I f Konrad Ornologar. j Med tistimi, ki se odlikujejo v našem stanu po visoki izograzbi in priznani učenosti, je zavzemal pokojni učitelj Konrad Črnologar odlično mesto. Iz lastne inicijative in po lastni energiji se je uvrstil v število domačih zgodovinarjev ter ima tako neminljivih zaslug, da nam ni ostala temna zgodovina preteklih dni. Bil je v vsakem pogledu skromen mož, in nihče bi ne sodil po njegovi zunanjščini, da snuje in živi v njem tako globok duh. Nanj so pritiskale vse težke neprilike preprostega vaškega učitelja, a niso zadušile v njem velike ustvarjajoče sile, ki se je kot drznemu orlu sorodna dvigala iz žalostnih nižav v skrivnostno kraljevstvo znanosti. Zdelo se je človeku, ki ga je poznal, da je Črnologar odmrl zunanjemu in živel tistemu svetu širokih mej&, ki ga razgrinjajo znanstvenikovim očem nam navadnim zemljanom tako malovažni in dolgočasni, pozabljeni in zaprašeni arhivi. Njegovo neumorno znanstveno delovanje mu je bilo v uteho, kadar so prihrumele nadenj trde gmotne skrbi. Iznad žoltih papirjev, ki je iz njih črpal zgodovino domače zemlje, so mu tolikrat zakrožile oči tja po tesnem domu, koder mu je ubožno in skromno živela žena s trojico otrok, med njimi 15 let mati njegova, uboga starka, ki ni videla nikoli sinu, da bi počival . . . Kako naj počiva, ko služi domovini, ki hoče delavcev, a jih ne plačuje? Zato je vredna vztrajnost, ki je bila Črnologarjevi naturi dvigajoč in bodreč element, vsega občudovanja, to tolikanj bolj, ker so mu bili zaprti vsi znanstveni zavodi, ki jih odklepa srečnejšim in po stanu višjim ljudem milost in protekcija 1 Ljudski učitelj ostani vedno pri tlehl Da so ga imenovali za c. kr. konservatorja, je bila odlika zanj, a nič manj za vse slovensko učiteljstvo. Za temeljita in mnogobrojna svoja dela ni dobil nobene druge zahvale in nobenega drugega priznanja. Bil je član brezpravne mase. Njemu je bilo to pač popolnoma enako. Dan na dan je delal v šoli in izven šole, pomagal ljudem z besedo in dejanjem, s pisanjem in izdelovanjem stavnih črtežev, študiral in raziskoval, bil delaven kot čebela, da mu je jutro lovilo večer — zato se je malo menil, s kakimi po- gledi merijo visoke oči ubogega učitelja-učenjaka. A hudo se zdi drugim, ki vidijo in čutijo, kako malo pravih"pcyateljev in zagovornikov ima ljudski učitelj tam, kjer bi jih moral imeti! V preziranju, zavisti in stanovski razliki izginjajo brezledno zasluge še današnji dan! O svojem življenju in delovanju naj govori Črnologar sam.*) Curriculum vitae. Podpisani sem rojen v Peščeniku pri Višnjej gori kot sin gozdarja kneza Auersperga dne 21. novembra 1860. leta. Ko sem dovršil takrat še jednorazredno ljudsko šolo v Višnjej gori in se namenil iti na c. kr. pripravnico, nisem imel zahtevanega šoJ. spričevala za četrti razred, moral sem iti v 5. razred v Ljubljani. Dovršivši v petih letih pripravljavni razred in štiri leta pripravnice, naredil sem meseca junija 1883 maturo z dobrim uspehom za šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom ter dobil drugo učiteljsko mesto na dvorazrednici v Velikem gabru začasno. Meseca maja 1887 sem prestal izpit sposobnosti za Ijudske šole s slovenskim in nemškim poučnim jezikom in pri posebnej preskušnji tudi sposobnost namestovalno poučevati kršč. nauk v ljudskih šolah in sicer to — z odliko. Meseca septembra 1887 sem postal stalen tretji učitelj na četirirazrednici v Št. Vidu poleg Zatičine, kjer sem ostal štiri leta, dokler nisem šel meseca decembra 1891 za druzega učitelja na štirirazrednico v Šmarijo pod Ljubljano, kjer sem kot stalen učitelj še sedaj. Z domačo zgodovino, osobito umetnostih in stavbenih spomenikov sem se pečal že, odkar sem učitelj. Ko sem 1890 leta predložil več zgodovinsko-umetnostnih spisov visokej c. kr. osrednjej komisiji za ohranitev umetnostnih in stavbenih spomenikov na Dunaji, (K. k. Central - Commission fiir Kunst- und histor. Denkmale in Wien), imenovala me je ista, še predno je bilo kaj mojega tiskanega, svojim dopisnim članom, kar smo do sedaj izmed ljudskih učiteljev le trije v našem cesarstvu. Od takrat imam vedno z napominano komisijo mnogo občevanja, mnogokrat me ona poveri za stvari, ki spadajo le c. kr. konservatorjem. Zato imam tudi v stvareh, kjer ž njo dopisujem, prosto poštnino in dobivam vse od nje izdane ¦) »Curriculum vitae« in pokojnikovo fotografijo mi je posodila po posredovanju tovariša g. Punčaha gospa vdova. Za prijaznost lepo zahvaljam oba. Fotografijo porabim na drugem mestu in ob drugem času. publikacije zastonj, kar pristoja sicer le konservatorjem. Leta 1893 sem vodil prazgodovinska izkopavanja na Magdalenski gori poleg Smarije, ko je kopal Jernej Pečnik in sem bil tudi dolgo časa namestnik konservatorja I. sekcije, g. prof. Rutarja, ko je ta odšel na znanstveno potovanje v Italijo in na Grško. Dvakrat, 1. 1890 in 1893 sem bil poslan od c. kr. centr. komisije na njene troške pregledovat umetnosti in cerkve po deželi. Dobil bi rad boljše plačano učiteljsko mesto radi tega, da bi mi bilo moči kaj več delovati v svrho preiskovanja naših umetnostnih in zgodovinskih spomenikov, kar pa pri družini z letnimi 500 gld. pač ni mogoče, osobito, ker moram še stanovanje plačevati. V svrho domače zgodovine sem porabil ves prosti čas. Na podlagi listin mestnega arhiva v Višnjej gori in nekaterih tiskanih del sem že 1. 1885 dovršil rokopis: »Kronika župnije Višnja gora«, ki se nahaja ondi v farnem arhivu. | Tedaj sem se tudi bavil s prei~kavanjem farnega arhiva v St. Vidu pri Zatičini, na podlagi katerega je knjiga: >Topografičnc-histor. opis fare St. Vid« v rokopisu že do malega goto^a. Sedaj se pečam s preiskavo in vreditvijo mestnega arhiva v Višnjej gori, za kar sem od mestne občine naprošen. Moji dosedaj na svetlo prišli spisi sicer niso tako obširni, da bi napolnili folijante, a vendar so stali mnogo truda in troŠkov, ker se mora taka stvar kolikor le mogoče kratko in jedernato pisati in je skoro pri vsakem spisu treba črtežev in slik. Do sedaj sem objavil svoje spise po največ v »Mittheilungen der k. k. Central-Commission in \Vien« v letnikih 1891, 1892, 1893, 1894 in 1895, ostalo pa v nemških in slovenskih »Izvestjih muzejskega društva za Kranjsko«. V »Mittheilungen der k. k. Centr.-Commission je izšlo: Letnik 1891: a) Cerkev na Vrhu pri Krki, 1 črtež, str. 67, 180 (gotska). b) Cerkev v Novej vasi pri Višnjej gori, str. 67 (gotska). c) Cerkev na Pristavi pri Zatični, 1 črtež, str. 83 (gotska). d) Cerkve na Primskovem, 1 črtež in 2 sliki, str. 84, (gotski). e) Cerkev na Muljavi, 1 črtež, str. 193, (gotska). f) » v Gorenjej Dragi, z 2 črtežema, str. 193 (gotska). g) Cerkev v St. Vidu pri Zatični z 1 črtežem, str. 193 (roman., renas.). h) Cerkev in samostan v Štični s 3 črteži in 3 slikami, str. 227 (rom. got.) Letnik 1892: i) Cerkev v Mirni Peči z 1 črtežem, 1 sliko, str. 173 (rom. got.). j) Cerkev na Magdalenski gori z 1 črtežem, str. 120 (gotska). Letnik 1893: k) Cerkev v Trebnji z 2 črtežema, str. 81 (gotska). 1) Cerkev v Šmartnem pri Litiji z 1 črtežem, str. 29 (gotska). m) Cerkev v Šmariji, z 2 črtežema, str. 160 (romanska, gotska). Letnik 1894: n) Cerkev na Viču pri Ljubljani z 1 črtežem, str. 174 (gotska). o) Cerkev na Igu (Sonnegg) z 1 črtežem (gotska). Letnik 1895: p) Cerkev na Biču pri St. Vidu (romanska). r) Cerkev na Pijavi Gorici z 1 črtežem (gotska). s) Cerkev v Laniščah z 1 črtežem (gotska). in poleg tega več krajših črtic. Tudi za letos je še precej pri centr. komisiji za objaviti od mene. V »Mitth. des Mus.-Vereines« so izšle do sedaj razprave: š) »Kunsthistoriscb.es aus Unterkrain«, 1 tisk. pola. t) »Das Grabdenkmal der Herzogin Viridis in Sittich«, ca. 1 pola. u) »Die Lucienkapelle in der Francisc. Kirche zu Laibach«, z listinami. V »Izvestjah muz. društva« sem izdal: L. 1893 »Dva spomenika osvoboditve Dunaja 1683, kar je na svojo željo objavil dr. A. Ilg v »Monatsblatt des Alterthumsvereines in Wien 1895 (str. 217), potem opis cerkva v Biču, na Igu itd. in 1. 1895: »Grobni spomeniki v Stičini in cerkev in samostan v Stičini« po mojih najnovejših preiskavah. Koliko je s takimi spisi truda in troškov, vč le oni, kdor se s tem peča. Šmarija, dne 6. febr. 1896. Konrad Črnologar, učitelj in dopisnik centr. kom. Ker je zaključena lastna njegova biografija s 6. svečnom 1. 1896., je jasno, da niso našteti v nji vsi Črnologarjevi spisi, ki je njih število od takrat naraslo v lepo množino. Te vrstice tudi nimajo namena, da bi s strokovnega stališča ocenjale pokojnikovo znanstveno delovanje. Dolžnost je tistih, ki jim je služil, da se ga spomnijo po smrti. Slovenski učitelji smo izgubili z njim zanesljivega in vdanega tovariša, biago in zlato srce, domača naŠa zgodovina neumornega raziskovalca in temeljitega poznavalca: umrl je človek, ki je živel stanu in vedi. Njegovo delo je ostalo neplačano: tlačanil je nehote in nevede. Zato pa je bil vzvišen nad vse posvetno in se je plačeval sam z zadoščenjem, ki je zorelo ob njegovih delih! E. Gangl.