu Laze KS Srednja vas in Velika l^ašna ob 10. uri v Kulturnem domu Srednja vas KS ob 17. uri v gostilni Spotika in ob 18.30 v osnovni šoli Gozd KS na mestnem področju Kamnika ob 16. uri v gostišču Marjanca (KS Kamnik - mesto. Zaprfce, Perovo, Novi trg in Mekinje) V KS ŠMARCA SE TRUDIMO URESNIČITI LETOŠNJI PROGRAM INVESTICIJ Smo pred novim programom urejanja našega kraja. Vedno znova pa se srečujemo z večjimi težavami pri zagotavljanju proračunskih sredstev. POTUJOČA KNJIŽNICA - Občni Zrbori upokojencev so pred vrati knjižnica na kolesih Zakaj potujoča knjižnica? V kamniški občini so predeli, kamor knjižnična mreža ni posegla. Ponekod so pred desetletji živele krajevne knjižnice, vendar pa so zaradi premajhnega izbora knjig in tudi neustreznih prostorov ali kadrovskih težav te počasi zamirale. Zdi se nam zelo pomembno, da vsem prebivalcem, tudi tistim iz oddaljenih predelov, omogočimo dostop do knjige, ki je zagotovo osnovna kulturna dobrina. Unescov Manifest o splošnih knjižnicah pravi: »Splošna knjižnica je dejanska okno lokalne skupnosti do znanja, saj zagotavlja osnovno podstavo učenja od mladosti do starosti, samostojnega sprejemanja odločitev in kulturnega razvoja posameznika in socialnih skupin. S tem manifestom je izraženo verovanje organizacije UNESCO v splošno knjižnico kot gonilno silo vzgoje, kulture in informacij.« Med glavnimi nalogami splošnih knjižnic so tudi oblikovanje in utrjevanje bralnih navad od rane mladosti dalje, podpiranje izobraževanja na vseh stopnjah in zagotavljanje dostopa do kulturnega sporočila in do vseh vrst informacij, nastalih v lokalni skupnosti. Prav to med drugim počne naša potujoča knjižnica. Ali ne morete do osrednje knjižnice, ker je predaleč in nimate prevoza? Se želite kljub temu sprostiti ob dobri knjigi? Biti na tekočem z informacijami? Obiščite potujočo knjižnico. Prav zato, ker vi ne morete do knjig, pridejo knjige do vas. Vsakih štirinajst dni potujejo po vasen kamniške in komendske občine že sedem let. Leta 1997 je Matična knjižnica Kamnik skupaj s Knjižnico Domžale prvič poslala na pot to »knjižnico na kolesih«, da bi omogočila dostop do informacij in znanja tudi ljudem v najbolj oddaljenih krajih. Za knjižnico nam služi Mercedesov kombi, ki je temu ustrezno prirejen in opremljen. Na vsaki vožnji tako potuje skupaj s šoferjem in knjižničarko okoli 1500 knjig in še nekaj avdi-ovizualnega gradiva. Gradivo je strokovno urejeno po UDK in je raznovrstno: od otroških pravljic, pesmic in poučnih knjig do strokovnih knjig za odrasle ter seveda otroško in odraslo leposlovje. Trudimo se za pester izbor gradiva, ki ustreza zanimanju in povpraševanju bralcev. Obisk potujoče knjižnice -tudi družabni dogodek Obisk potujoče knjižnice je v nekaterih krajih pravi družabni dogodek. Ljudje si z veseljem vzamejo čas za obisk knjižnice, ker je hkrati to tudi priložnost za srečanje in prijateljski klepet s sokra-jani. Zelo radi pridejo tudi otroci in pravo veselje jih je opazovati, s kakšnim navdušenjem si izbirajo nove knjige. Najraje imajo pravljice, sežejo pa tudi po poučnih knjigah. Zadovoljni so mladi, ko dobijo knjige za domače branje ali bralno značko. Iskreno so hvaležni starejši ljudje, ki jim potujoča knjižnica pomeni edini vir zanimivega branja. Največ obiska je v naslednjih krajih: Buč, Hrušev-ka, Bistričica, Krivčevo, Vranja Peč in Tunjice. Vpis narašča, zanimanje za novitete tudi, zato se ves čas trudimo, da zbirko dopolnjujemo in posodabljamo.Toplo povabljeni, da se pridružite obiskovalcem potujoče knjižnice tudi vi. Oglejte si naš urnik, da boste vedeli, kje in kdaj nas lahko obiščete. Kako si izposoditi knjigo? Če že imate izkaznico naše knjižnice, si lahko knjige izposojate tudi v potujoči knjižnici, sicer pa se lahko vpišete. Knjigo imate lahko izposojeno en mesec, za en mesec jo podaljšate. Sicer pa je vse brezplačno, tudi vpis. Vaš kraj potujoča obišče vsakih štirinajst dni po vnaprej določenem urniku. Preverite urnik na domači strani www.kam.sik.si. OBISKI POTUJOČE KNJIŽNICE GSM: 050 617 058 PONEDEUKK SELA: pri gasilskem domu SREDNJA VAS: pri gasilskem domu HR11ŠEVKA: pri Korošcu BUČ: parkirišče pri Vrankarju LAZE: pred trgovino L, 15. in 29. marec, 26. iipril, 10. in 24. maj, MM GESNJICE: pri trgovini ŠPITALIČ: pri gasilskem domu MOTNI K: pri gasilskem domu ZG, TUHINJ: pri Kavsarju 2., 16. in 30. marec, 13. april, 11. in 25. maj, SREDA KOMENDA: pred OŠ MOSTE: pred OŠ 3., 17. in 31. marec, 14. in 28. april, 12. in 26 ČETRTEK VRANJA PEČ: pred OŠ GODIČ: pri Hribarju STAHOVICA: parkirišče Calcit BISTRIČICA: pri znamenju OKROGLO: pri mostu TUNJICE: pred OŠ 4. in 18. marce, L, 15. in 29. april, 13. in 27 PETEK CRNA: med bloki ŽAGA: trgovina pri Petku KRIVČEVO: pri Jurčku GOZD: pri gasilskem domu 5. in 19. mane, 2., 16. in 30. april, 14. in 28 15.00 do 16.30 16.45 do 17.15 17.30 do 18.15 18.30 do 19.00 19.15 do 20.00 7. junij 15.00 do 16.00 16.30 do 17.00 17.15 do 18.30 19.00 do 19.30 8. junij 16.00 do 17.00 17.15 do 19.00 . maj, 9. junij 12.15 do 13.00 13.30 do 14.00 14.15 do 15.15 15.30 do 17.00 17.15 do 17.45 18.00 dO 19.30 maj, 10. junij 15.00 do I6O0 16.15 do 16.45 17.00 do 18.30 18.45 do 19.15 maj, 11. junij V kamniškem Domu kulture Legenda na našem odru V Domu kulture Kamnik je obiskovalce znova navdušila predstava Maistrovega abonmaja, ki poleg Otroškega najbolj polni našo dvorano. S predstavo Glumac ... je glumac ... je glumac, ki že dvajset let navdušuje ljubitelje nekoliko zahtevnejše gledališke komedije v različnih državah, je Zijah A. Sokolović gledalce tako zabaval, kot tudi spodbujal k razmišljanju. Predstava se namreč odvija na popolnoma praznem odru in igralec svoj nastop začne s tezo, da igre ne bo, ker kulis ni bilo mogoče prepeljati do dotičnega gledališča. V tem trenutku pa se začne igralec poigravati z domišljijo gledalcev in mojstrsko jih pripravi do tega, da si predstavljajo tako kulise, kot tudi vse druge igralce na odru in vloge, ki jih igrajo. Ko skupaj »odigrajo« del igre, ki naj bi se prvotno zgodila, pa jim začne pristno in iz srca pripovedovati o vseh tegobah igralskega poklica. Gledalci tako več kot uro in pol napeto spremljajo dogajanje na odru in iz dvorane odidejo še z eno gledališko izkušnjo več, le da jih je ta izkušnja na komičen in na trenutke tragičen način popeljala v ozadje gledaliških kulis. Tudi v marcu bodo prireditve v Domu kulture Kamnik gledalce navdušile, spravile v smeh ali solze, povzročile kresanja mnenj ali zgolj izpolnile željo po kulturnem udejstvo-vanju. Spremljajte naš program! ANA STANOVNIK V KS Šmarća izvajamo program urejanja ulic, odvodnjavanje, elektrifikacijo in asfaltiranje. Letno uredimo štiri ulice, (ibičajno pa tO pomeni cca 400 m urejene poti. Menimo, tla urejene ulice ne pomenijo samo boljših bivalnih pogojev za krajane, ampak tudi zniža nje občinskih stroškov za vzdrževanje, zato smo toliko bolj začudeni, da sc sredstva za izvajanje tega programa vsako leto znižujejo, čeprav program v celoti izpolnjuje kriterije za dodelitev sredstev iz občinskega proračuna (prednostni kriteriji, ki so upoštevani pri delitvi proračunskih sred stev). Celo več, stopnja sofinanciranja iz lastnih virov je skoraj 40%, ker so vključena tudi sredstva KS za odvodnjavanje ulic, kar pri drugih investicijah v občini ni običaj. Na podlagi tega krajani Šmarce najostreje protestiramo proti takšnemu na< i-mi razporejanja proračunskega denarja, čeprav se po drugi sirani denar blagohotno deli tudi za programe, ki ne izpolnjujejo kriterijev za dodelitev proračunskih sredstev. Proračun je za nase programe v letu 2004 namenil le (SO % sredstev i/ lanskega leta oziroma santo 00 % sredstev, ki smo jih prejeli že v letu 2002. Pri tem moramo še posebej dodati, da so velik prispevek doprinesli svetniki i/ našega kraja, ki so z vlaganjem amandmajev dosegli, da lahko vsaj za silo uresničujemo program razvoja kraja. Brez njih bi bil vsako leto program močno okrnjen, kar pomeni, da bi bili prisiljeni prolongirati naš vsakoletni program urejanja kraja. V letošnjem programu predvidevamo urediti Orehovo ulico, Obrtniško ulico. Mlinarsko ulico in del Bistriške ulice, kar predstavlja 460 metrov. Istočasno se bo izvedlo polaganje kablov in podstavkov /a osvetlitev in odvodnjavanje meteorne vode iz navedenih ulic. V bližnji prihodnosti bomo (pozvali krajane navedenih ulic na razgovor, kjer se bomo dogovorili o poteku aktivnosti in sofinanciranju. Sama izvedba bo zaradi zapletenih administrativnih postopkov končana proti koncu leta, tako kot je bil običaj že v dosedanji praksi. Na Koroški, Nožiški-za-hocl, Spodnjem logu, pot! iz vasi, Novi poti in Mlinarski ulici se bodo postavili nosilci z lučmi in izvedel se bo priklop, tako da lahko krajani pričakujejo v drugi polovici leta prijaznejši in varnejši dostop do vašega doma. Tudi letos se bo nadaljevalo delo pri ureditvi pločnika ob Kamniški cesti. Investitor tega projekta je izključno Občina, ki pa je za ta projekt namenila manj sredstev, zato bo dolžina na novo urejenega pločnika krajša, kot je bila v preteklem letu. Na oddelku za družbene dejavnosti so nam obljubili denar za izgradnje; otroškega igrišča pri kulturnem domu. Igrišče bo namenjeno našim najmlajšim, predvsem tistim, ki obiskujejo vrtec. Člani sveta KS pričakujemo tudi v prihodnje koope-rativnost krajanov, saj le z vašo pomočjo lahke; izboljšamo življenjske pogoje in j:>ripomoremo k boljši urejenosti našega kraja! Za svet KS Šmarca RUDI VERSNIK AMD Kamnik vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 31. marca 2004, ob 18. uri v prostorih društva v Kamniku, na Trgu svobode 6. Vabljeni! Likovno društvo Kamnik pričenja v petek, 19. marca, ob 19. uri in nadaljuje vsak petek ob 19. uri v prostorih nad galerijo Miha Maleša TEČAJ OBLIKOVANJA GLINE, KIPARSTVA IN KERAMIKE Vodi ga Suzana Zgonc. Informacije po tel.: 031 /297-712. Vsi, ki vas veseli oblikovanje, dobrodošli! Kulturni dom Franca Bernika Domžale KOLEDAR PRIREDITEV GLEDALIŠČE četrtek, 25. marec - 20.00 > abonma KOLCI in IZVEN petek, 26. marec - 20.00 > abonma ZELENI in I/VI N Ronald Harwood: NA ČIGAVI STRANI > drama Mestno gledališče Ljubljansko GLASBA ponedeljek, 15. marec - 20.00 > I/VI N PRIFARSKI MUZIKANTI > koncert Društvo narodnih noš Domžale sreda, 17. marec - 20.00 > abonma MODRI in IZVEN ARCADIA TRIO > koncert Rainer Gepp klavir, Gorjan Košuta violina, Miloš Mlejnik violončelo ZA OTROKE sobota, 20. marec - 10.00 > IZVEN Veveričja pravljica: KJE JE LEŠNIK? > lutkovna predstava lutkovna predstava. Teater za vse, Jesenice sobota, 3. april - 10.00 > I/VI N Pavel Polak: ZAKLETA PRINCESA > lutkovna predstava Lutkovno gledališče Jože Pengov GALERIJA DOMŽALE I L-26. marec 10.00-12.00 in 15.00-19.00 VSTOP PROSI DUŠANKA KA.IEEŽ > slikarska razstava INFORMACIJE Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od 16. do 19. ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61. Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50 Iz torbe Krištofovega Pepeta n. Ob jubileju: pouhna gora doujih mož pod Šomaško gričo... TS ot kuže bomo štiri deset-L\ letja velikoplaninske vzpenjače proslavili kur s številnimi novimi zgodbami. Potem, ko je zaklad narave s prisilno poravnavo uspešno odpisal nekaj upnikov in se še prej »znebil« Tihe doline, ki jo je sedaj brez večjih te-žuv v tek pognal podjetni zasebnik, se je na Kranjskem raku začela stara zgodba o jari kači, pardon, o zapori dostopa jeklenih konjičkov v Muekin kot. Le da so namesto nekdanje občinske zapornice, ki so jo Štajerci takrat hitro pospravili, ker je menda stala na njihovi zemlji, naši prostorsko prometni šefi tokrat postavili prometni znak z napisom Dovoljeno za intervencije in stanovalce, ki pa je obrnjen (slišati je, da ga je obrnil veter) proti Lu-čam. Kako na tu znak reagirajo naši sosedje v Podvolov-Ijeku še nimamo podrobnejših poročil. Menda ga ne gledajo prav prijazno, kot ga ni gledal prijazno sedanji šef Tihe doline, dokler je od Murjaninih njiv gledal proti Kranjskemu raku. Nekateri pravijo, da bo sedanja delitev planine na Veliko in Tiho ob štriridesetletnici po svoje (brezplačno) precej prispevala k promociji našega zakladu narave. Zdruhe num-reč vedno bolj odmevajo kot pa sodelovanje... Dovoljeno za intervencije in stanovalce Nekdanjo nesrečno zapornico na Kranjsko-štajerskem Raku je po desetih letih zamenjal prometni znak (veter ga je slučajno obrnil proti Podvolvljeku?), ki ga verjetno čaka enaka usoda. Pomebno je, da dovoljuje intervencije, ki so na planini še kako potrebne... Tfot pravijo, bo morala ob-JtV čina z.a urejanje prostora zaposliti kar tri nove uradnike, da bo kos številnim problemom in zugutum, ki jih bo prinesla s seboj nova » prostorska strutegiju«. To se bo seveda poznalo na ceni »družbeno planske dokumentacije« in ostalih papirjev, potrebnih za gradnjo. Sicer pa so nekatere kritike o premajhni strokovnosti pri izvajanju oz. nadzoru komunalnih opravil povsem neupravičene. Taka trditev je zgolj slučajno podprta z. zgodbo, da sije moral (ne)pravilnost postavitve nekega cvetličnega korita ogledati osebno edini občinski doktor znanosti... Tk rusploh pa z urejanjem jy prostora nimumo sreče. Komaj so pred poldrugim letom začele veljati spremembe dolgoročnega družbenega plana, o katerih je tekla nekajletna ruzpravu, pa smo spel pred novimi razpravami, pravijo, da tja do letu 2007. Torej, kufre gor, kufre dol. Spet bomo slišali na stotine pobud, na koncu pa bo spet vse tuko, kot bo hotelo »17 resornih ministrstev«. Tuhinjski občinski svetnik, ki mu gre na živce sedanje »nesramno risanje športno rekreacijskega centra« na kmetskih površinah, obenem pa ni mogoče zidati na za kmetijstvo neprimernih parce- lah, pa bo spet razočaran. Zagnanemu svetniku Tonetu je treba priznati, da se ne bori le za svoje Tuhinj-ce (L volilna enota), saj se je tokrat zavzel tudi za volilce 2. volilne enote (Tunjice, Godič, Stranje Črna). Poleg kritike prostorskih papirjev je nastavil svoj hrbet še posebej za tiste volilce (Stranjane in Tunjičune), ki po šihtu namesto po obvoznici skrujšujo svojo pot kur mimo kuvurne Veroniku. Predlugal je numreč {zaenkrat neuspešno, saj ob-činurji menijo, da morajo koritu ostuti, kjer so), du je treba cvetlična koritu nu ovinku pri frizerstvu odmakniti tuko, du bodo fubričuni lahko z jeklenimi konjčki hitreje odbrzeli proti domu in se ne bodo zaletavali vanje. Kakorkoli že, Toneta bodo zaradi njegove korajž.e Tunjčani vedno pričakali s šilcem močeradovca, pa še s čim... Pravijo, da bi naš župan Tonti mirno luhko dal za eno mašo, ker se mu na Duplici ni zgodila džamija, kot njegovi kolegici, ljubljanski Župunji, nuši rojakinji Danici, ki jo z.urudi številnih afer in aferic za nazaj in za naprej že krepko boli glavu. Tonti ju pa ne boli gluvu z.urudi pohlevnih Jehovcev, puč pa (včasih) bolj zaradi srboritih Duplica-nov... Krištofov L1 epe II. Iz Nove Slovenije O referendumu 4. aprila V nedeljo, 4. aprila, smo vsi povabljeni, da se udeležimo refe renduma o izbrisanih. Zakaj ta referendum? Ker je državni zbor z \ ladno večino l.l >S, ZLS1) in 1 )eSl IS-a sprejel tako imenovani tehnični zakon. Po njem naj bi vsem izbrisanim, torej tudi tistim, ki sploh niso vložili zahtevka z.a slovensko državljanstvo, priznali status stalnih prebivalcev Slovenije za nazaj, z možnostjo neomejenih odškodnin! To je krivično do državljanov Slovenije! Zato bi bilo prav, da naši ljudje na tem referendumu z < »bkro ženim NE preprečijo uveljavitev tega »tehničnega« zakona, s tem bomo povedali, da nismo z.a to, da se uveljavi ta (tehnični) zakon o izvršitvi 8. točke odločbe I (stavnega sodišča Slovenije. S takšnim našim odločanjem na tem referendumu bomo dosegli, da po predlaganem zakonu ne bo nihče mogel od države zahtevati odškodnino, ki jo je utrpel, ker se je Slovenija osamosvojila od Jugoslavije. O novih parkiriščih na Duplici Ob znanih zapletih s parkirišči na I Juplici so vsi občinski svet niki iz Nove Slovenije podprli sprejem proračunske postavke v višini 31 milijonov SIT, iz. katerih se bodo severno od šole na Duplici zgradila dodatna parkirišča. N.Si na kongresu Evropske ljudske stranke - obsodba komunizma Predstavniki Krščanske ljudske stranke Nova Slovenija so se 4. in 5. februarja udeležili 16. kongresa EPP.V Bruslju. EPP (Evropska ljudska stranka) je skupina, ki povezuje evropske des-nosredinske stranke, ki imajo v evropskem parlamentu veČini >. Na tem kongresu je bila sprejeta tudi zelo pomembna resolucija, ki na podoben način, kot sta že bila obsojena nacizem in fašizem, obsoja tudi komunistične totalitarne sisteme. EPP opozarja na večmilijonsko število nedolžnih žrtev in na strahovite kršitve človekovih pravic v komunističnem sistemu. V omenje ni resoluciji, kjer so specificirana vsa strašna dejanja komunizma, je tudi pomemben poziv: da vsi tisti, ki nameravajo sprejeti politične funkcije v institucijah Evropske unije, prej razkrijejo svoje poklic ne in politične dejavnosti v nekdanjih komunističnih državah ter seodpovejo prevzetju mest v evropskih institucijah, če SO bili kdaj sestavni del represivnih komunističnih služb OZ. če SO bili vključeni v zločine zoper človeštvo. iz Odbora za informiranje pri OO N.Si Kamnik tilLlJiJkLiimi' Naše pripombe na sejah Občinskega sveta Na predsedstvu Zelenih Slovenije - občinski odbor Kamnik smo se odločili, da krajane Kamnika seznanimo s pripombami naše svetniške skupine na devetih sejah Občinskega sveta Občine Kamnik v letu 2003. Navedene pripombe so v telegrafskem stilu, kljub temu pa zaradi dolžine članka ni bilo mogoče navesti prav vseh. Na 2. seji 19. februarja smo podprli predlog sklepa o oddaji objekta »Stari grad« v najem, pod pogojem, da bo najemnik opravljal samo gostinsko dejavnost in ne bo vgrajeval nikakršnih sprejemnih in oddajnih postaj, ki povzročajo sevanja, škodljiva človekovemu zdravju. Na 3. seji 26. marca 2003 smo pri predlogu Odloka o proračunu občine Kamnik za leto 2003 podali amandma za sanacijo plazu, izgradnjo dovozne ceste in sanacijo poškodovanega kanalizacijskega omrežja na območju ZN B-8 Zg. Perovo. Podali smo tudi pobudo z.a postavitev semaforja na pritisk na prehodu za pešce pri bistroju »Co-prnica« na kamniški obvoznici, preko katere pelje šolska pol z.a 44 šoloobveznih otrok. Naš predlog je zajel tudi obravnavo Katastra onesnaževalcev okolja, kaj bo postorila občina Kamnik, da bo preprečila uničevanja fasade, ograje okoli igrišča in ostale športne rekvizite pri Osnovni šoli Toma Brejca, saj jih V letnem času (predvsem ob sobotah in nedeljah) vztrajno uničujejo nekateri krajani, ki nimajo nikakršne zveze z omenjeno šolo. Na 4. seji 23. aprila 2003 smo pri predlogu sklepa o določitvi cene pitne vode podali primerjalne cene i:, ljubljanskega območja in dokazali, da v ceni ni drastične razlike, zalo smo postavili javno vprašanje, ali je upravljalee KI'K izkoristil vse notranje možnosti pred predlogom podražitve. Podali smo amandma k predlogu regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 - 2006, pobudo, da Občinski svet na eni od spomladanskih sej sprejme Odlok o hišnem redu in vprašanje, kdaj bo saniran hudournik, ki teče skozi naselje Perovo ter oh nalivih poplavlja kletne prostore stanovanjskih stavb9 Na 5. seji 28. maja 2003 smo podali amandma k predlogu o spremembi programa opremljanja stavbnih zemljišč z.a območje B-25 Fruc-tal, ki se nanaša predvsem na okoljevarstveno ureditev. Podali smo tudi pobudo za sanaciji} stopnic pri spomeniku padlim borcem, ki je lociran na levem bregu Kamniške Bistrice. Vprašali smo, kaj postoriti, da ne bi posamezniki v hudi vročini polivali gnojevko po travnikih, ker v Uredbi o vnosu naravnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Ur. 1. RS, št. 68/96) ni ničesar navedeno za preprečitev polivanja? V omenjeni uredbi je prepovedano polivanje gnojevke samo v zimskem času, ko je zemlja zmrznjena. Zanimalo nas je, zakaj še vedno ni saniran vodnjak pri Korobaču'.' Kdaj bo podjetje Vele razkopano zelenico ob Ljubljanski cesti postavilo v prvotno stanje? Naša svetniška skupina je v pisni obliki podala vprašanje, zakaj javni zavodi, katerih ustanoviteljica je Občina Kamnik, poročajo o slabem sodelovanju? Na 6. seji 2. julija 2003 smo pri predlogu Odloka o ZN območja K 26 Schlenk predlagali, kaj je potrebno postoriti pred dokončnim sprejemom tega zazidalnega načrta in sicer: obvezna presoja in poročilo o vplivih na okolje, tehnološki vidiki proizvodnje, pristojnosti občine, določiti mejo območij, določiti odstopanja, predvideti strokovne podlage, opis in ocena obstoječega stanja okolja, opis in ocena pričakovanih vplivov na okolje v času gradnje in monitoring ter ostali dokumenti. Podali smo tudi amandma k Odloku o kategorizaciji občinskih cest v Občini Kamnik. Na 7. seji i. oktobra 2003 smo dali pripombe, da ne vzdržijo na- vedbe v občinskem gradivu, da sc bodo ostanki odpadkov pri podjetju Publikus zmanjšali, ko bodo pričeli delovali vsi ekološki oloki. Res pa je, da ločeno zbiranje odpadkov poenostavi delo v omenjenem podjetju, ker jim ni potrebno le-teh odvajati. Pri tezah za pripravo proračuna z.a leto 2004 nas je zanimalo, koliko finančnih sredstev pri dobi čibčina Kamnik iz. naslova gondolskega prevoza, prevoza sedež.-nic in vlečnic ter od najemnine z.a oddane nepremičnine? Po našem mnenju je bilo načrtovanih 47 mio SIT za varstvo okolja odločno premalo, če namerava Občina Kamnik uresničili zadolžitve, ki bodo navedene v prenovi Strategije o varstvu okolja. Naspro tavali smo poseku dreves na območju R 070 Rudnik, predlagali 30 mio SIT z.a dokončano izgradnjo kegljišča, se zavzeli za končno ureditev spornih postavk na območju ZN B-8 Zg. Perovo, v pisni obliki vprašali, kdo je dolžan pospraviti nakopičene smeti pri nekdanji trgovini Metalka? Podali smo tudi pripombe na kalkulacijo cen za zbiranje odpadkov. Na 8. seji 12. novembra 2003 smo podali sledeče pripombe: na ureditven načrt območja K5 in K 16 Žale, da je 50-odslolno povišanje za uporabo stavbnega zemljišča previsoko, da je 28 mio Sil' z.a Veliko planino neupravičeno kljub prisilni poravnavi, da mora oddelek z.a okolje in prostor Občine Kamnik v bodoče polagati pozornost pri načrtovanju v neposredni bližini industrijskih objektov. Opozorili smo tudi na morebitne težave, če ne bo pravočasno saniran plaz. na območju B - 8 Zg. Perovo. Na izredni seji 16. decembra 2003 smo pri predlogu sklepa o soglasju delovnih mest v VVZ Antona Medveda z. izračunom dokazali, da je zahtevana 10-odstotna podražitev nesmiselna, ker bodo precej milijonov tolarjev pridobili s povečanje dveh otrok v vsakem oddelku. Podali smo tudi kritiko na previsoko porabo finančnih sredstev, predvsem pri nakupu igrač in vzgojnega materiala, vzdrževanju programske opreme, porabi pisarniškega materiala, telefonskih in mobilnih stroških itd. Na 9. seji 17.12.2003 smo nasprotovali poseku dreves in podrasti ne severnem delu izkopa območja R 070 Rudnik, upravo Občine Kamnik smo opozorila na dejanska nižja nakazila za Kamniški občan kot je navedeno v občinskem gradivu. Pri ureditvenem načrtu KI Kamnik center smo opoz.orilina težave s podtalnico in problematično ureditev dovozne ceste do hotela, kije načrtovana preko avtobusne postaje. Pri ureditvenem načrtu Zdravilni gaj Tunjice srno vprašali, koliko gozdnih dreves bodo zaradi izgradnje objektov porušili? Ali je glede povečanega prometa sklenjen dogovor s KS Tunjice? Ali je s predstavnikom cerkve Sv. Ane dogovorjeno glede parkiranja predvsem avtobusov na njihovem parkirnem prostoru? Zeleni Slovenije Občinski odbor Kamnik Danijel Kovačič Odgovor na obrekovanje g. Schlegla Občinska uprava je tudi letos pripravila osnutek proračuna občine Kamnik in ne občine Butale, kot piše v Kamniškem občanu št.4. Kot navaja pisec, ki se je zelo slabo pozanimal pri svojem delodajalcu, kateremu vrši usluge svetovanja s področja arhitekture, da sem z. amandmajem prerazporedil sredstva iz. postavke 8284 - Mali grad -kovana ograja z.a kapelo v višini 1,5 milijonov slovenskih tolarjev na postavko 3200 - Gasilsko zvezo Kamnik z obrazložitvijo, da je na tem mestu že bila vgrajena kovana ograja avtorja B. Schlegla, vendar so jo po projektu g. Tomaža Schlegla pri obnovi kapele odstranili in za- vrgli. Če bi sedaj na isto mesto montirali novo kovano ograjo, hi popolnoma skazili vhod v lopo pred kapelo. Svetoval sem jim, da naj poiščejo staro ograjo in se s tem izognejo novim stroškom. Nad temi projekti seje Zgražal tudi častni občan občine Kamnik dr. Emili jan Ceve in v znak protesta hotel vrniti naziv častnega občana. Vsi, ki smo glasovali, zaenkrat še znamo brali in kovana rešetka nu pročelju ni notranja oprema. Mogoče pa ludi vam lažejo. iz kalere po stavke boste plačani. Druga postavka, ki sem se je dotaknil, pa je postavka 6600 - odprti va posledic nesreč - konkretno Žxde - plaz na železniško progo: 15 milijonov slovenskih tolarjev. Iz te postavke sem prav tako na postavko 3200 Gasilska zveza Kamnik prerazporedil 10 milijonov slovenskili tolarjev. Za sanacijo pa je ostalo še 5 milijonov slovenskih tolarjev. Tretja postavka, ki sem se je dotaknil, pa je 6658 - Mali grad - izdelava vertikalne vrline z.a komunalne vode. ki je bila v letu 2003 v višini 15 milijonov slovenskili tolarjev. Od tega je porabljeno 2,779 milijonov slovenskili tolarjev, letos pa se pojavlja v višini 19,890 milijo nov slovenskih tolarjev, koliko ho v naslednjem letu pa še ne vemo. Prvič. tO ni vertikalni jašek z.a komunalne vode, loje odprtina v velikosti 3 x 2,5 metra in v globino 23 metrov za dvigalo, ki ga bo potrebno tudi financirati. Drugič, ker ima občina Kamnik še nešteto bolj pomembnih in donosnih projektov, sem hotel tudi razliko iz lanskega leta in letošnje povečanje prenesli na postavko 3200 - Gasilska zveza Kamnik v višini 7,669 milijonov slovenskih tolarjev. Vse tri postavke so bile sprejete z. večino glasov svetnikov in strank SDS, NSi, Zelenih, Slovenije, ZLDS, Desus, Mladih, Obrtniške stranke in SLS. Vendar so občinski uradniki postavko za županov in Sehleglov spomenik 6658 zavarovali z. dvema zvezdicama, kar v pogovornem jeziku pomeni: celotna pogodbena obveznost. Zato sem postavko 6658 umaknil in na ta način za Gasilsko zvezo pridobil 11,5 milijonov slovenskih tolarjev, kijih bomo porabili z.a zaščitno opremo gasilcev, posodobi lev voznega parka, saj je povprečna starost vozil krepko čez 16 let. Končna višina postavke 3200 Gasilska zveza Kamnik ni 67.169 mili Jonov, ampak 59,500 milijonov slovenskih tolarjev. V naslednji številki Kamniškega občana pa vam bom podrobneje predstavil delovanje Gasilske zveze Kamnik in financiranje, kije vezano na občinski proračun. Samo še to naj dodam, da z.a požarno varnost v občini Kamnik odgovarja župan, gasilci smo samo izvajalci v skladu z zakoni. Pa brez. zamer, gospod Schlegl, saj vem, da sle tudi lo naredili po naročilu, za Butalce se pa opravičite vsem Kamničanom, saj niste žalili samo mene. Janez Repanšek. svetnik SDS Nesreča nikoli ne počiva. Sreča v nesreči pa je, če imaš dobre sosede in prijatelje. Zato ob požaru, ki nas je doletel 31. januarja letos, hvala vsem, ki ste nam kakorkoli priskočili na pomoč ob požaru in pri obnovi doma. Krznarjevi Jamova 13, Duplica Kamniški Občan pogledi 12. marca 2004 KAKO OBNAVLJATI FASADE V STAREM S *SfttZS MESTNEM JEDRU KAMNIKA? Občine, ki imajo na .svojem območju stara mestna jedra, razglašena za kulturne spomenike, in ki sodelujejo pri prenovi, ohranitvi in oživitvi, so Uradno ustanovile Združenje zgodovinskih mest Slovenije (Ljubljana, Maribor, Ptuj, Celje, Kranj, Tržič, Škofja Loka, Radovljica, Kamnik idr.). Združenje mesl |e že pripravijo VrStO predavanj in praktičnih prikazov, kako m InkovitO in strokovno prenavljali stara mestna jedra z uporabo originalnih materialov. Str<>k(ivnjaki) p< »seliej Ponaredek strelnega napušča iz stek-pa Spomeniška služba, so lobetona je bil zaradi neesletskega iz-poklicani in odgovorni za to, gleda odstranjen in zamenjan s kla-da strokovno skrbijo za ka sitno ločno izvedbo (rojstna hiša ge-kovOSttlO piratovo mestnih nerala Rudolfa Maistra na Šulnn. jedra-, /a to pa so potrebna p< »sebna znanja starih mojstrov, ki jih danes, zal, izgubljamo. 1'ri obnovah se v zadnjih letih srečujemo s perečimi problemi izgube izvajalskih znanj, pomanjkanja tradicionalnih materialov (apno) in uporabo sodobnih materialov, ki niso skladni s starimi že uveljavljenimi. Profilirane stare venčne zidce, strešne napušče, okvirje oken in vrat itd so praviloma Izdelovali zidarji v apneni malti s pomočjo šablon, i iekoracija fasade |e bila vedno odvisna od izvajalca ter ambicij in interesa investitorja. V zadnjem času se prenove fasad izvajajo nestrokovno, ker niso Opravljena predhodna sondiranja in temeljile raziskave objekta. Dogaja se, da neusposobljeni gradbeni lobiji, med njimi tudi posamezni arhitekti, samovoljno krojijo pravila pri prenovi kulturni' dediščine, namesto, da bi to delo opravljala in vodila strokovno usposobljena spomeniška služba. Žal |e ta strokovn« > šibka in brez izkušenj. \ nadaljevanju imam namen predstaviti nekaj najbt >lj značilnih stavbnih elementov in materialov, ki sozaželjeni pri prenovah objektov v starem mestnem jedru, v nobenem primeru ne bi smeli d< ipušt ati Izvedb in up >ra be materialov, ki so škodljivi in uničujejo dragoceno stavbno dediščino. Fasadni ometi Praviloma bi morali biti apneni z uporabo starega gašenega ap na. Apneni ometi (grobi in fini) so paropropustni in zato desetletja i idporni pred atmosferskimi vplivi. Pravilno izvedeni Utrjujejo ' imet, se ne krušijoin ne razpada jo. ()meli z. večjim dodatkom t e menta so zaradi zmanjšane pa-ropropuslnosti manj obstojni, ker »ne dihajo«. V dokaz so številne oluščene fasade mestnih hiš zaradi Izvedbe ometov, v katerih |e prisotna prevelika količina cementa. Fasadne barve Se vedno so najbolj kvalitetne in ol tstojne barve, izdelane na osnovi apna z. dodatkom naravne ga barvnega pigmenta. Industrijsko izdelane barve proizvajalcev, ki jih ponujajo na trgu (Ji O, HELIOS) ustvarjajo na ometu film, ki preprečuje paropropust- nost. Tudi sicer znane silikatne barve še niso dovolj preizkušene. Po nekaj letih, zlasti paob neupoštevanju navodil proizvajalca barv in zaradi prevelike koli< ine cementa v ometu, začnejo te barve odstopati, ali pa se luščijo. V mnogih primerih se na zunanjem fasadnem ometu pojavlja plesen v obliki koprenastih madežev, ki jih industrija in kemija nista uspeli odpraviti. Oblikovanje zidarskih stavbnih elementov Sodi med najzahtevnejša fasa-derska dela. Izvedbe profiliranih venčnih zidcev, strešnih napuš-čev, okvirjev oken in vrat, štukatu-re ipd., bi se morala izvajati klasično v apnenem ometu. Kakršno koli vgrajevanje surogatov (ponaredkov), kamor sodijo steklobe-lon, stiropor, salonitne plošče ipd., bi moralo biti strogo prepovedano. Izvedbo zahtevnih fasadnih elementom naj bi nadzorovala spomeniška služba in v primeru kršitev tudi ukrepala pri pristojnih inšpekcijskih službah. Dimniki nosti oblikovanja so bili vidni deli dimnikov praviloma raznili oblik in posebej razpoznavni po izgledu, ki ga je narekovala stavbna arhitektura. V,starem mestnem jedru Kamnika so še ohranjeni številni primeri dimnikov z značilno dvo-kapno streho iz opečnega bob-rovca z. ometanim obodom in namestitvijo poudarjenega dvojnega prstana. Žal pa v zadnjem času posamezni lastniki hiš o tem ne razmišljajo več. Izvedbo dimnika prepustijo površnemu izvajalcu, ki praviloma dimnike enostavno prekrije z neugledno betonsko ploščo. Posebej moteči so novi dimniki na strehi spomeniško zaščitenega objekta Maistrova ulica 2. ki ga je oblikoval arhitekt Jože Plečnik. Med dimniki se pojavljajo rudi številni »pohabljenci«, ki jim šuš-marji dodajo pločevinaste zaključke nemogočih oblik po načelu: poceni in hitro narejeno! WErTAVii.UA. izvnv. umuikov IV'.I »o CCf*\ U-. 1 Wyv^< 4, Razen izgleda fasad je bilo posebej pomemb J*nV-t } trn t^rtw ^4. J^(a* nn TKAVlLkA KLASIČNA IZV£t>B>A DIMMIKA -Kje Promet kot gibalo razvoja, vendar ne brez načrtovanja in poprave starih napak Splošna problematika bivanja, dela, prevoza, gi banja ter prostega časa v mestu Kamnik se ne razlikuje veliko od problematike v drugih naših in evropskih mestih. Današnjo gnečo v prometu pa je potrebno gledati z vidika temeljnih meril urbanistične dejavnosti upravljanja mesta. Potreb po površinah za nove dejavnosti in s tem čim boljše dostopnosti do njih ne moremo reševati samo s slepim širjenjem ali gradnjo cest in parkirišč, temveč tudi z upoštevanjem nekaterih omejitev. Prometna ureditev je v današnjih časih eden bistvenih elementov pri načrtovanju in urejanju prostora. V kolikor pri načrtovanju ne upoštevamo prometnih zakonitosti, se nam lahko zgodi, da lokacijski načrti ne dobijo podpore v občinskem svetu, kljub njihovi pomembnosti za razvoj mesta. Kako pomembno je načrtovanje prostora in s tem tudi tekočega, mirujočega, kolesarskega in peš prometa, nam pove podatek, da je bil zaradi tega zavrnjen Predlog odloka o zazidalnem načrtu območij B12 Bakovnik in B 7 Kovinarska cesta, ki je ves promet navezoval na Ljubljansko in Steletovo ulico. Nihče ni pomislil na možnost dveh mostov čez Kamniško Bistrico, ki sta za to področje predvidena v prostorskih planih. O pomembnosti načrtovanja prostora nas uči tudi zgodovina, ki počasi, a nezadržno prihaja na dan v blokovskih naseljih, v katerih seje poleg večstano-vanjskih zgradb na silo umestila profitna dejavnost (trgovine, lokali, pošta ...) brez ustreznih rešitev tekočega in mirujočega prometa. V predelu B5 Perovo (Steletova ulica) se je do naslednjega proračuna ustavila prodaja zemljišč, na katerih je tudi makadamsko parkirišče za stanovalce Zikove in Livarske. Sklep LDS, ki je bil sprejet v občinskem svetu, je naložil občini, da zadrži prodajo zemljišč, ki so bila predvidena za prodajo, dokler občinska uprava ne pripravi rešitev za to področje, ki jih sprejme Občinski svet občine Kamnik. Ta del mesta je tako lahko začasno miren glede parkiranja, nikakor pa ni to dobra in ne sme biti dokončna rešitev za naselje. Je samo pridobivanje časa, da se pripravi strokovna rešitev, ki bo konsenz vseh interesov. Večji problem se pojavlja v KS Duplica, kjer je na Groharjevi, Matija Blejca in Klavčičevi ulici stanje na področju mirujočega prometa alarmantno, občina pa v temu trenutku nima nobenih rešitev v primeru izgube začasnih nadomestnih parkirišč, ki niso v lasti občine ali stanovalcev, s katerimi pa ima lastnik svoje načrte. Po mojem osebnem mnenju, ki temelji na laični analizi, ki jo mora v kratkem nadgraditi strokovna, je število parkirnih mest po tem, ko so soseske dobile dokončno podobo (poleg stanovanj tudi trgovine, lokale, pošta), manjše od takrat veljavnih normativov za stanovanja in pridobitne dejavnosti. Zato je potrebno v enem mesecu izdelati študijo prometa za ta tri naselja ter na podlagi strokovnih rešitev iz študije pripraviti različne variante reševanja tega problema. Ko bomo imeli več možnih rešitev, ki bodo opredelile tudi načine in vire financiranja, se bo lahko izbralo najbolj funkcionalno in racionalno rešitev. Že v lanskem letu je LDS v proračun uvrstila sredstva za izdelavo prometne študije za blokovska naselja z obrazložitvijo, da je strokovno načrtovanje prometa pomembno za odločanje o posegih v prostor, pa ta s strani občine ni bila izvedena. So pa v letošnjem letu ponovno predvidena sredstva za prometno študijo širšega območja mesta Kamnik. Ravno zaradi pomembnosti problematike sem predlagal, da se na marčevsko sejo Občinskega sveta uvrsti točka dnevnega reda »Izvedba prometne študije za področje širšega območja mesta Kamnik, ki obsega KS Center, KS Zaprice, KS Perovo in KS Duplica ter sprejem ukrepov za ureditev nastale prometne situacije«, ki bo s predlaganimi sklepi zavezal občino, da študijo tudi izvede, ker se v nasprotnem primeru lahko ponovno zgodi, da nek zazidalni načrt oz. po novem lokacijski načrt ne dobi zadostne podpore v Občinskem svetu. Včasih se mi zdi, da nekateri v občinski upravi in v Občinskem svetu zaradi dreves ne vidijo gozda in tukaj nastane srž vseh problemov. Ko nas bo večina videla gozd, bo problemov občutno manj tudi pri načrtovanju prostora kot celote, ne samo posameznih otokov. BRANE GOLUBOVIČ, član svetniške skupine LDS Namestitev fasadnih oken in vrat Primeri vgrajevanja industrijskih plastificiranih oken na uličnih fasadah so sicer redki, vendar pa so nedvomno prisotni. V končni obdelavi širokih ravnih površin so takšna okna prazna in pusta. Namesto njih bi se morala uveljavljati okna v leseni izvedbi z ozkimi profilirani mi | ire< nuni in vzdolžnimi členitvami. Taksna okna iz lok mizarja - mojstra imajo dušo! Se vnaprej bi se lahko uveljavljal tij) škatlastega dvojnega okna v členjeni dvokrilni Izvedbi. Kla sična okna imajo zaradi zračne blazine prednost pred enojnimi okni v pogledu zadrževanja hrupa. Prednost lesenih oken je tudi v individualni obdelavi, kjer se lahko primerno obliku-jeji' m i lenijo v skladu z arhl lekturo fasade. Ulična vrata oziroma vhodna fasadna vrata so bila vedno posebnost hiš v mestu. Njihova oblika in obdelava nas presenečata od primera do primera. Hiše so dobesedno tekmovale med seboj v originalnosti posameznih Izvedb vhodov. Zgodi pa se, da se na meji skrajnega okusa lahko pojavijo »plastificirani izrodki« v furnirani izvedbi(!). Lepo vas prosili) ... Vrata na fasadah morajo biti obvezno izdelana iz masivnega lesa lepljenca, lahko tudi profiliranega, |?a četudi gre za protivlomno izvedbo. Dva taka primera imamo žal tudi v Kamniku: vhodna vrata v SKB banko na Glavnem trgu in dvoje novih vrat na fasadah župnijskega urada Kamnik Raspov prehod 2. (nadaljevanje sledi) BOJAN SCHLEGL, udi a Kam so odletele ptice z Duplice? Kakor vsa leta poprej sem tudi letošnjo zimo, konec decembra, na našem vrtu namestil krmilnico za ptice. Pozimi jim moramo pomagati pri iskanju hrane, ker vse poletje pridno pobirajo mrčes in razne škodljivce na sadnem drevju. Imamo pa tudi vsako leto po tri ali štiri gnezda v našem vrtu. Že sredi januarja sem opazil, da je krmilnica nedotaknjena, da ni nobene ptice in tudi hrane je še ravno toliko kot decembra. Mislil sem si, prepozno smo namestili krmilnico, pa se ptice še niso privadile nanj. Vsa prejšnja leta smo v krmilnici gostili: siničke, ščinkavce, strnade, liščke, kose, taščice, zelence in seveda vrabce. Letos pa kot, da je vse življenje zamrlo. V tem času so sinice običajno že tako prijetno skakale po drevju in se razgledovale, kje bodo čez mesec ali dva gnezdile. Kos je ob jutranjem svitu prijetno požvižgaval in prepeval. Letos pa je vse mirno, tiho in spokojno. Minilo je Valentinovo in kot pravijo, da se v tem času ptički ženijo, ni nobenega žvrgolenja in nobenega petja. So se ptice preselile kam drugam? Smo jih pregnali ali pa smo jih nevede zastrupili? Treba se je ozreti malo naokrog in ugotoviti, kaj se pod tem milim nebom na Duplici in Bakovniku sploh dogaja. Ne vemo, kaj vse bruha na dan Pirolizin dimnik v nekdanjih obratih tovarne Stol na Duplici. Meritve, ki so jih opravljali že pred časom, so bile skoraj vedno v mejah normale, mi pa imamo na ta račun še danes vso sajasto in črno fasado. Nov dimnik, moram reči, da res ne seje saj, kot jih je stari. Preko dneva se kadi lep belo-siv dim, ko pa se stemni, pa se vali čr-no-rjav dim. Ponoči se ne vidi in tudi inšpektorji niso na delu. Ne vemo, kako strupeni so ti izpušni dimni plini. Tudi novi lastnik Ambrož v Alpremovih stavbah večkrat požiga odpadno plastiko. Bela megla se vleče do glavne ceste in ta megleni dim močno zaudarja po plastiki in človeka peče v nosu. Ptice smo pregnali ali pomorili, enako se bo sčasoma lahko začelo dogajati tudi z ljudmi. Zato naprošam inšpekcijske službe, naravovarstve-nike in društva za zaščito ptic, naj takoj pristopijo k delu in dejansko ugotovijo, kaj se na Bakovniku, Duplici in okolici dogaja. Smatram, da je vsem popolnoma razumljivo, da požigalnica »bio« odpadkov ne sodi v urbano naselje, kjer živi približno 4000 prebivalcev. Ne ve se, kdaj in s čim nas pepelijo iz zraka. Da si ustvarjajo dobiček, je 4000 prebivalcev lahko zdravstveno ogroženih. Ne smemo čakati in biti plat zvona šele takrat, ko bodo prenatrpane čakalnice v zdravstvenem domu. Po toči zvoniti je prepozno! MIRO BIDER ZELENI KOTIČEK Huda bolezen -Piroliza spet izbruhnila!? Nekaj številk nazaj smo kar pohvalno pisali o delovanju Pi-rolize, saj so nam tutii bližnji sosedje zatrjevali, da seje stanje Izboljšalo. Toda pohvala nI delovala pozitivno. Piroliza Je kaj hitro nadaljevala po starem. Lahko bi rekli, da se je stanje bistveno poslabšalo. Janez S. je kar nas naredil za grešnega kozla Ker je sestavek zelo poučen, ga posredujemo vam, dragi občani. »Spoštovani Zeleni Kamnika, ta nesrečna Piroliza (ime zveni kot kak hudo bolan organizem, kar za nas, okoliške stanovalce, tudi je), le vedno kljuje. Simptomi tega bolnika niso samo emisije dima, ki so malo manj očitni, a se občasno prav dramatično poslabšajo, temveč se ta bolezen manifestira še na druge načine. Dan in noč dovaZajo in prerivajo velike kupe te njihove surovine, pri tem pa povzročajo (deloma tudi namenoma, posebno ponoći se jim stanje poslabša) »tako imenovani hrup«. Ob ugodnem vetru pa pri tem tako zaprašljo okolico, da prah vdira tudi v stanovanja 08 so odprta okna. 0 zaprašenih in umazanih avtomobilih, Sipah in fasadah pa ni, da bi govoril. Kot pri vsaki hudi bolezni se tudi Piroliza najbolj razživi ponoči. Takrat udari z vsemi registri. Ker so filtri v čistilni napravi dragi, jih ponoči dim lepo obide. Ponoči je tako ali drugače vsaka krava črna, in črn sekvester llrolize v takih nočeh svobodno pridiha na zrak in oplemeniti bližnjo okolico in populacijo. Najhujše težave za okoličane ponoči nastopijo, ko pretovarjajo maso, s katero se Piroliza preživlja. Tu pa konkretno. Ali Imajo delavci, ki delajo na deponiji Li. bio mase, nalog, da najbolj hrupno delo opravljajo kar se da hrupno prav ponoći ali pa to počnejo iz svoje objestnosti In pobalinske nagajivosti. Tam imajo nekakšen delovni stroj, ki besno preriva in premetava ubogo blo maso, pri tem pa z zajemalno posodo udriha in drsa po asfaltu, da gre človeku res do srca. Vsi poskusi na Policiji, inšpekciji in pri upravi llrolize so bob ob steno. Jasno, saj živimo v nepravnl državi. Država ščiti le mogočneže, plebejci pa naj se kar upirajo, će si upajo. Saj nam nič ne morejo! Odgovor upravnika Pirolize (ki vas je tako očaral) pa je: »Kaj pa stanujete tukaj! Odselite se!« I^epa reč. Pri vsem tem pa se bodo te dni v nove hiše ob deponiji vselili stanovalci in nekateri bodo imeli blo maso skoraj na dosegu roke. Nesrečniki! Sočustvujem z njimi, ki v dobri veri, da so rešili nek svoj življenjski problem, prihajajo v to hrupno umazanijo. Stranka Zelenih, mora biti že po definiciji nezaupljiva, ne pa biti vazal kakega mogočneža ali prevladujoče politike kake stranke (beri LDS).« (konec pisma) Janezu se za njegova razmišljanja zahvaljujemo, žal pa ne poznamo njegovega naslova saj bi s skupnimi močmi bili še močnejši. Moramo pa dodati še nekaj: ITav gotovo nismo nikogaršnji vazali. Smo nezaupljivi, toda ob uspešnem sodelovanju tudi radi pohvalimo. Seveda so naše aktivnosti usmerjene naprej. Vodstvo llrolize je sedaj pokazalo svoj pravi obraz in celo z grožnjami skuša onemogočiti naše delovanje. Ljudje nas opozarjajo, da »nekaj smrdi« po odpadnem olju. liazi skujemo. Žal pa inšpekcijske službe in celo policija svojega dela ne opravljajo korektno. Toda 0 tem drugič. Seveda si želimo vašega sodelovanja, zato posredujemo, kako lahko pridete do nas: trenutno je telefon 839 19 SOj naslov Zeleni Kamnika, Cankarjeva 3, p.p. 9; elektronski naslov zelenlkamnika@email.sl. Vabimo vas, da si ogledate našo spletno stran in prispevate aktualne probleme. MIHA PltOKKN, Zeleni Kamnika _ Spoznavali smo skrivnost rezbarstva TA NORČAVI P05T Oče in hči, Janez in Anica Ahčin z Velikega hriba, sta ob slovenskem kulturnem prazniku v nedeljo, 8. februarja, v Bud-narjevi hiši prikazala že skoraj pozabljeno rokodelsko umetnost rezbarstva. Janez Ahčin je bil rojen 4.8.1937 na Velikem hribu št I S. na kmetiji, ki se ji je po domače reklo pr Ravnar v Tuhinjski dolini. Njegov oče je bil kolar. Posameznim uporabnim predmetom je dodajal krasilne ornamente. Jane/ je dobro opazoval očeta in nui oblikovanje ni bilo tuje. Že v osnovni šoli je na željo učiteljice izdelal velik zemljevid sveta. Nekaj let je delal v tovarni Titan, V livarni, kjer je tudi zvedel za rezbarja gospoda Ber-ganta. Dve leti je delal zanj. Pri petindvajsetih letih pa je ostal doma na kmetiji, preživljal družino s tremi otroki in se nekako osamosvojil v rezbarskem smislu. \|e.Uov ili jc šest re/ljanih daritvenih oltarjev v cerkvah v Tunjicah, Skaručni, Polho- Janez in Anica Ahčin, ki ohranjata ljudsko umetnost rezbarstva, sta nad rezbarstvom navdušila tudi 7-letnega Tirna Vršiča in njegovo 6-letno sestrico Ijaro. Kaj hitro sta povedala, da rada rišeta, ko bosta velika pa bosta slikarja. S seboj v Budnarco sta prinesla celo risalni pribor. \em Gradcu, Uncu, Stopnem - Skocjan na Dolenjskem, na Hribeu v Škot ji loki. dopolnil je oltar na Sclah pri Kamniku in ambon Njegoš i so štirje amboni v Tunjicah, Skaručni. Polhovem Gradcu in /gornjem Tuhinju. Izdelal je tri sv. Florjane /a gasilske domove: /gornji Tuhinj, Sela pri Kamniku in Špitaličtt, pa mnogo kipov, angeljčkov. ra/pel, vitrin, polnil /a Vhodna vrata, svečnikov in okvirjev za slike ali ogledala. Z veliko natančnostjo tudi oblikuje in nadomesti izgubljene, polomljene ali dotrajane dele posameznim predmetom. Pri novih izdelavah je pomembno, da načrte vselej i/dela sam. Modernih izvedb nemara, najbližji mu je barok. V ornamentiko zelo rad vključuje akantove liste in njegova dela so in bodo po tem prepoznavna. V Budnarjevi hiši so bile poleg rezbarij na ogled tudi fotografije Janezovih del in skice. /. veseljem je odgovarjal na vprašanja obiskovalcev, medtem ko je hči Anica rezljala okvir za sliko. Anica Ahčin, tridesetletna tekstilna inženirka, gre po očetovih stopinjah. Ostala je doma, se posvetila družini in rezbarstvu; kakor da se ponavlja očetova zgodba. Izdeluje zidne svečnike, posamezne baročne elemente in an-geljčke. Z očetom lepo sodelujeta in se dopolnjujeta. Na izdelke nanaša osnovno podlago, v mesni nanos in pozlato, ali pa samo barvo na tradicionalen način. Upamo, da se bo Anica rezbarstvu v celoti posvetila in ostala zvesta družinski tradiciji. Tako se lahko veselimo, da so z nami ljudje, ki nadaljujejo delo odličnega, žal pokojnega kamniškega rezbarja Berganta. Predstavitev rezbarske umetnosti so spremljale ljudske pesmi različnih pokrajin, ki so jih zapele ljudske pevke skupine C in tara iz Ljubljane. Zanimivo je, da so to nekdanje dolgoletne plesalke folklorne skupine Irance Marolt, zdaj pa s pesmijo ohranjajo ljudsko izročilo. Iz kvašenega testa nastajajo ptički, angelci, izvirna darilca... Ob mednarodnem prazniku dnevu žena je v nedeljo, 7. marca, v budnarjevi hiši prikazala izdelovanje različnih izdelkov iz kvašenega testa Pina Dobrajc iz Besnice pri Kranju. Mladostniške želje po še necloživetem so jo iztrgale iz varnega objema doma, podala se je v Švieo. Tam je spoznala veliko novega, med drugim tudi povsem drugačno pripravo kvašenega testa. Prav tako pa je spoznala kaj pomeni mama, družina, zaobljeni grički, vasice in ljudje pod obronki mogočnega Ble-goša, ki jih ni več imela. Zato se je vrnila v domovino, se šolala, poročila, zaposlila in se z družino preselila v zavetjeJošta. v Iksnico pri Kranju. Najprej je začela mesiti in delati kruh, pletenice, različne poličke kot mati in gospodinja za doni, pozneje za darila prijateljem. Tako je nastajal okrancljan« ajdov, ržen, pirin in brc/kvasni kruh. Ko Pina oblikuje testo, življenje oblikuje njo, njene misli, besede in dejanja, kar jo je na novo povezalo z naravo, z ži-vostjo. ki jo čuti. ko ne opazuje samo z očmi. Nastajale so razne figurice, parkeljni, angelčki, ptički, ki jih še vedno izdeluje, vendar ne več tako pogosto kot včasih. Pripravo in prikaz dovršenih in okusnih izdelkov iz kvašenega testa so spremljale pesmi ljudskih pevk z imenom Precliee in zvoki godca (ožeta jagodica iz Kamnika. VERA MEJAČ V hiši ob krušni peči so še dolgo v večer prepevale ljudske pevke skupine Cintara. Njihovim čudovitim glasovom so se pridružili obiskovalci Budnarjeve hiše. Pust se tudi letos, kljub snežinkam, ki so jih nad nami stresali oblaki, ni izognil našim krajem. Kamorkoli je prišel, povsod je bil razigran, vesel in pisan. Pust naj bi preganjal zimo in zle duhove, se veselil pomladi in novega življenja. Letos mu zime ni uspelo pregnati, glede zlih duhov pa ne moremo z gotovostjo trditi ... Mi smo se odpravili po kamniških ulicah in srečali kar lepo število zanimivih maškare, od tistih najmlajših, ki so bili še v naročju svojih očkov in mamic, do šolarjev, njihovih staršev in skupin starejših. Tradicionalnega sprevoda po kamniških ulicah na pustni torek ni moglo preprečiti niti slabo vreme, smo pa zato videli mnogo več očkov in dedkov, ki so spremljali svoje male pustne šeme ... Ob pustu si tudi vrli kamniški godbeniki, ki popeljejo sprevod po kamniških ulicah, nadenejo maske in kostume. Pike Nogavičke, kije na svoji kobili prijaha- Letos smo videli mnogo več očkov in dedkov, ki la iz Šmarce, sneg po kamniških ulicah ni So spremljali male pustne šeme, najbrž tudi zara-motil... di mrzlega, snežnega vremena.... Veselo pustovanj e v 5martne>r. Turistično društvo Gora sv. Miklavž Šmartno v Tuhinjski dolini je v Kulturnem domu v Šmartnem organiziralo Veselo pustovanje za otroke. Slabo vreme in poledica nista mogla preprečiti, da se pustne zabave ne bi udeležilo kar precejšnje število otrok in njihovih staršev. Tudi starši so pustovanje vzeli resno in se v veselje sebi in svojih otrok našemili v maškare. Nekateri so bili izvirni in kljub poznanstvu težko prepoznavni. Če se bo tako nadaljevalo, bo potrebno naslednje leto izbrati laskavi naslov NAJ-MAŠKARA tudi med odraslimi maškarami. Ples odraslih in veselo rajanje otrok je s harmoniko spremljal Bertl, pa tudi glasbe iz CD-jev ni manjkalo. Jože je povezoval program. Štefka pa je povedala legendo o razigranem veseljaku PUSTU. Animatorka Edita se je ves čas trudila, da so otroci plesali in bili na očeh komisiji, ki je izbrala štiri najlepše maškarce. Tričlanska komisija: Tomo, Polona in Mah, je imela res težko nalogo, saj je bilo potrebno med lepimi izbrati najlepše. Nagrade so bile kar vabljive, odločitev komisije pa zahtevna naloga. Prvonagrajena najlepša maš- kara je dobila vozovnico za enodnevni izlet v Gardaland. Druga, tretja in četrta nagrajenka pa so dobile karto za Terme Snovik. Vse ostale sodelujoče maškare so dobile tolažilne nagrade. Letošnje pustovanje v Šmartnem je bilo organizirano že drugo leto zapored. Obisk je izpolnil naša pričakovanja, zato bomo z organizacijo veselega pustovanja otrok nadaljevali tudi v naslednjih letih. ŠTEFKA LEGEDIČ isss V TRZIN :T iVTOMARKE PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel.: 01/562 33 00 • faks: 01/562 21 63 http://saloni.citroen/avtomarket-trzin/ CITROEN LETNIK 2003 C2, XSARA, C5 ZADNJI AVTOMOBILI ZA PAMETNE, KI PRIDEJO PRVI! avtošola ^ BORTAN Žagar & Co. d.n.o. ^ Stegne 22, 1241 Kamnik Organiziramo BREZPLAČNI tečaj CPP za kategorije A. B & II v ponedeljek, 15. in 29. marca, ob 18. uri. Tečaj bo potekal v moderni niiiltimcilijski učilnici v Novem trgu (nasproti S( KM) v Kamniku. Čakajo vas udobna vozila: dve vozili Polo SDI, Peugeot 206 Udi, Fiat Punto, Polo Comfortline & Renault Mcgane (INA URE VOŽNJE B KATEGORIJE: 3800 sit INFORMACIJE: 01/83 II 012, 041/517 II« www.avtosola-smarca.eom i i fEN S\ ■ p i r- r I (J p T J. vir Že kar nekako obrabljeno se sliši, da je mesec marec še posebej namenjen ženskam, materam, ženam, dekletom. Pozornost naj bi nam bila namenjena skozi vse leto, kaj cn dan, saj smo, kot pravijo, nepogrešljive za vse, kar človek počne pod soncem, ki ga ženska ljubezen greje in razsvetljuje. Med nami so ženske, ki imajo malo in dajo vse, verjamejo v življenje in njegovo obilje in njihova skrinja nikoli ni pra/na. Dajejo z radostjo in ta radost je 11 j i 1i< > vo plačilo. Ena takšnih žensk je Joži Kališnik, pevka legendarnih Avsenikov, ki je tudi po prenehanju ansambla ostala zvesta narodni pesmi, jo z ljubeznijo neguje in širi, je avtorica lansko leto izdane monografije o pastirici in ljudski umetnici kali Turk, članica pastoralnega sveta v Ncvljah, vodja molitvene skupine v Kamniku... Predvsem pa je ženska, ki želi in zna razveseliti trpeča srca. Iskrenost, dobrohotnost in prijaznost, ki jih pri ljudeh tolikokrat pogrešamo, namenja ljudem, ki jih družba odriva na rob. Za svoje človekoljubno in plemenito delo, kamor sodi mnogo dobrodelnih nastopov, srečanj z invalidi, upokojenci... je konec lanskega leta prejela priznanje vseslovenske akcije Ljudje odprtih rok. Več kot dovolj razlogov za zanimiv pogovor z Jožico Kališnik ob dveh »ženskih praznikih«, ki odkriva njeno neskončno energijo, zakladnico načrtov, Idej, ki jim že hiti nasproti, ob vsem tem pa zna na pravo mesto postaviti dom, družino, odprtost in preprostost. Ljudje vas /joznajo fjred-vsem kol pevko slovenske na-rodnozabavne glasbe, saj ste se pred dvaindvajsetimi leti zapisali v zgodovino legendarnega ansambla bratov Av-senik. Kako seje začela vaša glasbena pol? Glasba mi je bila blizu že od otroških let, saj se je v naši družini veliko pelo, mama je na kom prepevala preko Šestdeset let Tudi sama sem prepevala na koru v cerkvi v Npilaliću in ob priložnosti birme sem od s. Zofije Rebolj, l^i je bila takrat v I rstilinskcm samostanu v Mekinjah, dobila prve ni ne ure solopetja za GoUnodO-vo Ave Marijo Lahko pa rečem, tla se je moja pevska pot začela verjetno ze z oddajo Pokaži, kaj znaš Takrat sem bila v sedmem razredu osnovne sole in v soli na Vranskem so me spodbujali oaj nastopim v oddaji, ki je bila takrat zelo od- sem pela prvi alt ali pa drugi so-pran, kot solistka pa sopran Verjetno ste imeli pred nastopanjem s priljubljenimi Av-seniki že Izkušnje s prepevanjem vnarodnozabavnih ansamblih? Kar težko boste verjeli, ampak ne. Moja odskočna deska za Avsenikov oder je bilo petji' v zboru, moj naravni talent in mogoče moj značaj. Avscnikc sem poznala s televizije, radia in nastopov, nikoli nisem njihovih pesmi javno prepevala (seveda z izjemo sodelovanja na prireditvi Pokaži, kaj znas). Avscniki, oziroma takratni urednik oddaje Konce« iz naših krajev Kajetan Zupan, so me odkrili na koncertu na Duplici, kjer je februarja 1982 potekala omenjena radijska oddaja. Z ženskim zborom Solidarnost sem v koroški narodni ()j, te mlinar zapela solo. Nekaj dni pozneje je prišel k meni na občino, kjer Vsak po svoje so orali glasbeno pot, a po dvanajstih letih ponovno nastopajo skupaj dve leti - Joži Kališnik, Alfi Nipič in Jožica Svete kot A vsenikov tercet. nievna. Takrat niti nisem imela prave treme, ker Sem imela pre več skrbi z nekim fantom, ki me je spremljal na harmoniko, saj nisva imela prej nobene vaje Pa me ji' res sredi pesmi pustil na cedilu. In ne boste verjeli, da sem zmago delila prav z Avsenikovo skladbo Moj rodni kraj, moj rodni dom, ki je bila tudi moja prva solo točka na koncertu Avsenikov ob Mi-lctnici ansambla na Bledu leta 1953. Ko je leta 1975 kamniški skladatelj in zborovodja Viktor Mi-helčič ustanavljal Ženski pevski zbor Solidarnost, me je povabil k sodelovanju. V zboru pri njem sem bila takrat zaposlena, prof. Viktor Mihelčič in mi povedal, da želi Vilko ()vscnik stopili v kontakt z mano. Avscniki so namreč takrat zaradi bolezni pevke bmc Prodnik iskali nov sopran. Seveda sprva nisem mogla verjeti, a sem že v naslednjem Miheleiee-vem stavku »Joži, mislim, da to ni zate, ampak premisli« spoznala, da gre zares. Da sem pred odločitvijo, o kateri nisem nikdar razmišljala, Mož Roman je takrat delal v Nemčiji in mi je ob telefonskem razgovoru dejal, naj se po vsem sama odločim. In odločila sem se, da grem na avdicijo. Če ne drugega, bom vsaj spoznala /O IJVJ ■ nadarjenega in šarmanlnega Vilka Ovsenika, sem si rekla. Se še spominjate jirelomne-gaprvega srečanja z Avseniki? Oh, dobro se spominjam, ko sem se z Vilkom Ovscnikom in Viktorjem Mihelčičcm dobila v pevski sobi nad kavarno Veronika, kjer je imel naš zbor vaje. Ko sem »mlinarja« odpela, sta se možakarja nekaj pomenkovala, nato pa me je gospod Vilko povabil v studio založbe Helidon. Niti vprašal me ni, če si to želim. Še v istem tednu sem dobila note za pesem Klic z gora, ki sem jo poznala, da smo jo posneli v nemščini. Zelo se je že mudilo, saj je bilo Čez štirinajst dni v Hannovru snimanje televizijske oddaje. Nato se je vse odvijalo bliskoviti), kot v filmu. (ez tri ledne sem že pela z njimi na odru. Četrti večer trite denske turneje mi je iz. dvorane v Miinchnu poslala čestitko Krna Prodnik, kar me je prijetno presenetilo. Poslušalci so me lepo sprejeli, potrpežljiva z menoj sta bila tudi pevca pri ansamblu Joži ca Svete in Alfi Nipič. Po skoraj štiridesetih letih velikih uspehov in koncertov ta tudi vaša otroka Mateja in Samo ... Moja aktivnost v nosečnosti in geni Kališnikovc in Hčakarjeve družine se res kažejo pri obeh otrocih. Oba imata izredno dober ritem, absoluten posluh, igrala na različne inštrumente, imata veliko veselje do petja vseh zvrsti glasbe, mogoče malo manj do resne glasbe, kar je razumljivo glede na mladost, 19 in 17 let. Mateja je študentka I. let nika Glasbene akademije, smer glasbena pedagogika, in ima poleg fakultete še polno drugih glasbenih aktivnosti: vokalnih, instrumentalnih in pedagoških Samo pa je dijak 2. letnika kamniške gimnazije in tudi ves izven šolski prosti čas porabi za vadbo različnih inštrumentov ter snemanje demo posnetkov v svoji in »home studiu«. Oba imata mnogo vaj in nastopov pri raz ličnih glasbenih skupinah in pevskih zborih. Tudi po koncu Avsenikove kariere ste ostali zvesti glasbi, predvsem narodniJtesmi ... Ja, brez glasbe enostavno ne znam živeti. Doma ob delu sicer Joži ima zaradi svoje prijaznosti, humanosti in iskrenosti veliko prijateljev med invalidi, starejšimi ljudmi. Spoprijateljila se je tudi z invalidko Janjo Blatnik, kije v štirih letih napisala že štiri knjige črtic iz svojega življenja. Oh njenih predstavitvah Joži Z veseljem zapoje, Janja pa je organizirala v svojem kraju laskavcu pri Krškem predstavitev monografije Koti Turk. po Sloveniji, Evropi in celo Ameriki, več kot .i 1 milijonih izdanih plošč in kaset je ansambel bratov Avsenik junija 1990 kljub veliki slavi prenehal delovati. Vam je bilo takrat težko zaključiti lep, a tudi naporen delček življenja? Dan pred zadnjim koncertom v Kolnu smo se člani ansambla družno odločili, da prenehamo z. nastopi. Slavku so zaradi težav s hrbtenico odsvetovali nadaljnje nastope, bolezen pa je doletela tudi Franca Koširja Za nami je bilo mnogo koncertov, različnih krajev, mnogo poti Ni bilo redko, ko smo prevozili po petsto ali sedemsto kilometrov na dan. pa tudi kakšne težavice so bile, a na koncu ostanejo predvsem lepi spomini na druženje, dvorane navdušenih, zadovoljnih poslušalcev, iskrice v očeh, številne zlate plošče, priznanja ... Zadnji veliki nastop v Sloveniji je bil ob Slavkovi (>( (letnici na Bledu; to je bil slovesen, emocionalen koncert Če se takrat pri Avscnikih ne bi odločili, da prenehamo z. nastopi, bi verjetni) to odločitev sprejela sama, kajti močno sem čutila, da me odraščajoča otroka vse preveč pogrešata, pa tudi mama je zbolela. Kako vam je uspelo uskladili pol pevke, ki vas je vodila po vsem svetu, z družino? Mož je bil V Nemčiji pogosto za vikend Z nami in sva se skupaj vozila iz kraja v kraj, sicer je bil pa vsak vikend doma. Na splošno pa je bilo v času moje deset, štirinajst dnevne odsotnosti doma vse lepo »pošlihtano«, saj je otroka varovala moja sestrična Ivica Mali, mama pa je bila prva leta še pri močeh, da je kuhala. Preko leta sem bila na turnejah nekako tri do štiri mesece, ostali čas sem bila pa doma in se takrat več posvetila otrokoma in družini. Po vaši glasbeni poli stapa- ne pojem, kot je vedno prepevala moja mama. Petje me tako spremlja od zibelke in me bo do groba. Po Avscnikih pa sem že k ta 1992 pričela sodelovati s citrarjem Mihom Dovžanom, s katerim sva posnela tri zgoščenke narodnih, božičnih in večno lepih melodij. Posnela sem tudi dve kaseti za Igorja in zlati zvoki, pa kaseto Marijinih pesmi ob or-glah Marije llolcarjeve skupaj z Brigito Vrhovnikovo, s katero tudi sicer nastopam Ob spremljavi njenega moža Boštjana Dori-ea. Ze štiri leta imava z Brigito namen posneli še eno kaseto cerkvenih pesmi, pa mi zmanjkuje časa. Sodelujem ludi z Božom Matičičcm, pa s Kamniškimi koledniki in tudi citrar Tomaž Plahutnik me je že večkrat spremljal. Po dvanajstih letih pa smo ponovno skupaj Avscniko-vi pevci. Z Jožico Svete, Alfijcm Nipičem in njegovimi muzikanti ponovno nastopamo in sne mamo pod imenom Avsenikov tercet. Nastopamo po Sloveniji in Avstriji, julija pa se odpravlja mo tudi v Ameriko Veliko nastopate tudi dobrodelno in se srečujete s preprostimi ljudmi. Lanskoletno priznanje za vašo dobroto in plemenito delo v vseslovenski akciji Ljudje odprtih rok prav gotovo poudarja to vatepo-slanslvo? Rada pojem za ljudi in grem po nastopu tudi mednje. Zdi se mi, da od ljudi, kol so invalidi, starejši, ljudje s posebnimi potrebami, dobim za svojo dušo več, kol jim lahko sama dam. Najlepša nagrada so mi iskrice v njihovih očeh, zadovoljstvo, nasmeh na obrazu, hvaležen stisk roke v zahvalo za lepe trenutke, ki jih je v našem vsakdanjem Življenju vse premalo. Vesela sem te zahvalne listine revije Naša žena, ki mi na nek način daje priznanje za moje nesebično delo, vendar sem člo- »Mamina ljubezen nas povezuje, vse otroke z. družinami vred,« pravi Joži o svoji danes 96-letni mami Poloni, ki živi z. njeno družino. Na fotografiji oh mami vsi njeni otroci: hčerki Cilka in Joži ter sinova Ivan in Silvo. vek, ki noče poslušali hvale, saj je ta velikokrat neiskrena, če pa je povedana iz srca, mi pa dob ro dene. Največ zvestih prijateljev imate prav med invalidi... kaj vas veže do teh ljudi? Z veseljem nastopam v domovih za starejše, za invalide, slepe in slabovidne, za Karitas, radio Ognjišče in na drugih dobrodelnih koncertih, saj to je najbolj hvaležna publika. Ko dobiš plačilo za svoj nastop, imaš čisto drugačen občutek, pri dobrodelnih nastopih pa imaš posebno zadovoljstvo in se ti veča notranje bogastvo. Ko sem z Brigito in Boštjanom pred dvema letoma nastopala na predstavitvi knjige invalidke Janje Blatnik z l.eskovea pri Krškem sva se z Janjo, ki sem jo prej komaj poznala, takoj spoprijateljili, Sedaj ji veliko pomagam, ko ona predstavlja svoje knjige po Sloveniji. Vesela sem njenih uspehov, saj je v zadnjih štirih letih izdala kar štiri knjige, s katerimi hoče dokazati bralcem, čudovanja vredne, nadarjene in preproste ustvarjalke sem tako zbrala še zapise strokovnjakov s področja etnologije, umetnosti, jezikoslovja in s tem je knjiga dobila večjo težo in razsežnost. Kar verjeti nisem mogla, da je prva naklada knjige z zgoščenko s Katijino pripovedjo o sebi, planinah in ljudski umetnosti v nakladi 1500 izvodov lani avgusta pošla v desetih tednih. Zato sem pripravila še drugo dopolnjeno izdajo z novim gradivom in mnenji o knjigi. V tem času sem organizirala štirinajst predstavitev knjig po Sloveniji, na TV-3 so bile štiri oddaje o Kati, obiskala sem nekaj radijskih postaj, katerih oddaje so bile zelo odmevne, pogovarjam pa se tudi s predstav nico Ekosolc, gospo Nado Pav-.šer, ki je ocenila, da je ta projekt izredno dobro gradivo za njihovo delo na šolah. Danes sle s/V i-i i pokoju, pa vendar Izžarevale ogromno energije in vestdju do življenja na vsakem koraku. Centu pri jrisati vse to? Oba z možem sva v pokoju. Doma bi bilo potrebno mnogo postoriti, saj bomo v hiši v Vrhpolju že skoraj 20 let. Odkar sem zaposlena s knjigo, mi mož veliko pomaga tudi pri gospodinjstvu. Vsak dan človek ni enako razpoložen za delo, pridejo pa dnevi, ko ogromno naredim in dobivam polno novih idej. Pred vsakim nastopom ali večjim delom se psihično pripravim; tako kot je Kati rekla, odmolim Očenaš, pa gre. Danes mi največ pomeni to, da počnem tisto, kar rada delam. Ne rečem, da nisem uživala na odrih z Avseniki. Danes imam veliko bolj plodno življenje, raznoliko in povezano s humanostjo in duhovnostjo, kar me napolnjuje s posebno energijo. Nobenih velikih želja in ciljev nimam, življenje samo mi sproti kaže in prinaša delo, v katerem uživam, se ga veselim in ga v polnosti živim. Poleg glasbi in v zadnjem letu predstavitvi knjige o Kati Turk, Joži Kališnik veliko prostega časa posveča tudi delu v župniji. Je članica župnijskega pastoralnega sveta v Nevljah, peto leto pa vixli tudi molitveno skupino v Kamniku, ki se srečuje ob petkih v frančiškanski cerkvi. Po maši molijo za različne namene in prepevajo cerkvene ljudske pesmi. Ker vsi potrebujemo duhovno hrano, Joži vsak prvi torek v mesecu organizira romanje h Kraljici miru na Kurešček, v poletnih mesecih pa tudi v druge svete kraje po slovenski deželi. Namen njihovih romanj in molitev, pravi, je v tem, da pripomore k spoznanju, da molitev človeka osvobaja greha in ga osrečuje. Žarek, ki osrečuje, mnogim ljudem prinaša prav Joži Kališnik: podarja jim prijaznost, iskrenost in dobrohotnost - vrednote, ki jih danes tako zelo pogrešamo. SAŠA MlJAi Mešani A pevski zbor Cantemus Kamnik 26. marec 2004 Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net httD://turizem.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik tel. 8317 647, 8317 662 Sobota. 20. marca, ob 20. uri, salon gradu Zaprice: Koncert iz ciklusa »STUDENT & MUZIKA«, nastopa Marko Hatlak na harmoniki Vstop prost! Sreda. 24. marca, ob 19. uri na gradu Zaprice: Otvoritev razstave General Rudolf Maister in mesto Kamnik. V kulturnem programu bo nastopilo pevsko društvo Lira z uglasbenimi Maistrovimi pesmimi. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Galerija Miha Maleš Glavni trg 2, Kamnik tel. 8391616 Sobota. 20. marca, ob 10. uri, v Galeriji Mihe Maleša Malešev otroški likovni salon Pod vodstvom likovne pedagoginje Polone Smerke bomo ustvarjali risbe z ogljem. Prispevek za material: 500 SIT. Sobota. 20. marca, ob 15. uri, v Galeriji Mihe Maleša Javno vodstvo po razstavi Ustvarjeno s črto - Maleševe risbe. Po razstavi vas bo popeljala Barbara Savenc. o© DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure na tel. 839 76 06, GSM 041/ 580 -818 www. domkulture. org; e-mail: info@domkulture.org Sreda. 17. marca, ob 20.30 Teater 55 ELIZABETA JE ZAGRETA Komedija Za abonma Maistrov in izven Vstopnina 2500 SIT Četrtek, 18. mgrca, ob 17. uri Gledališče Fru-Fru MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON Lutkovna predstava za otroke Za otroški abonma in izven Vstopnina 900 SIT Petek. 19. marca, ob 19. uri Glasbena šola Kamnik KONCERT ORKESTROV GLASBENE ŠOLE KAMNIK Vstopnine ni! Četrtek. 25. marca, ob 19.30 Janja Blatnik PREDSTAVITEV KNJIGE POVSOD NAJ SIJE SONCE Vstopnine ni! Petek. 26. marca, ob 20. uri Gledališka skupina Rudolfi RAZBITA ŽOGA Mjuzikl Sobota. 27. marca, ob 19. uri PRIREDITEV V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA Sreda. 31. marca, ob 19.30 Šibensko kazalište BUDALA NA ODREĐENO VRIME Komedija Vstopnina 2000 SIT MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si htto://www.kam.sik.si Petek. 12. marca, ob 18. uri v dvorani knjižnice: Predstavitev Univerze za tretje življenjsko obdobje - Lipa Domžale. V programu sodelujejo recitatorji, pevski zbor pod vodstvom Marine Aparnik in pevka ljudskih pesmi Silva Kosec. Četrtek. 16. marca, ob 19. uri v dvorani knjižnice: Predavanje Oaze, društva za pomoč ljudem v stiski in za preprečevanje zasvojenosti. Organizatorji so Stein Christoph in Corne-lia ter Sukič Drago. Spregovorili bomo o ljubezni. Torek. 23. marca, ob 19. uri v dvorani knjižnice: Odprtje prve samostojne slikarske razstave Alenke Sušnik, članice Likovnega društva KUD Cene Kranjc. Sreda. 24. marca, ob 19.uri v dvorani knjižnice: V sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik pripravljamo potopisno predavanje po Avstraliji z Primožem Pipanom. BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Zgornje Palovče 5 nad Kamnikom, Kamnik Inf. 041 545 580 ali 8312 062 Nedelja. 21 .marca ob 15.uri Delavnica - CVRTJE KROFOV V ČRNI KUHINJI z gospo Ivico Brodar O delu športnega društva Podgorje - Kamnik SMUČARSKI SKOKI V PODGORJU Na pobudo velikega števila ljubiteljev smučarskih skokov v alpskem slogu, je bilo ustanovljeno športno društvo Podgorje - Kamnik. Glavni cilj društva je organizacija smučarskih skokov na skakalnici v Podgorju. Do sedaj smo izpeljali že kar nekaj poskusnih tekem na novi skakalnici, ki smo jo dogradili leta 2003 in stoji v bližini stare legendarne skakalnice v »Podgorski Dobravi«, ki žal ni omogočala varnih skokov. Z veliko nestrpnostjo smo letos prvi sneg dočakali šele konec januarja. Izredno toplo vreme nam bi skoraj onemogočilo izpeljavo tekme. Z neverjetnimi napori se nam je trud poplačal. V soboto, 7. februarja, na dan pred slovenskim kulturnim praznikom je ob pomoči naših vsakoletnih sponzorjev: Izolacija Zorman, Gostinska oprema Toni, Žurbi Team in drugih tekma lepo uspela. Tudi obisk je bil, kot vsako leto, številen. Videli smo lepo število varnih in dolgih skokov, tja do 25 metrov. Glede na pohvale tekmovalcev o brezhibni izpeljavi tekme, športno društvo Podgorje že težko čaka, da pripravi novo tekmo. Če se bo novozapadli sneg obdržal do nedelje, 14. marca, se zopet vidimo na skakalnici v Podgorju. Društvo se seveda ukvarja tudi z drugimi aktivnostmi. Organizirali smo, ob pomoči podjetja Kam-Bus, ogled planiškega svetovnega prvenstva v smučarskih poletih V letošnjem letu nameravamo pričeti z izgradnjo športnega igrišča, kjer bi se zbiralo staro in mlado. Organizirali bomo tudi pohode v bližnjo in daljno okolico. Vse informacije o delu društva in trenutnih aktivnostih dobite na telefonski številki 041 934 465 (Tina). Vse ljubitelje športnih aktivnosti vabimo, da se nam pridružite. ROMAN BERGANT Rezultati tekmovanja: - kategorija 15 - 25 let 1. Žiga Bajde 2. Tomaž Bizjak 3. Primož Kadivec - kategorija 25 - 35 let 1. Dino Klemenčič 2. Anže Hribar 3. Robert Vrankar kategorija 35 - 45 let 1. Matjaž Štebe 2. Robi Slapnik 3. Srečo Pungetar kategorija nad 45 let 1. Janez Brleč 2. Janko Poljanšek 3. Lovro Hribar ■ AVTOR: JOŽEF CAJHEN TRENER NK OLIMPIJE (BRANE) KRASTAČA (POG.) OSCAR AI.IN ORGAN VIDA 0 SOGLASNIKI OD BESEDE TABELA MOTIV ŽALUJOČE MARIJE Z MRTVIM JEZUSOM V NAROČJU VRSTA ČEBULE NASPROTJE 00 P00BLA-ČITEV UBOJ BRATA A LIDIJA OSTERC MANJŠINA V PARLAMENTU REKA V J ITALIJI KORALNI OTOK BOG PASTIR V GR Ml I. ZEMELJSKO NADGLA-VIŠCE NAPUSČ ' NAŠA II -NISAČICA ZNAMKA KAKOV. PIVA SL. MESTO IN TOVORNO PRISTANIŠČE STROKOVNJAK ZA OSEMENJEVANJE ŽIVALI NARKOZA KRAJ MED DIVAČO IN ČRNIM KALOM NEKDANJI JUGOSLOV. NOGOMETAŠ (IVICA) NEM POLIT. (JOHANNES) IZDELKI IZ TESTA GORA V KARAVANKAH IT POLITIK IROMANOl EDWIN ALDRIN OBLIKA 2 IMENA EMA € RADIOAK TIVNA PRVINA (PU) KOROŠKI NARODNI PLES VELIKIH IASČAI- VISOKOGORSKA RAVNINA OSEBA, KI NAPOVEDUJE A PETER JEŽEK J UMIK S POLOŽAJA DEL KOLESAR. DIRKI IMN ; POSADKA, MOŠTVO VELETRGOVINA S POHIŠTVOM MOIIHINA CESTNA VOZILA IVROPSKO PRVENSTVO v ATLETIKI (KR) A NEM. SKLAD ARGEN RODU (MAURICIO) K OLIVNO ZELENA VULKANSKA KAMENINA JOSIP FAJDIGA NEKD, RUD NIK ŽIVEGA SREBRA OTROŠKA TV RISANKA SL. GRAFIK MAVEC A d SINA PRI VII KA A VARNOSTNO OBVEŠČEVALNA SLUŽBA (KR.) KDOR AGITIRA ZA KAJ KRALJEVINA V S. AFRIKI. I STAREM VEKU RIM NASELJE NA KRAJU DANAŠNJIH TROJAN VZDEVEK GRAFIKA JUSTINA KOTNA FUNKCIJA TIN UJEVIČ KRAJŠE ime ZA TEODOR r AVSTRALSKA AKROBAISKA SMUČARKA CAMPIIN A FR PEVKA PARAOIS S SL. PEVEC (FRANCI) IZKOP PESKA EVROPSKI VELETOK C REKA, KI TEČE SKOZI INNSBRUCK PANČEVO IIIKAIIIIR (KR) Gl SI 0 FR REVOLUCIJE ENAKOST (FR.) MESTO NA HRVAŠKEM Z OZNAKO OG rnfSIN.ll-ZEMELJSKE SKORJE PARK V LJUBLJANI T KRATICA ZA UNIVERZITETNI V BOJNI STRUP T SL DIRIGENT IN SKLAD. (RADO) NAJVEČJA ČLOVEŠKA ŽLEZA TV. ZASLON CEDRA, FAJFA P p A TIBET ■ BURM PLEME V S. INDIJI PRIPOVEDNO PfSNlSlVIl PRIZORIŠČE V CIRKUSU HUDIČ 4* LADIN TERENSKI AVTO USMERITEV SATELITA V ORBITO NEKD NOGOM MIRAN, SL PISATELJ (JANEZ) AVTOR BOBROV ŽABJA VRHUNEC NOGA VROČINE A GR. POVELJNIK lio II TROJO II KOCINA V ŽILAH 5 SL. OPERNA PEVKA SL. PEVKA, DUET Z B. KORENOM. ČOP ŠTEVNIK MII.OIII.IA, NAPEV JUNAŠKA [HIROVI UNA PESNITEV E P ENA 00 SVI TNIC KR ZA SAMOSTANSKEGA BRATA A TATARSKO IME ZA REKO VOLGO VATROSLAV OBLAK V ŠPORTNO OBI Ačll 0 ORNELLA VANONI /j R A ŠTEVILKA (DVOJINA) GREGA TOZON F 11 l/ARI III TAVLOR IGOR LIKAR T OKR. ŽA NAV POSTOPEK POLOŽAJA LADIJ IN LETAL L r A N MALO ZAZNAVEN GIB A STREŠNA ZAŠČITA PREO PADAVINAMI z\ DOLGOREPA PAPIGA A SL SLIKARKA KOBILCA (1861 -1926) A A VODJA ANSAMBLA (JOŽE) K AIFNKA ARKO A TOVARNA SMUČI V HI GONJAH t A A H SLOVARČEK: AIBA - kratica mednarodnega združenja za amaterski boks; ALAR, Goran - nekdanji osiješki nogometaš; ATRANS-rrrrrste-rrjsetje na krajtt današnjih Troian; KAGEL, Mauricio - nemSki skladatelj, argentinskega rodu; NUMIDIJA - kraljevina v severni Afriki, v starem veku; VANESSA, Paradis - francoska pevka Pomlad je še vedno skrita, nam pa je jl vseeno toplo PROSTOVOLJCI V DOMU 5TAREJ5IH OBČANOV KAM^K www.studentski-klub.com S pokopom Pusta bi se morala v našo deželo končno naseliti pomlad, a tokrat je zima (po kar nekaj letih) zares pokazala zobe in nas krepko zasula s snegom. Dobra novica za vse smučarje, drsalce, hokejiste, ekstremne alpiniste in še koga ter zelo slaba za vse tiste, ki so bili prepričani, da bodo lahko tista najbolj debela in topla oblačila že pospravili v kot vsaj do decembra. Pred dnevi sem prebral, da bi moralo tedensko v Sloveniji vsaj 2000 ljudi darovati kri, da bi bila oskrba s krvjo nemotena in brezskrbna. Zato vas pozivamo in prosimo, da se udeležite KRVODAJALSKE AKCIJE 17. marca, ki jo organizirata študentski klub Domžale in domžalski Rdeči križ. S svojim deležem boste zagotovo rešili kakšno življenje. Prijavite se in pomagajte! Osemnajstega marca vam ponujamo kar dve zanimivi obliki zabave! Lahko se udeležite SMUČANJA NA ROGU in po smučanju še KOPANJA IN SAVNANJA V ZREŠKIH TERMAH ... za zelo ugodno ceno 6000 SIT, ki obsega prevoz, smučarsko karto, kopanje z obiskom savne, za povrh pa še pizzo s pijačo. Sem dobro družbo omenil? Ne?! Seveda, saj vsi že dobro veste, da je na naših smučarskih izletih družba vedno odlična. »Slon in sadež - nastopajoča na kišti« No, druga možnost je mnogo manj aktivna, saj nas lahko obiščete na Glavnem trgu 23 in si z nami ogledate dva filma - tokrat sta to Državna varnost in Bes pod kontrolo z odličnim Jackom Nicholsonom v glavni vlogi. Za vse tiste, ki se morda bojite, da je potrebno za obisk naših FILMSKIH VEČEROV plačati vstopnino - pridite! Prepričajte se na lastne oči, da lahko filme na velikem zaslonu in v udobnih naslonjačih spremljate povsem brezplačno! Filmofili, ki ste nekoliko bolj nenasitni, boste klubske prostore seveda obiskali tudi teden dni kasneje, torej petindvajsetega marca, ko bomo predvajali V imenu zakona in pa izredno zanimiv triler Nespečnost, v katerem sta igralske moči združila Al Pacino in znani šaljivec Robin VVilliams, ki tokrat blesti v vlogi negativca. Ogled priporočamo! Ponujamo pa vam še eno možnost za nepozabno SMUČANJE in sicer na enem od najvišjih slovenskih smučišč - Voglu nad Bohinjskim jezerom. Tja se bomo odpravili triindvajsetega marca, v celo 3000 SIT je vključen prevoz in celodnevna smučarska karta. Mikavno, kajne? Konec meseca pa, kot ste že vajeni, POTOPISNO PREDAVANJE v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik. Štiriindvajsetega marca bo od 19.30 dalje Primož Pipan pripovedoval prigode iz Avstralije ali kot velikokrat slišimo - dežele »down under«. In še dve odlični novici - po zimskem premoru se vrača ciklus resne glasbe ŠTUDENT & MUZIKA, ki ga organiziramo skupaj s Kulturnim centrom Kamnik v Salonu gradu Zaprice. Vabljeni torej 26. marca, ko vas bo s harmoniko skušal začarati in zapeljati Marko Hatlak. Slišali boste lahko klasičnega Bacha in pa temperamentni tango nuevo Astorja Piazzolle. In druga dobra novica? Vrača se tudi KIŠTA! Seveda v KUD Franca Kotarja v Trzin, kjer bo v petek, 26. marca, zelo, zelo veselo. Po ogrevanju z The Flow bosta na oder stopila Slon in Sadež, ki še nikogar nista pustila mrkega obraza in slabe volje. Še tistih ne, iz katerih se norčujeta! In če vas zanima še kaj več, najsi bo o čemerkoli, kar Študentski klub Kamnik ponuja, obiščite našo spletno stran www.studentski-klub.com ali pa nas obiščite kar osebno v klubskih prostorih na Glavnem trgu 23. In usmerite dobre in tople misli k prihajajoči pomladi! »Hodo tudi v kišti cvetele rožice Začetek naše zgodbe, zgodbe prostovoljcev os Komen-da-Moste, sega v oktober 2003, ko smo iz Doma starejših ob? Čanov Kamnik prejeli prijazno povabilo k sodelovanju, [skali so namreč prostovoljce, ki bi se družili z njihovimi stano\ al ci in jim na ta način olepšali jesen življenja. Čeprav sem prepričana, da osnovnošolci še rte razmišljajo veliko o starosti in se v vsakdanjem življenju ne srečujejo z njo, se je sodelovanje zdelo dovolj zanimivo in privlačno za devei in pozneje še enega učenca, ki jih srce vleče k sočloveku in ki so mu pripravljeni pomagati v stiski. Dom smo prvič obiskali v decembru lanskega leta, ko nas je nag« »v« »rila direktorica, socialna delavka pa je tu en-cem razložila nekaj značilnosti starih ljudi ter Izrazila svoja pričakovanja v zvezi s prostovoljnim delom. Zanimivo je to. da sta se na vabilo doma izmeri vseh kamniških osnovnih šol odzvali le dve: OŠ Si t i.i 11 n< > v Tuhinju in ()S K< i menda Moste. i i enci so se lahko odločali med delom s posameznikom in delom v skupini 1 )\a učenca sta se odločila, da bosta združila prijetno s koristnim - da bosta računalniško opisme-njevala dve stanovalki, ki si želita pridobiti nekaj znanj s tega področja. Srečanja potekajo vsak četrtek od 17. do 18. ure. Prostovoljci, ki obiskujejo posameznike, se podajo v sobe, do katerih po nekajkratnih obiskih znajo priti že sami. Preostali se »naselimo« kar v avli doma, kjer nas stanovalci že nestrpno pričakujejo. Po mizah razgrnemo številne družabne igre in začnemo. Dobre volje nikoli ne manjka, stanovalci nam pripovedujejo o zanimivih dogodkih iz časov, ko so bili mladi, učenci pa s svojimi duhovitimi zamislimi vnašajo v življenje doma prijetno vzdušje, kar po besedah tamkajšnje socialne delavke stanovalcem močno izboljšuje kvaliteto njihovega bivanja. Učence v Dom starejših občanov Kamnik v spremstvu mentorice vozi kombi, stroške prevozov pa je delno pokrila Občina Komenda, ki tudi prepoznava koristnost naše dejavnosti. Za izkazano pomoč se Občini v imenu šole najlepše zahvaljujemo. Zaključujem z mislijo L. N. Tolstoja: »Pravijo, da ena lastovka še ne prinaša pomladi; ali naj nemara zategadelj lastovka, ki tega ne počenja, a pomlad čuti, tudi ne leti, ampak čaka. Tako bi potem morala čakati tudi popek in trava, pa pomladi spUth ne bi bilo.« En prostovoljec sveta ne more spreminjati, lahko pa spremeni svet posameznemu človeku in s tem prispeva majhen delček k mozaiku lepše družbe, v kateri bi se ljudje iskreno zanimali drug za drugega. Zapisala: Slavi Podbelšek, mentorica, svetovalna delavka v OŠ Komenda-Moste Skupina za druž.abne igre na enem izmed naših srečanj. Prostovoljci OS Komenda-Moste pred Domom starejših občanov Kamnik OTROŠKI PARLAMEMT 200U ( )ik iski parlamenti so projekt ZPM, ki nudijo osnovnošolcem možnost pogovorov in razprav o aktualnih vprašanjih, ki zadevajo otroke in mladostnike. Po Konvenciji o otrokovih pravicah pa so del vzgoje za demokracijo, Letošnji parlament, ki je že štirinajsti po vrsti, nosi naslov Humani medosebni odnosi in zdrava spolnost, Tudi kamniški Osnovnošolci so ves čas zraven. Najprej so potekali otroški parlamenti po šolah, enajstega februarja pa smo se srečali na občinskem parlamentu v Matični knjižnici Kamnik. Mladi parlamentarci so predstavili svoje poglede na humane odnose v šoli, v družini in v širšem družbenem prostoru. Letošnji »ta glavni« SO bili učenci iz ZL!IM-a, ki so nas zastopali na regijskem in nacionalnem parlamentu. za Mladinski center- Kamnik Helena Sterle 26. februarja smo nekateri mladostniki iz /i HM-aodšli na ()S Medvode, kjer je potekal regijski otroški parlament. Na njem so sodelovali mladi i/, različnih osnovnih šol v ljubljanski regiji. Učenci iz Medvod so nas toplo sprejeli. Za UVod so nam pripravili nekaj glasbenih točk, potem pa smo se razdelili v tri delovne skupine, kjer smo govorili o odnosih v družini,odnosih v šoli in med vrstniki ter odnosih v družbi. Po tem delu je sledila živahna skupna diskusija. Ugotovili sva, da se mladi srečujemo z veliko problemi. Fotografi-amaterjj vseh dežel, sodelujte pri obujanju kamniškega turizma! Mladinski svet Kamnik v stilu reka »Slika pove več kot tisoč besed« pripravlja fotografski natečaj na temo »Kamnik in njegova okolica«. Fotografe-amaterje pozivajo, naj odkrijejo lepote Kamnika in jih predstavijo tako občanom kot turistom. Na natečaju lahko sodeluje kdorkoli, vendar samo s tremi fotografijami. Pri tem ni pomembno, ali želite uporabiti moderno digitalno tehnologijo ali pa prisegate na dobre stare klasične fotoaparate. Prav tako ni pomembno, ali vam je ljubša črno-bela ali barvna fotografija. Dobrodošli so prav vsi izdelki, tako klasični kot digitalni in tako barvni kot črno-beli, pomembno je samo, da predstavljajo del Kamnika in njegove okolice. Strokovna komisija bo nagradila pet najboljših fotografij in jih tudi izdala na razglednici. Širšemu krogu pa bodo nagrajene fotografije predstavljene na okrogli mizi o turizmu v Kamniku, ki bo 6. maja ob 18. uri v Matični knjižnici Kamnik. Avtor fotografije se s pošiljanjem dela zavezuje, da je fotografija njegovo avtorsko delo in da dovoljuje objavo. Vse nagrajence bo Mladinski svet Kamnik obvestil po pošti. Spretni fotografi lahko svoje delo z osnovnimi podatki (ime in priimek, telefonska številka in naslov) pošljejo na naslov Mladinski svet Kamnik, šutna 38, 1241 Kamnik, s pripisom »za foto natečaj«. Skrajni rok za oddajo je 20. april 2004. Se vam je pri tem pojavilo vprašanje? Pišite na zgornji klasični naslov ali pa na elektronsko pošto mladinskisvetkamnik-&email.si. _1______^__/ Všeč nama je bilo, saj sva spoznali nove vrstnike in slišali njihova mnenja. V delovni skupini smo bili sproščeni, se odkrito jiogovarjali in iskali nove rešitve za nekatere probleme. V družbi vrstnikov se nisva počutili zapostavljeni. Osebno meniva, da je bila tema parlamenta dobro izbrana, zelo aktualna in zanimiva za mlade. Aleksandra Terek 8a Nina Šoštarič, 8a Zi IM Prvega marca letos se je v Državnem zboru v Ljubljani zgodil velik dogodek: nacionalni otroški parlament. Zelo sem bil vesel, ker sem sodeloval in bil (predstavnik OS. ZU-IM Kamnik. Sodeloval sem v skupini, v kateri smo mladi razmišljali o odnosih v družini. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo se pogovarjali o težavah v družini, saj smo otroci velikokrat ogroženi in potegnemo »ta kratko«, če se starši med seboj ne razumejo ali nas ne upoštevajo, oziroma ne jemljejo kot enakovredne. V razpravi sem ugotovil, da imamo mladi veliko težav, da je treba o njih govoriti in opozarjati nanje. Zame je bila udeležba na parlamentu zanimiva in poučna izkušnja, saj sem bil prvič v vlogi parlamentarca in predstavnika svoje generacije. Želim si še več podobnih izzivov. Mladim in tudi odraslim pa bi svetoval, da so strpni, potrpežljivi drug z drugim in da se spoštujejo. Zinaid Poučit IJ In Coprnica Mca o(d)č,arala Kamnik Lucija Ćirovič, vesoljnemu svetu nekdaj bolj znana kot čistilka Fata iz. humoristične nanizanke TV Dober dan, se zadnji dve leti ukvarja s predstavami za otroke. Če je bil lanskoletni Lažnivi Kljukec malce razvlečen in namenjen predvsem starejšim otrokom, sta Lucija in režiser Boštjan Štorman letos zadela v polno. Očarljiva zgodba o mladi coprnici Mici se odkrito spogleduje s kultno sago o Harryu Potterju, z množico pravljičnih bitij, čudežnih napitkov in zlobnih čarovnic vred. Simpatični coprniški songi so bili v četrtek samo še pika na i izredno uspeli premieri v Domu kulture Kamnik. Med obiskovalci smo poleg abonentov otroškega abonmaja in Kamničanov lahko videli tudi nekaj mladih ustvarjalcev iz drugih koncev Slovenije, pa predstavnike Gledališča Ptuj, Lucijine soigralce iz prej omenjene nanizanke, skratka, premiero si je ogledalo več kot 130 obiskovalcev, kar je za otroško predstavo že skorajda preveč. Že od začetka letošnje sezone je namreč v redni prodaji za posamezno predstave; le 120 vstopnic, ker zadnje vrste nikakor niso primerne za majhne otroke. V naslednji sezoni bomo ta problem rešili s posebnimi blazinami, načrtujemo pa tudi dvig zadnjih petih vrst. GORAN ZAVKŠNIK Programski vodja DKK PRIZNANJA ZA ŠPORTNE DOSEŽKE IN DELO V ŠPORTU ZA LETO 2003 Priznanja za športne dosežke v preteklem letu je kar 21 kamniškim športnikom in štirim ekipam na slavnostni podelitvi v torek, marca, v Domu kulture Kamnik izročil podžupan Demitrij Perčič. Priznanja, medalje in lepi rezultati so najlepše poplačilo za njihovo trdo delo, vztrajnost in mnoga odrekanja, hkrati pa vzpodbuda za nove cilje. Vrhunski tekmovalni šport pa ne more obroditi sadov brez vztrajnega in požrtvovalnega dela trenerjev in drugih, ki prav tako živijo in dihajo s športom dan za dnem, leto za letom, celo več desetletij. Zatcj je podžupan podelil tudi priznanja za dolgoletno vztrajno in zavzeto delo na športnem področju. Priznanji za športne dosežke v preteklem letu v razredu deklic sta prejeli: Katja BALANTIČ iz Stahovice (Klub gorskih tekačev Pa-xž) je kot gorska tekačica osvojila 2. mesto na državnem prvenstvu na Krvavcu med mlajšimi deklicami, v skupni razvrstitvi Pokala Slovenije V gorskih tekih pa je v kategoriji mlajših deklic zasedla t. moto; Neža ILOVAR iz Kranja ( Plavalni klub Kamnik) je mlada perspektivna članica Plavalnega kluba Kamnik. Osvojila je V mesto na SO m prsno in 4. na 100 m prsno na letnem državnem prvenstvu; na zimskem državnem prvenstvu na 100 m prsno se je uvrstila na K), mesto; sodelovala je tudi na mednarodnih mitingih v Bad Re-ichenhallu in v Stuttgartu. Med dečki: Peter I RT iz Ljubljane (AMD Sitar Dunlop Racing Kamnik) je na državnem prvenstvu v motokrosu osvojil končno 2. mesto, bil pa je tudi zmagovalec treh posameznih ti i rk. Udeležil se je evropskega prvenstva do 65 cem (kubikov) m osvojil skupno K) mesto, kar je bila najboljša slovenska uvrstitev; Klemen MARKUŠ iz Stahovice (Klub gorskih tekačev Papež) je zasedel 3- mesto v skup-ni razvrstitvi za leto 2003 med starejšimi dečki v slovenskem pokalu v gorskih tekih. Osvojil je 3. mesto na državnem prvenstvu v teku navkreber na Krvavcu in 1. mesto na državnem prvenstvu v gorskih tekih »gor-dol« na l.ubniku; Matic MOŽEK iz Kamnika (Teniški klub K1K Group Kamnik) je stalni član državne reprezentance do 12 let. V preteklem letu dosegel številne uspehe na različnih teniških turnirjih, in sicer: 3. mesto na državnem prvenstvu za posameznike do 12 let, 2. mesto na mas-tetsu do 12 let, I. mesto na petih tekmovanjih s koledarja Teniške zveze Slovenije, 1. mesto na mednarodnih tekmovanjih v Zagrebu in Mariboru, 3 mesto v razvrstitvi na jakostni lestvici Teniške zveze Slovenije in 5, mesto na evropskem prvenstvu do 1 2 let v dvojicah: Nejc ZUPAN iz Kamnika (Plavalni klub Kamnik) je v lanskem letu nanizal vrsto dobrih uvrstitev: 2. mesto na SO m delfin na zimskem državnem prvenstvu, 3- mesto na 100 m delfin na letnem držav nem prvenstvu, l. mesto na 100 m delfin na mednarodnem mitingu »Veronika 2003" in 2 mesto na 100 m delfin na mednarodnem mitingu v Bad R.tk banhallu. Med mladinkami so si s trdim delom priznanja prislužile: Darja VERBIČ iz Kamnika (lokostrelski klub Kamnik), kategorizirana športnica perspektivnega razreda. V lanskem letu je pri streljanju z lokom dosegla vidne uspehe: 1. mesto med kadetinjami in 3. mesto med članicami na držav nem prvenstvu v olimpijski disciplini HITA + olimpijski krog, I mesto med kadetinja-mi ter 1 mesto med članicami na državnem pr- J venstvu v dvoranskem lokostrelstvu, 1. mesto med kadeti-njami in 3 mesto med članicami na državnem prvenstvu v disciplini 900 krogov, 16. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu v Solunu v dvoranskem lokostrelstvu v olimpijski disciplini F1TA 70m + olimpijski krog, 46. mesto na predo-limpijskem turnirju v Atenah. Dosegla je 21 državnih rekordov v kategorijah članic, mladink in kadetinj; Ana KALIŠNIK iz Kamnika (Odbojkarski klub Kamnik) je ena najbolj perspektivnih mladih odbojkaric. Že nekaj let je članica mlajše slovenske reprezentance. S slovensko kadetsko reprezentanco je nastopala na igrah Alpe Adria v Avstriji, v paru s Tajo Zupan pa je osvojila 2. mesto na državnem prvenstvu v »bcach vollevu« v kategoriji do 17 let: Urša REBERNIK iz Stahovi ce (Klub gorskih tekačev Papež.) je mlada perspektivna tekačica v gorskih tekih. Na državnem prvenstvu v gorskem teku na Krvavcu je dosegla od lično 2. mesto, prav tako je osvojila končno 2. mesto v skupni razvrstitvi med mladinkami v Pokalu Slovenije v gorskih tekih za leto 200,3. Med mladinci so bili še posebej uspešni: Anže CEVKA iz Kamnika (Teniški klub KIK Group Kamnik), kategoriziran športnik mladinskega razreda, je stalni član državne reprezentance do 18 let. Njegovi najpomembnejši uspehi v preteklem letu so 2. mesto na turnirjih v Beogradu in Domžalah, 2. mesto na zimskem in poletnem držav nem prvenstvu v tenisu v kategoriji fantov do 18 let in vrsta odličnih rezultatov na mednarodnih tekmovanjih ITFza mladince do 18 let; Matej FIDERŠEK iz Kamnika (Lokostrelski klub Kamnik) je v letu 200,3 dosegel veliko vidnih rezultatov: 2. mesto med kadeti na državnem prvenstvu v dvoranskem lokostrelstvu, 2. mesto med kadeti na državnem prvenstvu v olimpijski disciplini Ili A * olimpijski krog, prav tako je bil drugi med kadeti na državnem prvenstvu v disciplini 900 krogov. Med njegov i mi rezultati izstopajo še 1. mesto na mednarodnem dvoranskem turnirju v Varaždinu, 9. mesto na tekmovanju »Slovakia grand cup« in d. mesto med kadeti na držav nem prvenstvu v dvoranskem lokostrelstvu; Matevž I RT iz Ljubljane (AMD Sitar Dunlop Racing Kamnik) je v pritekli sezoni v močni konkurenci osvojil naslov državnega prvaka med mladinci v razredu do 85 cem (kubikov). Na dirki evropskega prvenstva v Bolgariji je bil tretji, v skupnem seštevku pa je za sedel 8. mesto \a svetovnem prvenstvu za juniorje v Italiji je osvojil t. mesto, kar je do sedaj najboljša slovenska uvrstitev v tem športu. Sašo HRIBAR iz Laz v Tuhinju (Planinsko društvo Kamnik - alpinistični odsek Kamnik) je mlad perspektiven športni plezalec, ki poleg plezanja s svojimi idejami pomaga Priznanje ekipi dečkov do II let - vaterpolsko društvo Kamnik tudi Matjažu Žavbiju v šoli športnega plezanja v Kamniku. V lanskem letu je kot edini izmed športnih plezalcev v ple-zališču Kotečnik preplezal smer »Reporter Milan« z oceno 7 C. Sašo je kategoriziran športnik mladinskega razreda. Kamničana Matej KALIŠNIK in Dejan MATIJAŠEVIČ Odbojkarski klub Kamnik) sta kategorizirana športnika perspektivnega razreda in najbolj perspektivna igralca kamniške odbojke. S svojimi igrami sta se v letošnji sezoni prebila tako v prvo člansko moško ekipo kot tudi v mladinsko reprezentanco Slovenije za katero sta na olimpijskih igrah mladih v Franciji osvojila bronasto medaljo, kar je največji uspeh slovenske odbojke. Dejan je tudi eden najboljših igralcev odbojke na mivki, iako je na držav nem prvenstvu v beach vollevu v dvojicah (z Bojanom Kristanom) v kategoriji do 19 let osvojil 1. mesto Uroš TOMEC iz Stahovice (Klub gorskih tekačev Papež) je v pokalu Slovenije v gorskih tekih dosegel v skupni uvrstitvi med mladinci odlično 3. mesto, prav tako je bil tretji na državnem prvenstvu v teku navkreber. V letu 200,3 se je kot mlad perspektiven gorski tekač s slovensko reprezentanco udeležil svetovnega prvenstva na Aljaski, kjer je dosegel 20. mesto med posamezniki. Bil pa je tudi član slovenske mladinske ekipe v gorskih tekih, ki je osvojila naziv sveto-v nega prvaka v tej kategoriji. V razredu članic sta priznanji prejeli: Bojana BOMBAČ iz Kamnika (Strelska družina Kamnik) je na državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško osvojila 2. mesto. |c kategorizirana športnica državnega razreda, nastopa tudi v ligaškem tekmovanju z zračno puško in se udeležuje mednarodnih tekmovanj. Mateja ŠIMIC iz. Ljubljane (Športno društvo Trisport) je tudi kategorizirana športnica državnega razreda in v lanskem letu med drugim osvojila 1. mesto v slovenskem pokalu in na državnem prvenstvu v triatlonu, prav tako je zmagala v slovenskem pokalu ter na državnem prvenstvu v duatlonu in bila deveta na svetovnem prvenstvu v triatlonu v kategoriji do 23 let v Novi Zelandiji. Med člani: Roman JELEN iz Dola pri Ljubljani (AMD Sitar Dunlop Racing Kamnik) se je v razredu do 6S0 cem (kubikov) udeležil številnih tekmovanj, tako na državnem prvenstvu, kjer je bil zmagovalec vseh dirk, kot tudi na evropskem prvenstvu v Italiji, kjer je zasedel 3. mesto. I lile-ležil se je tudi svetovnega prvenstva, kjer je osvojil končno 6. mesto. V sezoni 2003 je že drugič v svoji karieri zasluzeno osvojil naslov »motociklist leta 2003" Je kategoriziran športnik mednarodnega razreda. Aleš KOŽELJ iz Stahovice ( Planinsko društvo Kamnik D alpinistični odsek Kamnik), eden najperspektivnejših alpi- nistov v alpinističnem odseku Planinskega društva Kamnik, je tudi aktiven član Gorske reševalne službe Kamnik. V letu 2003 je skupaj s Tomažem Hu-marjem opravil zelo težak prvenstven vzpon v južni steni »Aconcague« v Južni Ameriki. Je kategoriziran športnik državnega razreda. Zdravko VOLKAR iz Laz v Tuhinju (Klub gorskih tekačev Papež.) je gorski tekač in maratonec, ki je v Švici med 2000 tekači dokazal svojo moč in vzdržljivost z doseženim 20. mestom. Udeležuje se tekmovanj v gorskih tekih za pokal Slovenije in sodeluje na občinskih krosih tako posamezno kot tudi ekipno. V članski konkurenci na teku trojk okoli Ljubljane je s svojo ekipo osvojil odlično ,3 mesto. V letu 200.3 je postal državni prvak na ljubljanskem maratonu (42 km), v Radencih pa je na državnem prvenstvu v malem maratonu (21 km) osvojil 3- mesto. Priznanja za dosežke na področju ekipnih športov so prejeli: VATERPOLSKO DRUŠTVO KAMNIK - EKIPA DEČKOV DO 11 LET v sestavi: Do men Dobravec, Tilcn Lesko-vec, Sebastijan Novak, Anče Sa-jevic, Kristijan Novak, Primož Šinkovec, Barbara Šinkovec, lirik Drole, Gašper Žurbi, Aleš Resnik, Grega Šuštar, ki je v letu 2003 osvojila naslov državnih prvakov. LOKOSTRELSKA EKIPA MLADINCEV (Lokostrelski klub Kamnik) v sestavi Gašper Potočnik, Danijel Stojkovič in Matej Iklcrsek je v letu 2003 osvojila naziv kadetskega državnega prvaka v olimpijski disciplini 1TTA + olimpijski krog. V olimpijski disciplini ITTA ter v dvoranskem lokostrelstvu v kategorijah mladincev in kadetov so skupaj postavili tudi šest ekipnih državnih rekordov. AVTO MOTO DRUŠTVO SITAR DUNLOP RACING (člani) - je v tekmovalni sezoni 2003 že petič v konkurenci 23 ekip osvojil naslov ekipnih državnih prvakov v motokrosu. Člani tega kluba nastopajo v vseh kategorijah motokrosa. Udeležujejo se tekem tako doma, kot tudi v tujini, iako imajo odmevne rezultate z evropskih, kot tudi s svetovnih prvenstev. Člani kluba vadijo na svoji motokros stezi v Dunlop parku na Brniku, v letu 2004 pa načrtujejo izgradnjo steze za supermoto. ČLANSKA EKIPA CALCIT KAMNIK ODBOJKARSKEGA KLUBA KAMNIK - je prav gotovo najuspešnejša moška ekipa v zadnjih letih V lanskem letu so že tretjih zapored osvojili naslov državnih prvakov Slovenije, za povrh pa osvojili še 2. mesto v pokalu Odbojkarske zveze Slovenije. Še večji uspeh so Kamničani dosegli na mednarodnem področju, saj so v (lokalu Top le ams osvojili deveto mesto, kar jim je prineslo tudi neposredno uvrstitev med 16 najboljših ekip za letošnjo sezono. Z z.nia go v decembru nad OK Salonitom so se že uvrstili med osem najboljših ekip v Evropi'. PRIZNANJA ZA DELO V ŠPORTU Najvišje priznanje - PLAKETO ZA ŽIVLJENJSKO DELO je prejel Bojan POLLAK iz Kamnika (Planinsko društvo Kamnik - alpinistični odsek). Kljub velikim osebnim športnim ambicijam in dosežkom je bilo njegovo težišče predvsem v delu za druge. Lahko rečemo, da prav največji uspehi kamniških alpinistov temeljijo na njegovem vzgojnem in organizacijskem delu za alpinistično skupnost. Po letu 1991 se je preusmeril v dejavnost usposabljanja vodnikov, kjer je sooblikoval ludi politiko vodništva, tako prostovoljnega kol tudi poklicnega. Tudi uspešna vključitev slovenskih alpinistov v sistem športnega kategoriziranja je predvsem njegovo delo. Z vzgojo alpinistov, planinskih in gorskih vodnikov, izobraževanjem nepalskih vodnikov, reševanjem v gorah, pisanjem člankov in poglavij v knjigah, fotografiranjem, kar je vse izraz njegovega pogleda na življenje in odgovornosti za razvoj družbe, je to častno priznanje prišlo v prave roke. V mladih letih je bil tabornik in leta 1959 soustanovitelj (lete Bistriških gamsov, njen prvi načelnik, vodnik voda »Skalni orli« in član gorske straže Od leta 1959 do 1962 je tekmoval v Judo klubu Kamnik v srednji kategoriji. Leta 1961 je osvojil 2. mesto na slovenskem mladinskem prvenstvu v Mariboru in 4. do 6. mesto na jugoslovanskem državnem mladinskem prvenstvu v Zagrebu. V preteklih letih je na področju lokalne skupnosti oprav Ijal različne zadolžitve oz. funkcije: bil je predsednik odbora za rekreacijo, član izvršnega odbora in podpredsednik Samoupravne interesno telesno kulturne skupnosti Kamnik, prav tako podpredsednik 'Zveze telesno kulturnih organizacij Kamnik, predsednik in podpredsednik odbora za tekmo valni šport, član skupine za priznanja pri Zvezi telesno kulturnih organizacij Kamnik, član odbora za spremljanje spona, član izvršnega odbora ter član nadzornega odbora Športne zveze občine Kamnik. Bojan je aktivni alpinist in planinski organizator že od leta 1966. Prvi dve desetletji je bil eden vodilnih slovenskih alpinistov, tako po številu kot po težavnosti plezalnih vzponov (do avgusta lani je imel opravljenih 2.066 alpinističnih tur). Izstopajo njegove prvenstvene smeri, ki jih je kar I 16, v Vežici in Planjavi, ponovitve naših najtežjih smeri vJulijskih in Kamniških Alpah, se posebej pa prva zimska ponovitev direktne zajede v Silah nad Tamarjem. Bil je organizator alpinističnih taborov in odprav v Paklenico, (ivrsnico, Velež, v Visoke Tatre, Visoke litre in v Zahodne Alpe. Veliko kamniških alpinistov je opogumil tudi za vzpone izven domačega pogorja. Pri alpinističnih odpravah v I limalajo je dvakrat dosegel višino 8.000 metrov (Makalu in fverest) ter prvi prišel na vrh šesttisočaka. Bil je ključna moč odprav med pristopom, v bazi in v višinskih taborih. Pri odpravah Kangbačen (leta 197-1), Makalu (leta 1975) in bvcresl (leta 1979)jebil0 njegovo tlelo ključno za uspeh. ()b alpinistični dejavnosti je bil tudi uspešen organizator. Načeloval je alpinističnemu odseku Kamnik, Planinskemu društvu Kamnik in Jugoslovanski komisiji za alpinizem. Bil je blagajnik Alpinističnega odseka Kamnik, član skupine za priznanja v alpinizmu ter član sUu pine za Vodila pri l'/a u i uski zvezi Slovenije. Danes je Bojan član Upravnega odbora ter elan komisije za priznanja Planinskega društva Kamnik, član odbora za kamniško planinsko pot, član vodniškega odseka Planinske ga društva Kamnik. V zadnjem letu v okviru Alpinističnega odseka sodeluje pri vzgoji novih alpinistov, v okviru Planinske zveze Slovenije pomaga pri izobraževanju in vzgoji novih vodnikov in mentorjev planinskih skupin, vodi tečaje za varnejšo hojo v hribe ter izlete. Oh vsem tem lahko še dodamo, da je ob dopolnjenih 60, letih starosti se vedno aktiven gorski reševalec. S svojim bogatim znanjem in uspešnim vodenjem številnih smučarskih tekmovanj, smučarskih tečajev, vzgajanjem novih strokovnih kadrov, z, vodenjem seminarjev si je PLAKETO ZA DELO NAD 30 LET prislužil Marjan SCHNABL (na sliki) iz Kamnika (Društvo učiteljev, Irenerjev in sodnikov smučanja Kamnik). Marjan je predan smučanju že od mladih nog. Organiziranemu smučanju se je pričel posvečati po opravljenem izpitu za učitelja smučanja leta 1968, sprva je deloval v Smučarskem klubu Kamnik, kjer je vodil pionirsko alpsko šolo. Po ustanovitvi področnih zborov učiteljev vaditeljev in trenerjev smučanja pa je v sezoni 1968/69 prevzel mesto tajnika, uredil je evidenco sttokovnih kadrov na področju Kamnika, Domžal in Mengša, koordiniral delo med smučarski klubi tcrdrtist vi. Smučarsko zvezo Slovenije in Zvezo učiteljev, vaditeljev in trenerjev smučanja. V kasnejših letih je opravil še izpit za smučarskega sodnika, si pridobil naziv področnega demonstratorja in mednarodno Isia licenco profesionalnih učiteljev smučanja. Sodeluje tudi pri obnovi skakalnic v Planici, od leta 2003 pa ima izpit za nadzornika smučišč, Posveča se slaro svetnemu smučanju in s tem ohranja našo kulturno smučarsko dediščino. DIPLOMO ZA DELO NAD 20 LET sne z. vztrajnim in zavzetim delom prislužil Matjaž POCiAČAR iz Kamni ka (Teniški klub KIK Group Kamnik). Kot mednarodni teniski sodnik sodi na največjih tekmovanjih, kol so Daviš CUp«, ATP, WTA, LIT. Je tudi predsednik sodniške organiza cije Teniški' zveze Slovenije, član izvršnega odbora Teniske zveze Slovenije, član raznih komisij in odborov na občinski ravni. V preteklih letih je deloval kot aktiven član v Rokometnem ter Lokostrelskem klubu Kamnik, v Teniškem klu bu »KIK Group Kamnik« pa deluje kol trener, športni direktor, tajnik in sodnik. Na državnem prvenstvu za člane, mladince in kadete v kratkih bazenih LEPI USPEHI KAMNIŠKIH PLAVALCEV V Celju Je od 5. do 8. februarja potekalo državno prvenstvo v plavanju v kratkih bazenih. Uspešno se p;;i je udeležilo tudi 13 kamniških plavalcev, ki so domov prinesli I medalje in kar 1 pričal« > vanjih, Medtem, ko so imeli salo-nitovd z Mariborčani nekaj težav le v prvem setu, pa so Kamničani premagali Fužinar v eni uri. Sobotni finale so ljubitelji odbojke lahko pO dolgem času zopet gledali ludi v nep<»srednem prenosu na nacionalni televiziji, M Si želite svt Uredimo vKi (F STUDIO i iže, pomladne frizure? vas v novem frizerskem STUDIU D imniku, na Novem trgu 26/b oleg zdravstvenega doma) tel.: 01/831-75-75 Pričakujemo vas od ponedeljka do petka med 8. in 20. uro, ob sobotah med 8. in 12. uro. kljub obilnemu sneženju pa se je na tribunah zbralo preko 500 gledalcev, kar je pred zaključki mi prvenstva vendarle d<>bcr obet za ponovno polne kamniške tribune. Kamničani. ki jih še naprej pestijo poškodbe, so v prvi set krenili brez poškodovanih Maloviča in Kotnika, doma< i ekipi pa je skušal pomagati poškodovani Turk. Kanalci so dobili prvi set dokaj gladko. Ko ji- ze kazalo na ponovitev zgodbe iz prejšnjega leta, so domači zaigrali veliko bolje v drugem setu in ga po razburljivi končnii i tudi dobili. In kot bi bila desna stran igrišča zakleta, so Kamničani izgubili tretji set. V četrtem pa še en preobrat na tekmi in di \m&i i so na krilih publike izenačili na 2:2. Peti set so Kamničani začeli na levem igrišču in povedli kar z 8:5. Ko je po menjavi igrišč in rezultatu 10:7 za domače kazal« i na drugo pokalno lovoriko, pa Se je razigral Bolgar v Salt mi tovem dresu Elijev in rezultat seje se enkrat spreobrnil. Za 1« i pa so bili v največji meri krivi predvsem domači igralci. Orel, Per-haj, Ilič so bili v končnici vse premalo odločni, in Saionitovci so zmagali s 16:14. Veselje na obrazih gostujoče ekipe in velika žalost na domačih so samo pokazali, kako na tesno je šlo v tej tekmi. Kljub vsemu si Kamničani zaslužijo pohvale za pristop k igri, ki je bi! po dolgem času zopet tisti pravi, ki krasi šampione. In prav to si še četrtič zapored želijo postati Calcitovci. Že odločilni boji za prvaka Ta konec tedna pa so se že začeli odločilni boji za prvaka Slovenije. Kamničani so v prvem krogu gostovali pri Svitu in še tretjič zapored izgubili s to ekipo. Tokrat i 3:2, pa čeprav so bili tudi brez kapetana Mitje Pleska boljši nasprotnik. Nekaj nelagodja v ekipi je bilo dovolj, da so domači to izkoristili in zasluženo premagali aktualne državne prvake. Kamničani so tako na lestvici zaostali za Salonitom, s katerim pa so igrali to sredo. Zaradi pospešenega ritma igranja bodo Kamničani v soboto gostovali v Šoštanju že naslednjo sredo, 17. marca, pa se bodo lahko ob 20. uri maščevali Svitu za poraz v prvem krogu. Zadnjo tekmo v ligi za prvaka bodo igrali 24. marca ob 20. uri proti Šoštanju! Za obstanek v ligi bo potrebna boljša igra deklet Dekleta pa so v osemnajstem krogu gostovala v Mežici in povsem nepričakovano gladko izgubila s 3:0 in tako izpustila prvo priložnost za obstanek v ligi. Sedaj morajo v zadnjih štirih krogih doseči vsaj devet točk. Tri bi že lahko dobile v tekmi sedemnajstega kroga, ko se v Kamniku ni pojavila drugouvr.š-čena ekipa Izole. Naslednjo tekmo bodo Kamničanke igrale doma v soboto, 13. marta, ob 17. uri proti ekipi Mladi Jesenice. Cico 1. 1 RENAULT Do 600.000 SIT popusta za vase rabljeno vozilo katerekoli znamke in starosti ob menjavi za novi,varni Renault! za vsak primer. [i0+|rj)] V Renaullu na prvo mesto vedno postavimo varnost Varnost v vsakem avtomobilu,varnot»t na vsak) poti, varnost za vsak primer Zato bomo v marcu vaše rabljeno vozilo katerekoli znamke ocenili po sistemu Eurotax ter vam za novi, varni Renault prišteli do 600.000 tolarjev popusta! AvtO Car d.o.o., Svetčeva 1 -1234 Mengeš tel: salon 01/723 74 14, servis 01 /723 72 79 BELA TEHNIKA iŠARISTON NAJVW.II IA KOI'sKl PROIZVAJALEC SALON KUHINJ MM I NEVVFORM i i J0> TOVARNIŠKI POPUST ■ 1 NOVO l vodoodporne vse stranice elementov svetovanje in projektiranje i izbira med 400 elementi »tiJMiil vodila popolno odpiranje 1'KK I/NOSI II \l.l.|\NSkl DISKA CEH IIN OSTALIH 74 MOI)IIX>V ZA VAS 5x V SLOVENIJI: DOMŽALE, Antona skoka 2, tel.:729-27-20 KOPER NAKUP BREZ POSREDNIKOV maribor KRANJ www.liiz-karantania.si LJUBLJANA. Topniška 5, tel.: 430-77-30 UPORABA TOPLOTNIH ČRPALK , PRI CENTRALNEM OGREVANJU Povzročitelj smrtne nesreče y Smartnem Uporabniku stanovanjskega objekta predstavlja uporaba toplotnih črpalk poleg okolju prijaznega načina ogrevanja tudi energetsko učinkovit in tudi cenejši način v primerjavi s pogostejše uporabljenimi fosilnimi gorivi. pobegnil, nato se je javil policiji Toplotne črpalke so naprave, generatorji toplote, ki uporabljajo toploto okolice, ter jo pretvarjajo v uporabno toploto za ogrevanje prostorov in segrevanje sanitarne vode. Toplota, ki jo top- V stanovanjskih objektih najpogosteje srečujemo manjše sisteme s toplotno črpalko, ki omogočajo pripravo tople vode v določenem obdobju leta. Za uporabnika so takšni sistemi zanimivi predvsem Pogoj za uporabo toplotne črpalke v stanovanjskem objektu v smislu ogrevanja pa predstavljajo relativno majhne toplotne izgube stavbe, ki pa ga večina saniranih starejših stavb in novogradenj seveda popolnoma izpolnjuje. Objekt z zmanjšanimi toplotni izgubami lahko za ogrevanje uporablja ogrevalne sisteme (npr. talni, stenski in/ali radiatorski sistem), ki cle- lz februarske črne kronike Če na področju prometne varnosti primerjamo letošnji februar z lanskim, potem lahko ugotovimo, da je bil precej bolj črn kot lanski, letos se je namreč na območju policijske postaje Kamnik zgodilo za petino več prometnih nesreč kot lani. Med šestdesetimi prometnimi nesrečami je bila tudi ena z najhujšimi posledicami, s smrtjo enega izmed udeležencev.. Omenjena najhujša nesreča se je zgodila ponoči med 5. in 6. februarjem na regionalni cesti v Smartnem v Tuhinju, ko je voznik osebnega avtomobila do smrti povozil pešca, nato pa pobegnil s kraja nesreče, ne da bi ponesrečencu kakorkoli pomagal. Pozno popoldan se je javil na kamniški policijski postaji, kjer so zoper njega vložili kazensko ovadbo. 5. februarja je na lokalni cesti izven naselja Podgorje voznik motornega kolesa zaradi prehitre vožnje padel in se poškodoval, da so ga morali z reševalnim vozilom odpeljati v ljubljanski klinični center. 6. februarja je voznik osebnega avtomobila na prehodu za pešce v bližini dupliške pošte povozil peško, ki je dobila hujše poškodbe in nato odpeljal neznano kam. Vendar so ga policisti naslednje jutro izsledili na njegovem domu. 18. februarja je voznik osebnega avtomobila na regionalni cesti v Vrhpolju povozil dva pešca. Pri tem sta bila oba huje poškodovana in z reševalnim vozilom odpeljana v urgentni blok KC Ljubljana. Med tem, ko je bilo lanskega februarja na našem območju zabeleženih 52 kaznivih dejanj, so jih letos februarja našteli »le« 33. Med njimi je bilo 14 vlomov, dve tatvini motornega vozila in 17 ostalih tatvin. 7. februarja so vlomili v stanovanjsko hišo v Kamniku in s seboj odnesli več kosov zlatnine in drugih predmetov v skupni vrednosti okrog pol milijona SIT. 8. februarja so bili vlomilci na delu v Podgorju, kjer so iz stanovanjske hiše odnesli nekaj zlatnine in gotovine v vrednosti 2,5 milijona SIT. 12. februarja so policisti pri rednem delu nekemu občanu v Kamniku zasegli več zavitkov prepovedane droge. Kršitelja so MALI OGLASI Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/ 322-571. Ugodno prodam SMREKOV OPAŽ ccalOOm2, debeline 12 in 19 mm in šir. 7 in 9 cm ter LADIJSKI POD cca 100 m2, debeline 19 in 22 mm in šir. 7 in 9 cm. Tel.: 031/687-885. priprli, nato pa odpeljali k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil hišni pripor. 17. februarja je neznani vlomilec ponoči vlomil v bencinski servis Petrola v Golicah ter s seboj odnesel večjo količino cigaret in alkoholnih pijač. 18. februarja so s parkirnega prostora stanovanjskega bloka v Kamniku odpeljali osebni avtomobil VW Passat LJ T6 - 32H. Lastnika so oškodovali za okrog 3 milijone SIT. Isti dan je v Kamniku nekdo vlomil v osebni avtomobil BMW in iz njega odnesel več delov, med njimi 4 airbage, avtoradio, prednje luči, mehanizme v vratih itd. ter lastniku povzročil za milijon SIT škode. 20. februarja je bilo vlomljeno v delavnico v Tunjicah. Vlomilec je s seboj odnesel več električnih delovnih aparatov, med njimi tudi ročne in krožne žage v skupni vrednosti okrog 400 tisočakov. 26. februarja se je pred lokalom na Trgu svobode v Kamniku odvijala prava kavbojska bitka. Pred lokalom so se sprli trije moški. Pri tem je eden potegnil pištolo in enega izmed sodelujočih ustrelil v prsi, hotel je ustreliti tudi drugega, vendar je na srečo zgrešil. Nato pa ga je udaril s pištolo po glavi in ga poškodoval. Oba poškodovana so odpeljali v ljubljanski klinični center. Storilca pa so zaradi poskusa umora izročili preiskovalnemu sodniku, kije zanj odredil pripor. V februarju so morali policisti PP Kamnik zaradi kršitve javnega reda in miru intervenirati 33 krat, kar je enako lanskemu februarju. 20 krat so morali miriti razgrajače in pretepače v zasebnih prostorih, 13 krat pa v gostinskih lokalih in drugih javnih mestih. 7. februarja se je v gostinskem lokalu na Perovem sprlo več fantov. Eden izmed njih se je bahal s pištolo, vendar se je kasneje izgubil neznano kam. Policisti so ga kmalu izsledili in mu odvzeli pištolo, za katero ni imel nobenega dovoljenja. 14. februarja so policisti po obvestilu občana na cesti proti Črnivcu našli pijano žensko, ležečo na cesti. Z reševalnim vozilom so jo odpeljali v UKC Ljubljana, prejela pa bo tudi povabilo sodnika za prekrške. F.S. 50C ______ 40 C Delovanje toplotne črpalke (vir: Zbirka učinkovita raba energije - Toplotne črpalke, avtorja Karmen Rotnik in Miha Praznik, AURE) Proces (slika 1) v kompresorski toplotni črpalki poteka po zaključenem tokokrogu. Hladivo v uparjalniku (1) odvzame toploto okoliškemu mediju (S) in se upari. tparjeno hladivo nato potuje skozi kompresor (2). kjer se mu zaradi vloženega mehanskega eiela-kompresije zvišata tlak in temperatura. V kondenzatorju (3) uparjeno hladivo kondenzira in pri tem odda toploto mediju (6), ki ga ogreva, t Itekoeinjeno in ohlajeno hladivo potuje skozi dušilni ventil (4), kjer ekspandira na nižji tlak ter od tu nazaj v uparjalnik. Ta krožni proces se ponavlja, dokler deluje toplotna črpalka. lotne črpalke črpajo iz okolice, je v različne snovi akumulirana sončna energija, kar predstavlja obnovljiv vir energije. Samo delovanje toplotne črpalke poteka tako. da iz okolice odvzema toploto na nižjem temperaturnem nivoju, ter jo oddaja v ogrevalni sistem na višjem temperaturnem nivoju. Da je to mogoče je potrebno v takšen krožni proces dodati dodatno pogonsko energijo, najpogosteje je to električna energija. Za prenos toplote potrebuje toplotna črpalka delovni medij, ki prenaša toploto iz okolice v ogrevalni sistem s spremembo svojega agregatnega stanja. Kot delovno sredstvo se v toplotnih črpalkah uporabljajo tako imenovana hladiva, ki ne škodujejo okolju. zaradi nizke investicije v sistem in krajše vračilne dobe vloženih sredstev, enostavne vgradnje, tako ob posodabljanju, kot tudi pri novogradnji. Glede na izvedbo delimo toplotne črpalke na »ločeno« izvedbo in »kompaktne« toplotne črpalke. Za ločeno izvedbo je značilno, da so posamezni deli toplotne črpalke nameščeni na različni lokaciji. Tako je najpogosteje uparjalnik toplote nameščen bližje viru toplote, medtem ko sta kondenzator in hranilnik toplote nameščena v kotlovnici. ISP mm mmsil mm < lili d.o.o. Ljubljanska 45/b, 1241 Kamnik tel.:(01)839 45 87, fax:(01)839 45 88, e-mail: isp@siol.net, www.isp.si Kot pooblaščeni serviser in monter opreme VIeS§MANN poleg dobave vseh vrst kotlov omogočamo našim strankam: - takojšnje posredovanje okvirnih ponudb - izvedbe strojnih instalacij - servisiranje skozi celotno življenjsko dobo - svetovanje, projektiranje ZA IZVEDBO PLINSKE NAPELJAVE VAM POLEG VISOKE KAKOVOSTI NUDIMO NAJEM UGODNEGA KREDITA, POPUSTE TER VRSTO DRUGIH UGODNOSTI. PRI NAS POSKRBIMO ZA VAS z VIESSMANNOM z roko v roki! lujejo v nižjem temperaturnem območju ter zaradi tega omogočajo delovanje toplotne črpalke s kar največjo učinkovitostjo. Slednjo vrednotimo z »grelnim številom«, ki predstavlja razmerje iz. naprave pridobljene toplote ler vanjo vložene električne energije. Vrednosti se razlikujejo glede na vrsto sistema, predvsem zaradi različne temperature vira okoliške toplote in potrebne temperature medija v ogrevalnem sistemu, in obsegajo področje vrednosti, ki se začne nad 2 in poteka vse nad vrednost 4! Te vrednosti pa seveda vodijo k nižji ceni pridobljene toplote, glede na fosilna goriva, npr. ekstra lahko kurilno olje. kar bomo tudi prikazali. Članek je pripravilo podjetje I. S. P. d.o.o. Zaposlimo prodajalko za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev. Trgovina Žgajnar na Rakovniku, Klavčičeva 11 Informacije po tel.: 041/723 272. AMBULANTA dr. AHLINA in dr. PLEŠNAR-CVIRNOVE od 15. marca dela na novi lokaciji: Novi trg 26 A, KAMNIK (blok med ZI) in vrtcem - vhod iz strani vrtca) tel.: 01/8391-598 Urnik dela je spremenjen: dr. Ahlin dr. Plešnar-Cvirn PO 7.30 - 13" 15"- 19.30 TO 15"- 20" 7.30 - 13" SR 7.30 - 13" 13" - 16" ČE 13" - 16.30 7.30 - 13" PE 7.30 - 13" (izmen jajc kurativa-preventiva) AMBULANTA LAZE, tel.: 01/8347-058 TO 12"-14.30 PO 12"-14" ČE 17"-20" SR 17" - 19.30 mag. Dragotin Ahlin, dr. med. Damjana Plešnar-Cvirn, dr. med. TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! • orehova jedrca, 1 kg 649,90 • Primorska moka, 1 kg 109,90 • moka T 400 Žito, 1 kg 119,90 • sir Samostanski, Livada, Jošt 1 kg 1.099,90 • kisla smetana, Ljublj. mL, 180 g 99,90 • alpsko mleko, 3,5% m.m.. Lj.ml., II 144,90 • sladoled Planica, 1 1 399,90 • ledeni Caj Erik, Lj. mL, 1 1 99,90 • korenćkovi rezanci Mlinotest 250 g 139,90 • koruzni zdrob Mlinotest 1 kg 149,90 • lešnikove ♦ mandljeve napolitanke, 1 kg 449,90 • piškoti mešani, 700 g 249,90 •jajca, razred M 10/1 199,90 • rastlinsko olje, 11, stekl. 239,90 • Cekin extra deviško olivno olje, 0,751 999,90 • pivo Union 0,5 I, stekl. 149,90 • namizno deželno vino, 1 1 179,90 • destilirana voda, 2 I 89,90 • folija za živila, 30 m 79,90 • sobni copati 159,90 • letni vrteks 499,90 • detergent za pomivanje posode, 41 299,90 • jabolka 2. kvaliteta na zaboj, 1 kg 70,00 • jabolka 1. kvaliteta na zaboj, 1 kg 130,00 • krompir, 10 kg 899,90 • kislo zelje, 1 kg 150,00 • zemlja za rože, 401 599,90 Ponudba velja do prodaje zalog. \ si cen« si. v SIT. Odprto: od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure, ob nedeljah od 7. do 12. ure. w RENAULT AK CIJA EUR0TAX V MESE PRI MENJAVI STARO ZA CU MARCU NOVO •v POPUST DO 600.000 SIT Slika)« simbolična CENTER RABLJENIH VOZIL NA ZALOGI VEDNO VEČ KOT 30 TEHNIČNO BREZHIBNIH RABLJENIH VOZIL Z ZNANIM POREKLOM IN GARANCIJO DO 12 MESECEV. 10 % POPVSlk NA SERVISNO SMIJE)/ {MEMl+DE LO) ZA WM SIMitt KOT 5 LET {LETM 98 IN STARCA) Ponudba velja do 31.3.2004 AVTO SET o Ilragomelj 26, Domžale __.„_.. ,,Ae Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 DELOVNI CAS: Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 SALON: od 8. do 18. ure Nadomestni deli: 01/56 27 222 SERVIS: od 8. do 17. ure E-mail: info@avtoset.si cnonTA' r.ri q j„D ..„ Internet: www.avtoset.si SOBOTA, od 8. do 13. ure Renault pomot 080 1 080 DOM V KAMNIŠKI DI&TDICI V prijetnem ambientu vam postrežemo - raznovrstno domačo hrano, - nedeljska kosila - odprta vina... Vabljene zaključene družbe do 70 oseb, pri nas lahko tudi prenočite. infoma. ije v 01/83 25 544,031/684 147 Don je rodno oskrbovan in odprl vse- dni v tedna, od nedelje do četrtka od 8. do 20. ure. ob |x-lkih in sobolali od S. tlo 22. ure. AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 1'7. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA POSUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE - v prodaji že SEMENSKA KORUZA VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe) JABOLKA za ozimnico in prešanje SEMENSKE TRAVE Na zalogi seno - BRIKETIRANO Življenje Ione v noč, \r mek upanja si i$če pot, < )stala pa fe bolečino in tiho solza večnega spomina. ZAHVALA V 75. letu življenja nas jo zapustila draga Žena, mama, leta in sestra MARIJA MARTINC roj. ŠIMENC i/ Godiča Iskreno sc zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala tudi vsem, ki jo ohranjale v lepem spominu. Žalujoči: vsi njeni Februar 2004 Su pomlad bo na tVOJ vrl prišla m čakala, -netu Ucrtanu /a obiske na domu in opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsi njegovi i ebruar 2004 LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660 * prehodneja^ * JEAns * puloverji TRIUMPH perilo nova kolekcija!! * srajce * majice # hlače * nogavice OBIŠČITE NAS, SAJ IMAMO TUDI KAJ ZA VAS. Delovni čas: pon.-pet: 9M9", sobota: 8"-LV Kamnik, Perovo 23, tel.: 01/839 50 40 NOVO V KAMNIKU POOBLAŠČENI SERVISER ZA VOZILA ŠKODA ZA VOZILA, STAREJŠA OD ŠESTIH LET, NUDIMO 30% POPUSTA NA SERVISNE STORITVE. AKCIJA OD 22. DO 27. MARCA: BREZPLAČNI PREVENTIVNI PREGLEDI ZA VSA VOZILA ŠKODA. Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na vol Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 V 0 Ofe. Zakaj si potrta, maja duša, zakaj jefiH v meni? '/jaupuj v Boga. kajti .dscl JOŽE ZAGORC st. (1920-2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste mu stali ob strani v njegovi bolezni, Sc posebej sc zahvaljujemo medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Kamnik, zlasti dr. Logarjevi /a nutleno pomoć in skrb. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in to-lažilnc besede ter darovali cvetje in svece in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. MaleSu in g. Koširju za lepe besede v slovo. Žalujoči: /ena Kati in otroei Jože, Miro. Tomo in Vesna z družinami Kamnik, .1 marec 2004 VARN projekt Domžale, tel/fax: 01/ 721-42- 71, GSM 040/894 - 420 Inženiring varstva pri delu in požarnega varstva Izvajamo strokovne naloge VZPD in PV: ' izjava o varnosti z oceno tveganja za podjetja, ' izobraževanje zaposlenih iz VZPD in PV, * ocene požarne ogroženosti in požarni red s prilogami, * revizija strokovnih nalog iz VZPD in PV (izjave o varnosti, ...) * izdelava navodil za varno delo, * zagotavljanje varnosti na gradbiščih - koordinator I. in II., * projektiranje varnosti - izdelava varnostnih projektov ZDRAVJE, DELO IN PRODUKTIVNOST TEHNIČNA TRGOVINA jo>| Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 UGODNA PONUDBA! PSI 182 S 1100 obratov 51.920 SIT 86.940 sit BARVNI TELEVIZOR GORENJE, 55 cm, TTX, stereo, raven ekran,m MALI GOSPODINJSKI APARATI RADIOKASETOFONI e SVETILA, LESTENCI " VODOVODNE ARMATURE BELA TEHNIKA GORENJE od 5% popust (blago iz zaloge) AVT0ZV0ČNIKI OSTALO AKCIJSKO PONUDBO I ZNIŽANE CENE OLJNIH SI OGLEJTE V NAŠI RADIATORJEV IN PRODAJALNI KALORIFERJEV AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO V MESECU MARCU OZ. DO ODPRODAJE ZALOG. - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE 1 +6 ALI 1 + 12 MESECEV BREZ OBRESTI tm STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Iz tvojih najlepših spominov iztiskamo sladko tekočino, ki jo pijemo z grenhdio. 1", . 1 V SPOMIN KRISTJANU Minilo je peto leto, odkar te ni z. nami. PogreSamo te. Ne Cas. ne prelite solze ne ublažijo bolečine. Vsi tvoji Marec 2004 Ce me iščete, me iščite v vaših srcih, če imam tam svoje bivališče, bom vedno pri vas! ZAHVALA V 86. letu je zaspala naSa dobra mama PAVLA REGULJ iz Motnika Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, darove za svete mase in obnovo cerkve, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja patro-nažni sestri Lojzki za toplo pomoč, župnikoma g. Hočevarju in g. Skofleku. pevcem iz. Šempetra v Sav. dolini, praporščakom in govorniku za besede slovesa. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Motnik, Šempeter v Sav. dolini, Kamnik, Smlednik, Vransko, februar 2004 ZADETEK V ČRNO VELE KAVA 268,- ^atimare^ Marmelada 1° 0e '°*a tip 500 t** mleta »°°* ■K? Pređ6tai7(jamo vam novo trgoiMfco bfagoimo znamko Vele. Izdelke prepoznate po novih enotnih embalažah in vedno nizkih cenah. ele d.d., Ljubljanska cesta 64, 123c Domža Dodatna športna oprema vas naredi boljše. ih KM. »es in £80. 2 nacni točna aiimataha naprava 136 KM, ABS in E8D. 4 iracna blumti, klimatska naprava, 16 eolska alu 3.520.000 SIT platiaca, usnjan volan, aportni »«da*i 4.324.000 SIT DAN ODPRTIH VRAT 26. IN 27. MARCA. Vabljeni! www.avtocenter-subelj.si Obrtniška ul. 8, Domžale 7 72 16 221, 72 44 234 MITSUBISHI I ŽIVIM, DA VOZIM • KREDIT NA POLOŽNICE • BANČNI KREDITI DO 60 MESECEV • STARO ZA NOVO MITSUBISHI MOTORS mmrnk mu Omejeni seriji vozil Getz, Accent, Elantra in Matrix smo dodali opremo za športni izgled in večje udobje ter jih z izredno ugodnirpi cenami poslali v akcijo. ćretz. 1.3 GL, klima 2,187.188 SIT y«W 1.3 G L, klima 2,371.250 SIT ilantra 1.6 GL, klima 2,842.200 SIT MATRIK 1.6 GLS, klima 3,134.800 SIT • KREDIT NA POLOŽNICE • BANČNI KREDITI DO 72 MESECEV • STARO ZA NOVO HYUnDRI www.avtocenter-subelj.si Obrtniška ul. 8, Domžale tt 72 16 221, 72 44 234 ■ ■ «■ m kredita RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje - www. rodex.si 01/722 70 10, 722 77 98, 722 88 68, 722 81 31 1.000.000 SIT = 30 minut Se vam j« nabralo za milijon spomladanskih želja? Vas mika, da bi zamenjali avto, kupili novo pohištvo ali si izpolnili več drobnih želja? Če na osebni račun NLB več kot 6 mesecev prejemate plačo ali pokojnino, poslujete z vsaj eno plačilno kartico NLB in boste posojilo odplačevali prek trajnega naloga vam odobrimo posojilo brez dodatnih papirjev, do milijona tolarjev v 30 minutah. Posojilo vam bomo odobrili za največ 5 let, brez plačila zavarovalne premije! Mesečna obveznost se med odplačevanjem posojila ne spreminja. Če želite višje posojilo, se oglasite v poslovalnici, ki vodi vaš osebni račun in se dogovorite o podrobnostih. V poslovalnicah NLB vam je, ne glede na to kje imate odprt svoj osebni račun, na voljo tudi osebno posojilo, ki ga lahko zavarujete s plačilom zavarovalne premije ali poroki. Višina tega posojila je omejena z vašo kreditno sposobnostjo in časom odplačevanja posojila. Podrobnejša pojasnila so vam na voljo v poslovalni Glavni trg, na Glavnem trgu 20 v Kamniku (tel.: 8318 524), poslovalnici Duplica na Ljubljanski 45 v Kamniku (tel.: 8318 371/372 in na spletnem naslovu www.nlb.si jansKa DanKa Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik