Pred svojim lastnim pragom. V 5. številki ,,Gosp.u smo pokazali, da je vselej za Avstrijo pogubno bilo, ako se je — brez ozira na pravice in posebnosti dežel in narodov — po enem kopitu delalo, bodisi, da so za čas neomejene samovladarske oblaati ministri, ali pa za čas ustavne vlade državni zboii deželarn in narodom postave dajali. V državi, kakoršna je Avstrija, v kterej so različne, samostalne dežele, različni narodi, lazlična verstva, jako različne potrebe in navade, v takej dižavi ne more nikdar dobro biti, ako slučajna večina poslancev ali pa cel6 — kakor se godi zdaj — le nemško-liberalna stranka dežclam in narodom postave daje, iu sicer tudi v tacih zadevah, ki .«o po naravnem zakouu vsakemu eloveku svete, nedotakljive, kterih toraj poljubni razsodbi drugib nibčer piepustiti ne more in ne sme, kakoršne so n. pr., verske, vest zadevajoče, narodne in pa otroško vzrejo zadevajoče stvari. Prav v tem oziru je centralizem velika nesreča, ker se loti vseb ra.mer, ne pusti nikomur s v o b o d e, rnarveč vklepa vse v svoj jara! Rekli smo zadnjič, da je ni resitve, kakor če se Avstrija ustanovi po oktoberski diplomi, ki prepuača vsakej deželi pravic«, da si po svoj i h zastopnikib — brez državnega zbova — vravnava vse avoje domače zadeve: šolske, cerkvenopravne, narodne iu gospodarske. — To je jedro federalizma, za kterega se z v e č i n o avstrijskih narodov potezamo tudi mi, ker je najbolj priinerno, da zastopniki dežele, ne pa tuji ljudje, ki deželnib lazmer ne poznajo, o njenib zadevab sklepajo in postave dajejo. Pii tem bi se tudi grozni stroški zmanjsati dali. Vprašanje je le, ali se to zdaj doseči zamore ? In tu stojimo slovenski domoljubi skoro brezupni pred kopo največih napotkov in težav. Piišli smo nainre. po neposrednih volitvab tako dalječ, da nam le še pomagati zamore vladarjeva premagalna volja in beseda! Volilni red je namieč tako umetno napravljen, da inia nemški živelj po mestib in trgili, iz velikega posestva in trgoviuskib zbornic odloeilno večino. Ko bi v kmetskib volilnih okrajih povsod zmagali konservativni poalanci (iu le taki so od nemške strani naaim naiodnim pravicam prijatelji), in ko bi tudi vsi česki poslanci vstopili v drž. zbor, česar pa — k sieči ui piičakovati — bi bili še za kakib 14—20 glasov za poalanci nem.ko-liberalne strauke! Pravvta namen so si napravili direktne volitve. Očituo je toiai, da ni pomoci, razun če svetli cesar aami kouec storijo čudni neiednosti, da je dejanska ve.ina ljudstva, ki tudi največ davka plačuje, največ odstotkov k vojaščini daje, — v manjšini, manjšiua Nemcev pa, kteri le 6. del vaeb avstrijskib prcbivalcev znašajo, ima večino! Ali jo pa upati, da se temu nenaravuemu stanju koncc stoii? Ediuo le pod tem pogojem, da zapustijo vsi naši poslanci z drugimi federalisti vred državni zbor ter puatijo neruške ustavake same. Piazne klopi v zbornici poslancev bile bi jasen ia najbolj tehteu dokaz, da niso narodi zadovoljni a sedanjo ustavo, ^n tudi N e m c i ne, ker bi z našimi odsli tudi nemškj avtonomisti ali federalisti. In kaj drži naše poslance na Dunaju, dasi nič ne opravijo, vedno le bob v steno mečejo ? Krive so tega žalostne razmeie po slovenskih deželah, pri kterib se poslanci ne upajo odločno delati, da bi po izatopu iz drž. zbora poapešili prenaredbo ustave, ker se boje, da bi ob novibvolitvah — čene povsod, vsaj v nekteiib okrajib — zmagali naai nasprotniki. Je-li ta strab opravičen? Žalibog da jc! Pii sedanji raztepenosti, ko poovetui libeialec ne raara za narodnjaka v dubovalu suknji, ko se za ^omiko" ateje, če kdo v vprašanjib, kat. cerkev zadevajočib, z židovi in luterani glasuje, ko sebičnost vse razdeva ter eniru sapo zapira pred nemčurskimi mogotci, drugiin pa vničuje vse blage čute domoljubja in požitovaluega deloranja za narod, — pri tacih razraerab ni pričakovati dobrega vspeha pii volitvab, in to je ona mora, ki tlači naše poslance! Ceski poalanci ni5 ne marajo za to, če jim ustavaki mandate vzauaejo in se zaporedoma nove volitve razpisujejo, ker se zanašati smejo na previdne, dobro podučene volilce, ki volijo vsikdar može, ktere jim di-žavno-pravna stranka nasvetuje. ,,Mladi" sieer tudi tam vogovilijo ter hočejo avojo pogačo imeti; pa poštenja še vendar toliko imajo, da nočejo v državni zbor stopiti in državnib pravic českega kraljestva izdati. Kako 86 pa po Slovenskem volilci podučujejo? Ko ae ui bilo razpora med ,,stariini" in ,,mladimi", osnovalo se je bilo v Mariboru ,,politično društvo", predsednik je bil pokojni Tomsič, ki je dobro vedel, da se brez delalnib polit. društev z naširai ljudmi ničesav opiaviti ne da. A diuštvo — skoro izklučljivo v posvetnih rokah — ie glavnega zbora doživelo ni. ,,Narodnjaki"' niso boteli nič storiti. Oanovali smo potem v vzajemnosti z duhovniki ,,kat. politično druatvo", in zopet je Tomšič na vse kriplje delal, da ,,narodnjake" k delavnosti spravi. Nekteri so krepko začeli, draštvo je najlepsega aadu obetalo; pa večina tako zvanih ,,narodnjakov" je ves čaa lepo od strani gledala, nekteri so druatvenike iz narodnega tabora zasmebovali, hujakali in k odpadu zapeljevali; niladoslovensko glasilo, ki je po Torašičevi smrti v prav nesrečne roke prialo, je storilo vse, da so ,,kat. politična druatva" prav bav-bav postala podšuntani ,,posvetni inteligenciji". Razun mariborskega bilo je samo na slov. Štajerskem kakib 9 kat. političnih drustev, pri kterih pa ne eden hvalisanih ,,narodnjakov" pomagati ni botel, ker so se bali nemčurskega zbadanja, češ, da so pri ,,klerikalnem" društvu, ko vendar ves svet in najbolj politi.ua gospSska ve, da je v teh društvih šlo za n.rodno politiko, se ve da za tako, ki se proti kat. cerkvi ne štuli. — Dubovniki, zapnščeni od vseb, zgubili so pogum, in tako imamo zdaj nainesto kakib 11 le še 3 politična društva, ki hvalevredno delajo in bodo gotovo tudi v pribodnje: v Konjicah, vSlovengradcu in pri sv. Lovrencu v slov. goricab. In pri teh ne najdete ne enega tistih čudnih ,,uarodnjakov", ki se ponašajo kot zastopniki narodne ideje! — Slovensko ljudstvo bilo bi najboljše, ko bi pravihvoditeljev imelo, značajnib, odločnib mož namieč, ki se ne klanjajo začasnim nemčurskim mogotcem, ne liberalnim aemara, ktere so le zato tako trdoglave, ker jim manj ka temeljite izobraženoeti; ker pa ljudstvo pravih voditeljev nema ter libeialnim vešam tudi ne zaupa, dubovniki pa od liberalne stranke zapuščeui, na mnoge načine žaljeni in zasramovani, nasprotnega vpora sami zdržati ne morejo in nočejo, je navstalo staujc, pri kterem se ničesar odloenega početi in dognati ue da. In to bo trpelo tako dolgo, dokler se liberalstvo, kakor ob poslednjih volitvah na Kranjskem, po žalostnib skušnjab ne piepriča, da se straukovanjem zarad praznih liberalnib fraz le narodnim sovražnikom vodo na mlin napeljava.